Gorica' izhaja vsaki torek in »oboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan Uredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", uhca Vetturini št. 9, kamor je naslavljati pisma. »frfranbirana pisma se ? e . s P re i ern ajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Rokopisi dopisov se ne vračajo .tioriea* stane na leto 10 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 2'50. (Jpravništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini št. 9. Za oglase se plačuje od čveterostolpne petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. Posamezne Številke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikah. Št. 8. V Gorici, v soboto dne 27. januvarja 1912. Leto XIII. čudimo sel Uboge Furlane, katere tare lakot in pelagra, sta na nedeljskem shodu v Kr- minu in Flumičeln 21. t. m. zopet enkrat razburjala in hujskala Faidutti in mini- sterstvu prideljeni dalmatinski c. kr. okrajni glavar dr. Bugatto. Ostro sta obsojala centralno vlado, ker se je drznila brez njunega dovolje¬ nja zopet sklicati goriški deželni zbor; grenke je moral slišati tudi »furlanski prokonzul« dr. Šušteršič, ker se drzne pisati svoje ime s tremi »pipami« in ker hoče »v goriškem deželnem zboru igra¬ ti važno ulogo.cc Ta dva shoda nista bila prva; v zadnjih štirih letih se je vrstil po Furla¬ niji shod za shodom. In skoro na vseh teh shodih sta Faidutti in Bugatto raz¬ burjala Furlane s trditvijo, da liberalni Italijani nočejo dati furlanskemu ljud¬ stvu enega deželnega odbornika. Ta trditev je neresnična in je le agi- tatorično sredstvo! Faidutti, oziroma njegov klub je odklonil odborniški mandat, ko mu ga je 19. septembra 1908. dr. Gregorčič v imenu svojega kluba pismeno ponudil, in sicer v skupini splošne kurije in kme¬ čkih občin. Ker sta imela v tej skupini Gregorčičev in Faiduttijev klub 11 gla¬ sov, liberalni »Slovenski klub« pa le 5, je bila izvolitev enega člana Faiduttije- vega kluba v deželni odbor gotova. A Faidutti ni sprejel Gregorčičeve ponud¬ be in l£. kasneje na shodu v Romansu skušal opravičiti svoje neverjetno po¬ stopanje z abotnim izgovorom, da 5 glasov Gregorčičevega kluba ni — za¬ dostovalo (»erano troppo pochi«). Za¬ dostovalo pa mu je 5 liberalnih glasov »Slovenskega kluba«. V isti seji namreč, v kateri je Fai¬ duttijev klub odklonil Gregorčičevo po¬ nudbo, se je potrdila zveza med Gabr- ščekom in Faiduttijem. Ko se je Faidut¬ tijev klub po odklonitvi Gregorčičeve ponudbe posvetoval o zvezi s »Sloven¬ skim klubom«, se odpro naenkrat vrata posvetovalne sobe in v sobo stopijo slo¬ venski agrarci,—pardon — gg. Andrej Gabršček, Alojzij Štrekelj, Franko in Križnic. Ti slov. liberalni poslanci so v imenu »Slovenskega kluba« sklenili s K predavanju profesorja Seidla. Kaj mislijo o Haecklu in njegovih uspehih učenjaki? Dvorni svetnik dr. Ludovik pl. G r a f f, profesor zoologije na graškem vseučilišču, ki je sedaj eden izmed naj¬ uglednejših zoologov, se je glede Hae- ckla izrazil približno tako-le: »Moj pri¬ jatelj Haeckel je nekdaj mnogo storil za vedo, toda to je bilo takrat, ko se je strogo držal le svoje stroke. Zadnje ča¬ se se je vrgel na filozofska razmotriva- nja, tam pa ni doma in je zato doživel veliko porazov.« Tako je govoril prof. Graff, osebni prijatelj Haecklov, v jav¬ nem predavanju. Pri neki drugi priliki je prišel go¬ vor na Haecklove spise, dalje na one brošure, katere pošiljajo v svet Bolsche, France itd., tedaj je ravnoisti profesor rekel; »Slišal sem, da mnogi profesorji na srednjih šolah priporočajo dijakom katoliškim Faiduttijevim klubom zvezo, katere ena točka je določala: »Sloven¬ ski klub« bo glasoval v skupini splošne kurije in kmečkih občin za Faiduttije- vega kandidata za deželni odbor, po¬ slanci Faiduttijevega kluba pa bodo iz celega zbora volili dr. Frankota v de¬ želni odbor. Ker je imel »Slovenski klub« v skupini splošne in kmečke ku¬ rije le toliko glasov kolikor jih je,imel Gregorčičev klub, je trditev, da Faidut¬ tijev klub ni mogel doseči s pe¬ timi glasovi Gregorčičevega kluba me¬ sta enega deželnega odbornika, le pesek v oči. Iz tega sledi jasno, da italijanski ka¬ toliški poslanci niso hoteli sprejeti po¬ nudbe slovenskih katoliških poslancev, ampak da so se rajši zvezali s sloven¬ skimi liberalci. — S to zvezo je šel njih katoliški princip in tudi njihov deželno- zborski mandat rakom žvižgat. Faidutti je odklonil odborniški mandat tudi 1. 1909., ko mu ga je ponu¬ dil predsednik liberalnega italijanskega kluba dr. Marani v klubovem imenu. To se razvidi iz Maranijevega pisma, ki je objavljeno med drugimi akti Faidut¬ tijevega kluba. Marani piše dne 30. ju¬ nija 1909 Faiduttiju: »Spominjate se, da sem Vam na večer 11. januarja t. 1. v- pričo namestnika princa Hohenlohe na¬ znanil v imenu italijanskega liberalnega kluba, da ta klub dovoljuje Vašemu klu¬ bu enega deželnega odbornika (con- sentire il club liberale italiano che al club popolare italiano sia accordato un assessore). Ni torej res, da se ni hotelo dati fur¬ lanskemu ljudstvu zastopnika v dežel¬ nem odboru. Kdor to trdi, le bega in hujska uboge Furlane. Čudimo se le, da nikdo ne napravi konca tem hujskarijam! Zakaj streže Faidutti gor. deželnemu zboru po življenju? Faidutti je stegoval in še steguje roko po deželnem glavarstvu. Oče go- riškega liberalizma A. Gabršček in biv¬ ši liberalni poslanec Al. Štrekelj sta mu ponujala na Dunaju že 1. 1908 svojo po- take spise. Gospodje! Ko bi bil jaz šolski nadzdrnik, bi takega profesorja takoj postavil v disciplinarno preiskavo. Ta¬ ka dela niso za mladino, ampak za lju¬ di, ki so v naravoslovju zadosti podu¬ čeni, da lahko ločijo, kaj je dejstvo in kaj hipoteza.« Sedaj pa naj sodijo čita- telji, ali ne obrnemo lahko teh besed tu¬ di na predavanja prof. Seidla? Prof. dr. Gottlieb Haberlandt, sedaj profesor botanike v Berolinu je rekel privatnemu docentu Udet, ko mu je ta poklonil neki svoj spis: »Nisem sicer v vsem vaših nazorov, toda to me veseli, da ste Haeckla tako dobro za¬ vrnili.« Kako je Fiaeckel vedoma potvarjal podobe embrijonov, da bi dokazal, da je človek potomec živali, sta mu doka¬ zala učenjaka Flis in Brass. Haeckel jS to goljufijo sam priznal in sicer v »All- gemeine Zeitung« (št. 2 dne 9. jan. 1909) ».priznavam skesano, da je bil maj¬ hen del mojih podob (morebiti 6 ali 8 od sto) res pokvarjen.« — moč, da bi bil imenovan deželnim gla¬ varjem. Toda previdni mož ni sprejel te ponudbe, ker je vedel, da bi italijanski liberalni poslanci v slučaju njegovega imenovanja pričeli obstrukcijo, katere bi on kot predsednik skoro najmanjšega kluba ne mogel obvladati. Da doseže iz¬ polnitev svoje želje, mora s svojimi kandidati zmagati vsaj še v italijanskem veleposestvu ali pa v italijanskih me¬ stih. S tako zmago bi dobil večino med italijanskimi poslanci in njegovo imeno¬ vanje deželnim glavarjem bi bilo na¬ ravna posledica. Ta zmaga pa je bila le mogoča, ako bi se bil 1. 1908. voljeni deželni zbor raz¬ pustil. Razpust je dosegel. Dne 11. jan. 1909 je zapustil z drugimi poslanci svo¬ jega kluba deželni zbor. Isto so storili njegovi slovenski liberalni zavezniki. Deželni zbor je tako postal nesklepčen in se je moral razpustiti. Pri novih volitvah 1. 1909 mu ni bila sreča mila. S svojimi šestimi kan¬ didati je sicer s pomočjo slovenskih^gla- sov zmagal, a število njegovih sloven¬ skih zaveznikov se je skrčilo od 9 na 5. Tako mu je splavalo deželno glavar¬ stvo po vodi. Faiduttijev žurnalist dr. Bugatto je sicer po volitvah v »Reichspost« pisal, da je v deželnem zboru klerikalna ve¬ čina, ki želi s slovenskimi »agrarci« vred, da bi postal državni poslanec dr. Faidutti deželni glavar, a imenovan je bil vendar zopet dr. Pajer in Faidutti stavlja zopet svoje upanje edino le v razpust goriškega deželnega zbora. On upa namreč, da mu prinesejo nove vo¬ litve večino v deželnem zboru in s tem mesto deželnega glavarja. Da bi pa do¬ segel razpust deželnega zbora, so po¬ ložili on in člani njegovega kluba svoje deželnozborske mandate, med tem ko so se njegovi slovenski liberalni zave¬ zniki ojunačili le do vprizoritve absti¬ nence, ker se boje nevolje svojih volil- cev in novih volilnih stroškov. Letos se torej ponavlja, kar so zavezniki leta 1909 vprizorili; razlika je pa ta, da je bil 1. 1909 postal deželni zbor po izsto¬ pu slovenskih in laških zaveznikov ne¬ sklepčen, med tem ko je ostal letos sklepčen tudi brez Faiduttija in njegovih slovenskih abstinentov. Mirno, stvarno in vspešno delovanje deželnega zbora Haeckel se sicer izgovarja, da je to storil le tam, kjer je bil materijal slab in ni dopustil točnega opazovanja in si je torej podobe hipotetično dopolnil. To¬ da izgovor ne velja, kajti resen učenjak bo vestno označil, kaj je pozitivnega našel pri svojem raziskovanju in kaj je spopolnil s pomočjo hipoteze. Tega Haeckel ni storil, ampak priznal je še le, ko sta ga bila His in Brass ugnala. D e p e r e t trdi, da je Haecklova embrijologična metoda pripravila vsa paleontologična raziskavanja na krivo pot. Rodovniki (Stammbaume), ki so sestavljeni na podlagi te metode, le ovi¬ rajo napredek. H koncu bodi omenjeno, da Haeckel, apostol monizma, ni bil povabljen k sve¬ čanostim, ki so bile pred par leti ob priliki stoletnice berolinske univerze. To je najboljši dokaz, da je njegova sla¬ va zatemnela in da v Berolinu zbrani učenjaki niso marali v svojo sredo mo¬ ža, katerega je strastno sovraštvo do krščanstva privedlo do potvarjanja. Ob priliki bodemo nadaljevali. il jezi zaveznike. Zato podijo uboge Fur¬ lane s shoda na shod in protestirajo proti temu, da je dunajska vlada zopet sklicala deželni zbor, oziroma proti te¬ mu, da deželni zbor še ni razpuščen; Bugatto pa pošilja članek za člankom v konservativne in liberalne nemške li¬ ste in skuša vplivati na vlado, da bi zo¬ pet razpustila goriški deželni zbor. Čemu ves ta dirindaj? Faidutti ho¬ če v svoji neizmerni častihlepnosti po¬ stati deželni glavar, zato streže zopet goriškemu deželnemu zboru po življe¬ nju. In ti njegovi gonji naj služi tudi S. L. S.! Velika zahteva! Deželni proračun za L 1912. in ureditev deželnih financ. V pondeljkovi seji deželnega zbora se je vršilo prvo čitanje deželnega pro¬ računa in ž njim zvezanih finančnih o- peracij ter se je predlagala sledeča: RESOLUCIJA, katera se je s tozadevnim poročilom de¬ želnega odbora vred odstopila finan¬ čnemu odseku v pretresovanje in po¬ znejše poročanje deželnemu zboru. I. 1. Deželni zbor poknežene grofovi- ne Goriške in Gradiške potrjuje brez iz¬ jeme po svojih odposlancih v sejah en- kete v saniranje deželnih financ, ki se je vršila na Dunaju meseca marcija 1908. podane izjave, izražene misli in želje. 2. Naglašuje, da je neobhodno po¬ trebno, da država takoj prične z obšir¬ no akcijo v namen, da se deželne finan¬ ce sanirajo, deželni zbor povdarja, da taka akcija bi morala obstajati v tem, da bi se deželnim Zalogom odkazale od¬ govarjajoče splošne državne dotacije in da bi država prevzela troške, ki jih se¬ daj prenašajo dežele za upravne pred¬ mete, ki so izključna stvar države ka¬ kor n. pr. troski za nastanitev vojaštva in orožništva, potirni troski, in troski za cepljenje koz itd. 3. Uvažuje najrazličnejše erarske vire dohodkov, se mora razdelitev do¬ tacij, ki se jih ima odkazati, izvršiti po ključu, ki bi z ozirom na različne dav¬ čne momente posameznih dežel odgo¬ varjal potrebam pravičnosti in ki bi to¬ rej slonel na kombinaciji objektivnih kriterijev, ki se bi ozirali na davčno važnost posameznih dežel v državne svrhe, in ki bi pravilno upoštevali kori¬ sti vseh dežel v cesarstvu. 4. Ako bi se nameravalo odkazati kakšen kakorkoli si bodi višji dohodek od davka na žganju, ki bi se imel zvi¬ šati, mora dežela Goriško-Gradiščan- ska zahtevati, da se razdelitev takega preodkaza izvrši na način, ki je natan¬ čno označen pod 3. točko in to radi o- koliščine, da se ne bi oškodovale v raz¬ merju preodkaza one podpore potrebne dežele, ki dasi ne izkazujejo višje dav¬ čne moči glede davščine od žganjin, vendar prenašajo po drugi strani in po drugi poti v izdatni meri bremena na- Pram državi, ni pa zamolčati, da se mora razdelitev zvišane davščine od žganjin, ki je za sedaj za našo deželo veljavna, (državni zak. 8. julija 1901.) vnovič vrediti in to z ozirom na viso- kost deželne davščine, ki je obstajala do leta 1901. 5. V slučaju, da se ne bi mogla do- taeija od dohodka zvišane davščine od žganjin razdeliti v smislu kriterijev ob¬ razloženih in pod 3. odnosno 4. točko, se c. kr. vlada živo poživlja, da ukrene kar treba, da se pri razdelitvi deželnih dotacij iz dohodka gori navedene dav¬ ščine vseskozi upošteva ogromno fi¬ nančno škodo, v približnem znesku 2 V 2 miljona kron, ki jo trpi deželni goriški zalog vsled dejstva, da se je moral od¬ povedati povišanemu dohodku, ki bi ga bila dežela lahko prejemala od svoje davščine na žganjine, ki se je pobirala v onih letih, predno se je uveljavil za¬ kon z dne 8. julija 1901. drž. zak. št. 36, oziroma vsled dejstva, da se je nepra¬ vično razdelil dohodek povišane erar- ske davščine od žganjin. določene z na¬ vedenim zakonom in predlagane v za¬ konskem načrtu v državnozborski raz¬ pravi (priloga št. 886. stenografičnih zapisnikov XXI. zasedanja 1911.), in da se upoštevajo pri tem posebne koristi in potrebe dežele Ooriško-Clradiške in nje davčna moč kakor tudi dejstvo, da je treba primerno skrbeti za ekonomični razvoj dežele Goriško-Gradiške, kar je deloma pripoznala c. kr. vlada v finan¬ čnem projektu za leto 1908. (priloga št. 976. stenografičnih zapisnikov XVIII. zasedanja 1908). 6. Visoka vlada se poživlja, da čim najhitreje reši zadevo o pobiranju užit- nine tako, kakor je deželni zbor že predlagal in kakor so tudi druge dežele priporočale, s čemur bi se zlasti v po- kneženi grofovini Goriški - Gradiški venčala akcija v saniranje deželnih fi¬ nanc. 7. Nalaga se deželnemu odboru, da ukrene vse, kar se mu zdi treba, da se zagotovi petitom ad 1—5 popolen vs- peh. II. 1. Vzame se na znanje, da se je pri¬ manjkljaj v znesku 152.005 K 71 vin., ki ga izkazuje finančna uprava dežel¬ nega zaloga za leto 1910. izravnal s tem, da se je enak znesek dvignil iz u- pravnih prebitkov izkazanih v letih 1908/09 v znesku 500.000 K. 2. Deželni zbor si pridržuje ure¬ diti finančno upravo deželnega zaloga za leto 1911. ob priliki potrditve račun¬ skega sklepa za pravkar navedeno leto in pooblašča deželni odbor, da uporabi v kritje primanjkljaja za leto 1911. iz¬ kazanega v poročilu deželnega knjigo¬ vodstva z dne 26. dec. 1911. štev. 720/11 z zneskom.K 523.267 ostali prebitek iz leta 1908/09 v znesku.. 347.995 in da zajme v kritje ostalega primanjkljaja.K 175.272 nezaložeti dolg pod najboljšimi pogoji in v neobhodno potrebnem iznosu, am¬ pak do največjega zneska 175.000 K. 3. Glede na to, da je začasni pro¬ račun deželnega zaloga za leto 1912, potrjen od deželnega odbora v seji z dne 14. decembra 1911, zadobil Najvi¬ šjo potrdbo dne 29. decembra 1911, in da je stem zajamčen pravilen razvoj redne uprave deželnega zaloga in po¬ biranje sedanjih deželnih doklad in dav¬ ščin do končne potrditve deželne bilan¬ ce za tekoče leto; uvažuje pa, da del rednih potreb¬ ščin, proračunjenih za tekoče leto, se ne bo mogel kriti, kakor je predvidevati, z rednimi dohodki deželnega zaloga in da iziedni krediti, sprejeti v načrt opeto- vano omenjenega proračuna, se bodo morali izplačevati že tekoče leto, ker so ti krediti podpore za javnokoristne naprave, ki so se že pričele ali so nepo¬ sredno pred izvršitvijo; glede končno na to, da se načrt pro¬ računa za leto 1912 zaključi z nepokri¬ tim primanjkljajem kron 558.345 in ker se morajo dati deželnemu odboru na ra¬ zpolago tudi sredstva, potrebna za iz- icdue prispevke in podpore dovoljene od deželnega zbora v tekočem zaseda¬ nju, ki se naj nakažejo po navodilih 4 . točke pričujočega sklepa; se pooblašča deželni odbor, da zajme v ta namen nezaložen dolg v neobhod¬ no potrebnem iznosu, ampak do najvi¬ šjega zneska 600.000 K. 4. O 'izvršitvi naročil pod točko 2. in 3. mora predložiti deželni odbor de¬ želnemu zboru ob prihodnjem zasedanju nadrobno poročilo skupno s proraču¬ nom za leto 1912. in s konkretnimi pred¬ logi o kritju, oziroma o definitivnem fi¬ nanciranju eventualno potrebne kredit¬ ne operacije. 5. Z namenom, da se zajamči kar največ mogoče racijonalna in hitra upo¬ raba deželnih podpor za javnokoristiV naprave in da se prepreči zapadanje od deželnega zbora v ta namen dovoljenih zneskov, in nadalje z namenom, da se doseže kar največ mogočo stabilnost v iznosu izrednih potrebščin deželnega zaloga, izpreminja deželni zbor svoj sklep z dne 3. nov. 1904. št. 276/D odb. št. 8890/3 in sklene sledeče: a) deželne podpore za javnokorist¬ ne naprave se sprejemajo v letne pro¬ račune, kedar je v tehničnem in finan¬ čnem pogledu zajamčena izvršitev in ohranitev naprav, podpiranih od javnih zalogov v soglasju z načrti in proraču¬ ni, ki jih potrde pristojne oblasti; b) deželne podpore, sprejete v pro¬ račune v smislu točke a) in nenakaza- ne tekom leta, ki so bile v njem prora- čunjene, preidejo koncem leta v pasiv¬ no kompetenco deželnega zaloga in se morejo nakazati še tekom neposredno sledečega leta. c) ako so pod a) omenjene podpore proračunjene v letnih obrokih, preidejo po posameznih obrokih, ki se ne naka¬ žejo koncem dotičnega upravnega leta v pasivno kompetenco deželnega zalo¬ ga in se morejo nakazati še tekom ce¬ lega leta, ki sledi letu, ko je bil prora- čunjen zadnji obrok podpore; d) pooblašča se deželni odbor da nakazuje in izplača iz deželnega zaloga tudi deželne podpore za javnokoristne naprave, ki so bile dovoljene od dežel¬ nega zbora, ampak še ne sprejete, v proračun deželnega zaloga, ako je izvr¬ šitev podpirane naprave popolnoma za¬ gotovljena po načinu, določenem pod točko a) in ako bi se nakaz dotične de¬ želne podpore ne mogel odložiti do na¬ slednjega sklicanja deželnega zastopa, ne da bi bili težko oškodovani obči jav¬ ni interesi. O teh izrednih nakazih se mora obvestiti deželni zbor ob nasled¬ njem sklicanju in nakazane podpore se morajo sprejeti v naslednji proračun de¬ želnega zaloga; e) izredne podpore, dovoljene od deželnega zbora zapadejo in obvez¬ nost, ki jo je sprejel deželni zalog, uga¬ ša v petih letih, računajoč od dneva, ko je deželni zbor dovolil izredno podpo¬ ro, ako bi se take podpore ne sprejele pred pretekom omenjene dobe v enega izmed letnih proračunov deželnega za¬ loga. Dopisi g Št. Ferjan. Občinske volitve v Št. Ferjanu se bodo vršile 5., 6. in 7. sveča¬ na. Volivci somišljeniki iz drugih kra¬ jev se opozarjajo že sedaj, da store svo¬ jo dolžnost in pridejo volit. Zmagati moramo sijajno. Potrebna navodila do¬ be volivci pravočasno od volilnega od¬ bora S. L. S. Iz Zapadnih Brd. — Tu obžalu¬ jemo izstop laških kršč. poslancev iz dež. zbora. Zakaj? Brž povemo: to ni koristno za nas! Pomislite: v času take draginje in tolikih potreb za naše ob¬ mejne kraje, pa — zopet volitve! Vse upije: dajte nam kruha, dajte nam vode in cest, pa gre vse vkup ra¬ kom žvižgat, ker hočejo nekateri — no¬ vih volitev! Naj bodo volitve le nadomestne ali pa splošne, oboje so za nas škodljive v gmotnem in moralnem oziru: v gmot¬ nem nam kradejo čas in denar, v mo¬ ralnem pa oživljajo znova nasprotstva in sovraštva ter pospešujejo pijančeva¬ nje in propalost mnogoterih ... Tako se ne manjša draginja, tako se ne pomag* volivcem: zato obžalujemo izstop las¬ kih kršč. socialcev iz dež. zbora! Tomaj. Dne 18. in 19. t. m. smo imeli volitve starašinstva. Izvoljena je skoraj popolnoma Vranova lista. K temu izidu volitev je največ pri¬ pomogla naša dobra vinska kapljica. Posebno mlad možiček iz utovske vasi je znal pridobiti na ta način Vranu pri¬ staše. Vsi ti pristaši so še-le pozno v noč ter polni alkohola obiskali svoje domove. Tako se je dobro pilo in potem — volilo. Ali čast z vinom dobljena ne mo¬ re imeti teka. Politični pregled. Naslednik mons. Bavona. »N. W. Tagblatt« je zvedel iz do¬ brega vira, da sta kandidata za dunaj¬ sko nuncijaturo sedanji nuncij v Bruse- lju mons. Tolli in apostolski delegat na Kubi mons. Aversa, ki je bil svoječasno avditor pri dunajski nuncijaturi. Papež se odloči bržkone za prvega. Vladarski sestanek v Benetkah. »Gazetta di Venezia« poroča, da poročila z Dunaja o sestanku kralja Vik¬ torja Emanuela s cesarjem Viljemom in s prestolonaslednikom Franc Ferdinan¬ dom v Benetkah niso neutemeljena. Se¬ stanek da bo največje politične važ¬ nosti. Pogajanja glede delozmožnosti istrskega deželnega zbora. Pogajanja glede delozmožnosti is¬ trskega deželnega zbora med italijan¬ skimi in hrvatskimi poslanci pod pred¬ sedstvom namestnika Flohenlohe so za sedaj končana. Zastopniki ene in druge stranke bodo sedaj o teh pogajanjih poročali klubom, kojih sklepi se bodo potem na¬ znanili namestniku. Dež. zbor štajerski je imel 25. t. m. svojo 4 sejo. Peta seja odgodila se je do 30. t. m. Na sploh je malo več razpoloženja do zahtev »Slo¬ vencev«. Samo Wastian in njegovi pri¬ vrženci, — kojih pa ni veliko — hočejo kljubovati. Pametni in modri Nemci ce¬ lo govore, naj se pusti Celje in Maribor Slovencem; zakaj v nekaj desetletjih vtegne celo Gradec biti v nevarnosti. Tukaj namreč mrgoli slovenski služin¬ čadi. Občuduje se disciplina in red v dr. Koroščevem klubu ter povdarja, da se je ta mnogo naučil v tem pogledu od dr. Šušteršiča. Poset srbskega kralja na Dunaju. V belgrajskih dvornih krogih se za¬ trjuje, da bode meseca majnika obiska! srbski kralj Peter dunajski dvor. Poga¬ janja med obema dvoroma bodo baje kmalu končana. Državnozborske volitve na Nemškem končane. Po v četrtek dovršenih ožjih* volit¬ vah bo novi nemški državni zbor se¬ stavljen nastopno: 42 konservativev, 14 pristašev državne stranke, 10 zastop¬ nikov gospodarskega združenja, 3 členi nemške refoimne stranke, 18 Poljakov, 93 pristašev centruma, 15 Vehovcev, 3 zastopniki bavarske kmečke zveze 45 narodnih liberalcev, 2 pristaša kmečke zveze, 1 bavarski liberalec, 41 členov napredne ljudske stranke, 110 soeijalnih demokratov, 5 Alzačanov, 2 Lotarinža- na, 1 Danec, 2 divjaka. Razpust novoizvoljenega nemškega državnega zbora? \ Političnih krogih so splošno mnenja, da bo nemški državni zbor, ki se snide dne 27. febr., kmalu razpuščen. Nemški cesar Viljem se je baje izrazil, a ne ti pi, da bi bila socialnodemokrat¬ ska stranka najmočnejša stranka v nemškem državnem zboru. »Berliner Zeitung am Mittag« po¬ roča. da bodo socijalni demokrati za¬ htevali v novem državnem zboru za svojo stranko mesto prvega podpred¬ sednika. Črnagora — republika. Iz Kotora se poroča »Slovencu«, da ie črnogorska policija zasledila močno zaroto ki namerava Črnogoro spreme¬ niti v republiko. Ta zarota ima baje svoj sedež v Belgradu in je inspirirana od v Parizu bivajočih Črnogorcev. Jedro zarote pa tvorijo črnogorski izseljenci v Ameriki, ki so poslali črnogorskim re¬ publikancem v Belgradu že 1 miljon K. Italijansko - turška vojska. Iz Carigrada se poroča, da se je vr¬ šila dne 19. t. m. bitka pri Gargarešu, pri kateri so se morali Italijani pomak¬ niti nazaj do oaze tik pred zidovi mesta Tripolis. Boj je trajal čez dan tri ure in se je nadaljeval tudi ponoči. Ponočni boj je bil zelo krvav. Italijani so imeli 150 mrtvih in so zapustili na bojišču tu¬ di vojni materjal. Turki in Arabci pa so imeli le 18 mrtvih in nekaj ranjenih. Rimski listi poročajo, da se nahaja v Tripolisu 109.389 mož italijanske voj¬ ske, 6000 častnikov, 5600 konj in 9200 mul. Stroški za vojsko stanejo 2 milijo¬ na lir na dan. Dosedaj je Italija izdala nad 200 milijonov lir za to ekspedicijo. Pri dobavi živil za italijansko ar¬ mado so prišli na ne prav čedno golju¬ fijo. Dobavatelji za italijansko armado somamreč one vole, ki so bili v Tripoli¬ su spoznani za nezdrave in so se morali vsled tega nazaj gnati v domovino, zo¬ pet pošiljali armadi. Da bi bili voli težji in lepši so jih potem na umeten način opitali. Italijanska vojna uprava je vsled tega ogljufana za 200.000 lir. V Italiji so v zadnjem času popol¬ noma spremenili mnenje o vojski. Prej¬ šnje navdušenje je pomrlo in na njegovo mesto je stopilo obsojevanje onih, ki so to vojsko inspirirali. Skoro vsi listi so razočarani, ker se jim ni izpolnila želja s Tripolitanijo. Počasno in negotovo prodiranje ital. čet, velikanski stroški za vojsko in korupcija pri dobavi živeža itd., to so dejstva, ki so naučila Italijane drugače misliti o ti vojski in nekateri celo odobrujejo pisavo drugih neitali- janskih listov. V Rimu se širi vest, da namerava Italija najeti na Francoskem večje po¬ sojilo, zato da ji bo omogočeno nada¬ ljevati vojsko v Tripolitaniji. Spor med Francozi in Italijani. Italijanske vojne ladije so zaplenile francoska poštna parnika »Carthage« in »Manube«, ki sta bila namenjena v Tu¬ nis oziroma iz Tunisa v Merseille. Par¬ nik »Carthage« so sicer izpustili, ali po- šiljatve na njem so se pokvarile, ker je bil več časa zaplenjen. Parnik »Manu¬ be« pa so obdržali, ker se je na njem na¬ hajalo 29 turških častnikov, ki so imeli skupno pri sebi 250.000 frankov. Te dejstvi sta provzročili na Fran¬ coskem hudo razburjenje, posebno pa vsled tega, ker se je Francija kazala do¬ sedaj napram Italijanom jako prijazno. Ta dva čina sta našla odmeva tudi v francoski zbornici, kjer se je najostrejše protestiralo proti takemu postopanju. Francija zahteva zadoščenje. Čim Italija ne ugodi ti zahtevi bode eventu- elno Francija prekinila diplomatične odnošaje z Italijo. Darovi. Za »Šolski Dom« so plačali pred- sedništvu: Ivan Kodre, župnik v Sv. Križu 10 K: G. Tešimir, Avče 30 K; dr. Anton Gregorčič v Gorici 20 K. Srčna hvala! Za učence in učenke »Šolskega Doma« je daroval g. Anton Jeretič, tr¬ govec v Gorici, 300 plavili zvezkov, 400 lepopisnic, 20 trdih zvezkov, 2 groši svinčnikov, 5 groš ročnikov, 4 ducate pušic za pisalno orodje (tuli), 2 škatlji gumic in 10 škatelj peres. Domače in razne vesti. Imenovanji. Minister za javna dela je imenoval višega inženirja g. Rudolfa M a c h n i g a stavbenim svetnikom, in inženirja g. Henrika Z e c c h i n i j a vi¬ sim inženirjem za službo v Primorju. Ta pa zna! Preteklo nedeljo je Fal¬ oti na shodu v Krminu ostro grajal dunajsko vlado, ker je zopet sklicala goriški deželni zbor. Obenem je hvaliL deželno vlado in njenega reprezentanta princa Hohenlohe ter pozval zborovalce naj zakličejo namestniku »Živio!« Ta pa zna! mora vzklikniti, kdor je bral v zadnji številki našega lista pamflet, ki ga je Faiduttijevo glasilo »II Popolo« pred tremi leti objavilo pro¬ ti sedanjemu tržaškemu namestniku. Vidi se, da zna Faidutti rabiti oves in bič. Pri tem je ves srečen, ker misli, da se kdo briga za to, ali ga on hvali ali graja. Le tako dosledno naprej! Ignoranti. — »Edinost« je pisala, da je družba sv. C. in M. s šolo na Blanci razbremenila Š. D. Ker vemo, kam je pes taco molil, smo povedali, da ima ta šola 22 (recte 26) učencev. Zato nas dolži, da denunciramo šolo goriškemu magistratu, da bi ne dobila pravice jav¬ nosti. (Ogorčeno vsklika: Quousque tandem....) Goriški dopisnik »Edinosti« niti ne ve, kdo podeljuje pravico javno¬ sti. In taki ignoranti delajo pri nas jav¬ no mnenje. Zorutti in Simon Gregorčič. Pravi¬ jo. da postavijo Lahi Zoruttiju spomenik blizu tistega mesta na Katarinijevem tr¬ gu, kjer je slavni slovenski pesnik Si¬ mon Gregorčič umrl. Pesnik Zorut¬ ti, ki je bil po rodu tudi Slovenec, bi go¬ tovo namero goriških Lahov ne odobril rekoč: Ne tja! Tam napravite Gregor¬ čiču spomenik! Denar — sveta vladar. Mons. Ko- Iavčič je velik častitelj prošta Faidut- tija. Kaj ima od tega? Da je Faiduttije- va »Eco« preteklegapondeljka tudi njega oropala »pip«, pretvorivši njegovo ime v Colaucic, med tem ko se v isti števil¬ ki svečar Kopač v plačanem oglasu ko¬ šati z imenitno »pipo«? Izprememba glede zapovedanih praznikov. Na podlagi odloka N. Sv. papeža Pija X. z dne 11. julija 1911 so pri nas odpravljeni ti-le zapovedani prazniki: 1. Svečnica (2. feb.), 2. sv. Jo¬ žef (19. marca), ki se ima praznovati nedeljo kesneje, 3. Oznanenje P. D. Ma¬ rije (25. marca), 4. in 5. velikonočni in binkoštni ponedeljek, 6. Rojstvo P. D. Marije (8. sept.), 7. sv. Štefan 26. de¬ cembra). Na prošnjo večine avstrijskih ško¬ fov je dovolila sv. Stolica, da se praz¬ nuje pri nas sv. Rešnje Telo, kakor je bilo doslej v navadi, tudi za naprej v če¬ trtek po sv. Trojici ter se ne prenese praznovanje na naslednjo nedeljo. Naš prevz. knezonadškof hoče še poprositi, da se pri nas ohrani kak zapo¬ vedan praznik izmej zgoraj naštetih (morda praznik sv. Jožefa, ki je varuh naše dežele). Cerkev želi, da verniki tudi v pri¬ hodnje na te odpravljene praznike gre¬ do k sv. maši in se vzdržijo hlapčevskih del, dasi nimajo za to nobene dolžnosti več ter ne grešijo, ako ne praznujejo o- menjenih dni. V cerkvi ostane o ten praznikih vse po stari navadi kakoi prej, običajni obredi, slovesna sv. maša s pridigo in popoludne blagoslov. Ker je letos Svečnica na petek, od¬ pade seveda za ta dan, ki ni več zapo¬ vedani praznik, olajšanje radi vzdržka in je torej prepovedano jesti mesne jedi kakor vsak drug petek. Da se ne bode morebiti komu čudno zdelo, kako je mogla cerkev odpraviti te praznike, treba pomisliti, da imamo le cerkveno zapoved praznovati dolo¬ čene praznike in da vsled tega cerkev iz važnih vzrokov lahko tudi kaj v tem oziru izpremeni, če zahtevajo to izpre- menjene razmere. Sv. Stolico je več takšnih razlogov napotilo, da je odpravila nekaj prazni¬ kov. Tudi mnogo izvenevropejskih ško¬ fov je vložilo prošnjo, naj se skrči šte¬ vilo zapovedanih praznikov, češ, da bi bilo to umestno radi silno pomnožene ku¬ pčije in razvite obrti v naših časih, to da terja vedno rastoča draginja živil, ker drugače ne morejo ubogi delavci več preskrbeti svojih družin in vrhu te¬ ga se tako zabrani zloraba praznikov za pregrešno pijančevanje in potratne ve¬ selice. Sklep prvega semestra na goriških srednjih šolah bo v soboto dne 10. fe¬ bruarja. JUTRI 28. t. m. VSI V »CENTRAL«! Da se bo igra »Sovražnik Mesijev« iz¬ vršila prav dobro, priča nam ime g. ka¬ plana Drašček-a, ki vodi vso prireditev. G. kaplan Drašček je tudi sam preskrbel slovensko prestavo. »Muzejsko društvo za Goriško« ima svoj letni občni zbor dne 31. I. 1912 v hotelu pri »Zlatem Jelenu« ob 8h zve¬ čer. Dnevni red običajen; vabljeni so vsi člani, kakor tudi vsi prijatelji in po- speševatelji društva. Odbor. . Občni zbor »Trgovsko - obrtnega društva«, ki se je vršil minulo sredo pri »Zlatem Jelenu« je bil dobro obiskan. Odbor se je tako-le konstituiral: Preds. Josip Medved; podpredsednik Jos. Ker- ševani; tajnik Milovan Domeniš; bla¬ gajnik Josip Ivančič; gospodar Ivan Kravos. Velik strah so prestali učenci in u- čitelj nekega razreda na tukajšnji mest¬ ni šoli v Kapucinski ulici minoli torek. Strop sobe je namreč začel padati, na¬ kar so učitelj in učenci zbežali iz sobe in le čuditi se je, da se ni pripetila kaka nesreča. Opomniti moramo, da se je vr¬ šila gradnja dotične šole pod nadzor¬ stvom mestnih stavbnih organov. Odprti lekarni. Od 28. jan. do 4. febr. bodeta imeli ponočno službo lekarni: Liberi-Tromba. Odbor »Centralne posojilnice« je sklenil obdržati v tekočem letu vse do¬ sedanje praznike kakor prejšnja leta, vsled česar bo urad ob teh dnevih zaprt. Pošta v Št. Andrežu. Poslanec Fon je dobil iz trgovinskega ministerstva obvestilo, da je v principu sklenjena stanovitev poštnega urada v Št. Andre¬ žu; podrobni ukrepi se kasneje določijo. Sl. c. kr. poštnemu ravnateljstvu v Trstu na znanje. Prejeli smo in objavlja¬ mo: V sramoto nekaterim c. kr. pošt¬ nim uradom na deželi so nekateri pis¬ monoše. Ne sicer da ne izvršujejo točno svoje težavne službe, pač pa ker so ta¬ ko škandalozno oblečeni, kakor — sko¬ raj bi rekel — cigani. Pravi capini so. Pometači goriških ulic so čednejše ob¬ lečeni kakor nekateri pismonoše na de¬ želi. Prismonoša, ki je od erarja na¬ stavljen in plačan mi je rekel: Že 15 let sem pismonoša, in v vsem tem času sem dobil tri ali štiri obleke. Mene sicer ni sram nositi vsaki dan skozi 4 leta eno obleko, pač pa bi moralo biti sram c. kr. pošto, da ima takega capina za pismo¬ nošo. Te dni se je pritoževal pismonoša iz Rubij, da ga je sram hoditi v taki obleki okoli. Ima na sebi že 3 leta eno obleko, ne pozna suknje, poletne oble¬ ke tudi ne, kapo ima eno. Mero za novo obleko pa so mu vzeli že pred več me¬ seci, a obleke ni in ni še. Gg. poštarje na deželi prosimo, da bi se zavzeli pri c. kr. poštnem ravnateljstvu v Trstu za to stvar. Enako prosimo tudi mi slavno c. kr. poštno ravnateljstvo, da obleče primerno — posebno sedaj v hudi zimi — svoje zveste služabnike pismonoše na deželi. X. Dezerter, ki se je sam javil. V sredo je sežansko orožništvo odvedlo v do¬ mobransko vojašnico v Trstu 32 letne¬ ga Antona Mohovič iz Štjaka. Mohovič je bil pred osmimi leti potrjen v vojaka ter je prvi dan, ko je vstopil k 5. domo¬ branskemu pešpolku dezertiral. Moho¬ vič je nato bil pomorščak. Naveličal pa se je tega življenja ter se podal v svoj rojstni kraj, od koder se je podal k o- rožništvu v Sežano, kjer se je sam javil. Stoletnica škofa Dobrile. Dne 12. aprila bo 100 let, odkar se je rodil ranjki škof Jurij Dobrila, prvi buditelj hrvaš¬ kega in slovenskega naroda v Istri. Hr¬ vatje v Istri bodo to stoletnico slovesno obhajali. Velika delavnica za ponarejevanje denarja. Tržaška policija je v delavnici kamnoseka Lutmanna blizu pokopališča Sv. Ane zasledila obsežno delavnico za ponarejevanje denarja in tudi petkron- skega denarja, ki je zelo dobro ponare¬ jen. Policija je zaprla tudi kamnoseka Ivana Škabarja, ki je s tem v zvezi. Po¬ licija je prišla stvari na sled vsled tega, ker je sumila, da so nedavno vlomili v rakev rodbine Tonello neznanci zato, da bi ondi našli kako skrivališče. Preiska¬ va je dalje izvedela, da so v bližini ra- kve videli večkrat omenjenega Škabar¬ ja. Tako je šla stvar naprej in dovedla do omenjenega rezultata. Peklenski stroj v poštni pošiljatvi. Line 21. t. m. se je prikazal pri pošti v Borštu pri Trstu nek 26 — 28 leten mla¬ denič z nekim močno zvezanim zavit¬ kom. Tamošnjo poštarico je prosil, naj napiše na spremnici naslov, ki se je gla¬ sil na Andreja Kočevar, gostilničar v Dolini — 20 minut oddaljenem kraju. Poštarico je sicer osupnilo, da pošilja na tako majhno daljavo dotični mlade¬ nič zavoj po pošti, a ko je mladenič re¬ kel, da hoče Kočevarja le iznenaditi s se¬ meni se ni več dalje brigala za vzrok .po- šiljatve ter izpolnila spremnico. Dne 24. je šel Kočevar po zavitek na pošto ter ga je, ko je prišel domov, odprl. To¬ da v tem je bila čuti močna eksplozija in Kočevar se je zgrudil na tla. Prihiteli brat in sosedje so ga našli vsega ožga¬ nega po licu in na rokah. V sobi pa je padel ves omet z zidov in šipe so bile razbite. Kočevarja so prepeljali v trža¬ ško bolnišnico. Uvedla se je preiskava, ki jo vodi kopersko sodišče. Najden vtopljenec. Pri Barkovljah so potegnili iz vode truplo 43 let stare¬ ga Antona Pregel iz Vipave. Letošnji cesarski manevri se bodo vršili na Sedmograškem pod vodstvom prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda., Vaj se udeležita 7. in 12. armadni zbor. D’Annunzio-va pesem konfiscirana. Italijanska cenzura je konfiscirala D’An- nuzio-vo pesem Ob Dardanelah, v ka¬ teri se žali avstrijskega cesarja Franca Josipal., vladarja zaveznice. Drava zamrznila. V Osjeku je Dra¬ va čezinčez zamrznila in je led do 40 cm debel. Poštni rop v Inomostu. Po uzoru stotnika iz Kopenicka si je nek goljuf na inomoški pošti prilastil znesek 17.680 kron. Preoblekel se je bil namreč v pis¬ monošo. Gosto meglo imajo v Londonu. Na ulicah je po dnevu taka tema, kot bi bila noč. Pripetilo se je tudi več nesreč. Pa tudi na morju imajo beležiti vsled megle več nesreč. Zaboj močnega kartona se je našel v Gorici na Franc Jožefovem Tekali- šču. Obrniti se je na g. Jožefa ali An¬ dreja Semoliča v Opatjemselu ali pa na našo tiskarno. Droblinice. Kitajska vlada naroča v Trstu boj¬ ne ladije? Govori se, da je kitajska vla¬ da baje naročila v tržaškem »Stabili- mento Tecnico« zgradbo enega rušilca torpedov, ki so ga že pričeli graditi. Z druge strani pa se dostavlja temu po¬ ročilu, da naročitelja nove bojne ladje ni iskati na Kitajskem, temveč mnogo bližje, namreč v — Avstriji! Gospodarske vesti. K subskripciji nove državne rente. Dne 29. t. m. razpisana je subskripcija na K 200,000.000.— 4% avstrijske kron¬ ske rente po kurzu K 90.25. Ta emisijski kurz določen je letos izredno nizko, to pa z namenom, da se tudi najširša jav¬ nost udeleži letošnje subskripcije. Z ozi¬ rom na ta nizek kurz znaša obrestova- nje domala T/ 2 % in ker je pričakovati, da se bodo kurzi državnih papirjev v doglednem času zvišali, nudi se sub- skribentom tudi dobiček na kurzu. Po¬ družnica Ljubljanske kreditne banke v Gorici, kot članica bančnega sindikata ki je prevzel od države placiranje nove emisije, sprejema priglase za to sub- skripcijo ter daje tudi vsa tozadevna pojasnila. Živinorejske vajence, ki se hočejo izvežbati v hlevskih opravilih, strežbi molzne živine in v mlekarskih delih, sprejme ravnateljstvo kmetijske šole na JCatfuteinenpeMv t JGuihJttr 00/ ' MCuLna/JktMKu. Matfouinenjetocu Jvtafii/AnaPe/ wfxri>mx>ču^,jdcusm£eko / m* Acm&Aifibiajo'. OCadfineirunjeva/ Odlikovanje. Cesar je podelil po¬ veljniku parnika »Atlanta« paroplovml družbe »Aust.-Am.« kapitenu Antoniiu Sutora, zlato uro ter pohvalni dekret za skrb, ki jo je izkazal pri prevažanju čre¬ de karakulskih ovc, katere je cesar da-1 roval argentinski državi. Nepotrditev izvolitve dveh po- j slancev v kranjskem deželnem zboru Verifikacijski odsek v kranjskem dežel¬ nem zboru je predlagal v deželnozbor-1 ski seji dne 25. t. m., naj se izvolitev li¬ beralnih poslancev Jožefa Reisnerja in I Adolfa Ribnikarja za poslanca mestne-j ga volilnega okraja Ljubljane ne odobri Po precej hudi debati je deželni zbor vs- prejel predlog verifikacijskega odseka nakar sta zapustila omenjena dva zbor¬ nico. Poštna in brzojavna centrala. »Zeit« od četrtka poroča, da nameravr vlada izločiti poštne agende iz trgovin skega ministerstva ter jih izročiti pose bni centrali za poštne in brzojavne za deve. Vsem gospodinjam toplo priporočam o UKOilHSKO CIKORIJO ™ —* e dino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. = v korist Obmejnim Slovencem. 1 „Ljubljanske kreditne banke" -se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. Vloge na hnjižice obrestuje po 4v 2 %, vloge ¥ tehočem računu po dogouoru. Delniške glavnica k 8,000.000. Centrala v Ljubljani. ——— PODRUŽNICE: Celje, Celovec, Gorica. Sarajevo. Split, Trst v GORICI Rezervni zaklad K 800 . 000 . Grmu. Živinorejski vajenci dobe poleg proste hrane po 10 K na mesec. Pouk je nastopiti s 1. aprilom. Prošnje je vlagati do 1. marca. Pouk traja do konca mese¬ ca oktobra. Znižanje voznih tarifov za umetna gnojila. Z ozirom na hudo sušo, katera je lansko poletje naša polja in travnike močno zadela, bo treba letos veliko u- metnih gnojil, da se ta škoda popravi. Zato je železniško ministerstvo sklenilo, da se železniški tarifi za vožnjo umetnih gnojil znižajo za 50 odstotkov. Velja pa ta določba za vse avstrijske državne železnice od 1. febr. do 15. maja in sicer za najmanjšo težo 10.000 kg. Za povzdigo govedoreje. Med nem¬ škimi kmetovalci planinskih dežel, zla¬ sti onimi Štajerske, Gorenje Avstrije, Solnograške in Tirolskega, se snuje zveza, ki bi naj imela namen, škodo, ki sta jo povzročili suša in slinovka, po¬ praviti po umni živinoreji. Ta zveza na¬ laga svojim članom kot dolžnost, da se telet in mlade živine sploh le kolikor možno malo proda, in pri teletih, kar se jih proda, cena za 50% povzdigne. Sladkor utegne vendar postati ce¬ nejši. V drugih državah namreč slad¬ korna letina ni bila tako silno slaba, kot se je kričalo. V Indiji nameravajo sezi¬ dati velikanske tovarne za sladkor. V državi Ohio v Ameriki pa so baje našli neko drevo, sladkorni javor, ki daje ve¬ like množine sladkorja in je mnogo ce¬ nejši kot drug sladkor. Književnost. Nova knjiga: »Krščanski vojak«, priredil vlč. g. c. i k. vojaški kurat Va¬ lentin Rozman. Naslov knjigi, ki je menda prve te vrste v slovenskem jeziku, pove že sam, komu je namenjena. Vsebina, sestavlje¬ na v obliki cerkvenih govorov, razpra¬ vlja o vojaškem poklicu, o prisegi, o lju¬ bezni do domovine in druge vojaškemu življenju primerne točke. V tej knjigi opo¬ zarja prireditelj vojaka na velike nevar¬ nosti v vojaščini sami, ter ga tudi svari proti dušnim pogibeljim izven nje. Oso- bito povdarja misel, naj se krščanski vojak večkrat domisli svojcev v doma¬ čiji, svoje ljube matere, očeta, cerkve, in njenih opominov, da ga ta spomin va¬ ruje padca v grehe in strasti. V tej obliki priporoča se knjiga ne samo vojaški duovščini, marveč na sploh vsakemu dušnemu pastirju, ki la¬ hko izčrpa iz nje marsikatero zrno kot pripravo mladeničev k vojaškemu po¬ klicu. Pozor tamburaška in pevska društva! Naročajte za prireditve vaših zabav na novo izšle šaljive igrokaze, šaljive skladbe s spremljanjem tamburic in glasovirja ter nove tamburaške parti¬ ture Stahuljaka, Hruze, Farkaša, Machača itd. pri prvi izdelovalnim tamburic I. Stjepušin, Sisek. Konji težki, za prevažanje tovorov, prodasta se 2 para z vo¬ zom in celo opremo ali brez take. Kje, pove npravništvo tega lista. Odlikovani fotografski atelje A. JERKIČ, GOBICA, Gosposka ulica štev. 7 priporoča se svojim cenjenim sorojakom - najtopleje. ===== Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmetij¬ skih strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Me¬ hanična delavnica. Poliranje z električno gonilno šilo, ter emajliranja dvokoles na plin. Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti naj ga takoj pošlje emajlirat ki stane K 6, v različnih barvah K 8 pri BATJEL-U Gorica, STOLNA ULICA 2—4.. Mehanična delavnica. Prodaja tudi na obroke-