Stev. 25.
UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 22 junija 19'22.
Stran 3.
sošolci smo se zedinili glede praznovanja naše dvajsetletnice na Ljubljano, in sicer za 11. avgust t. L. tedaj dan pred vseso-kolskim zletom. Upam. da. smo pogodili pravo — ako ne — pa prosim, da stavijo tovariši(ce) tozadevne predloge. Večina nai zmaga. Prijave in eventuelni predlogi nai se vpošiljaio čimprej na tovariša. R. Gruma. Ljubljana, Zalokarieva ulica 13. V prijavi naj se tudi navedejo mogoče želje glede stanovanja itd. Podrobnejše še sledi. Torej tia veselo svidenje!
—	Moško učiteljišče v Ljubljani. Vpisovanje v 1. letnik je v petek 30. t. m. od 8—11. ure. Učenci, ki so dovršili 4. razred srednje ali meščanske šole (nastavni razred), se sprejmejo brez izpita, za druge bodo spr.ejemni izpiti dne 11. in 12. septembra. Predložiti je treba krstni list in zadnje šolsko spričevalo.
—	Železniki. Dne 28. in 29. t. m. — na Vidovo in Petrovo priredimo razstavo šolskih izdelkov: deška in dekliška ročna dela. pisanje in risanje.
Zavod za slepe v Ljubljani priredi s svojimi gojenci dne 26. junija 1922 ob 20. v Narodnem domu v Celju javno produkcijo. na kar opozarjamo tamošnje učitelj-stvo.	__
Vestoik za učiteljiščnike.
—u Na koncert učiteljskega naraščata. ki ga priredi naš odlični tov., skladatelj E. Adamič v nedeljo dne 25. t. m. ob 5. uri pop. vSokolskem domu v Zagorju o. S., je dolžnost vseh bližnjih in sosednjih tovarišev, da ga s svojimi prijatelji in znanci posetijo kar najbolj oolnoštevilno! Naša častna in moralna dolžnost ie. koncerta udeležiti se. saj kar našemu naraščaju pripomoremo ie v prid in blagor našega stanu!
—	V nriznanie našim mladim bodočim tovarišicam in tovarišem na učiteljišču. Priobčujemo pismo, ki ga je naš nriznani narodni glasbenik tov. .1. Zirov-nik oisal nerovodji pevskega zbora liub-lianskih učiteljiščnikov tov. prof. Adamiču po koncertu na Vrhniki in Logatcu. Naj bo v priznanje našim bodočim mladim tov. Pismo slove sledeče: Cenjeni prijatelj! Kolikor je meni znano smo naredili prvo javno produkcijo učiteljiščniki leta 1872. v Binkoštih. Aranžiral sem jo jaz. Pelo nas ie 10 učiteljiščnikov in dva gimnazijca — moja osebna prijatelja Peter Mayer in Val. Aljančič. Veselica ali, kakor smo takrat rekli — Beseda se ie vršila v čitalnici v Kranju, kjer sem doma. Dohodek ie bil namenjen stradajočim Dolenjcem in Notranjcem. Peli smo tudi Medvedovega »Popotnika« izven programa. ker je bil Razinger dobro raspo-ložen. To ie bilo pred 50. leti "torej. Program pošiljam v spomin na takratno uči-teliiško petie. Ker smo samo Medvedove peli. sem moral imeti glavno skušnjo v godbeni sobi spričo njega. Ko smo vse speli, ie rekel: »Wen sie so singen werden in Krainburg. wie sie ietz gesungen haben, werden sie mir keine Unehre machen.« Pa smo res dobro peli. In ko smo po dovršenem Drogramu dodali še »Po-ootnika«, so bili ljudje kar navdušeni za — Razingerja. On je namreč to partijo izredno dobro pel, kadar je bil raspolo-žen. ker jo ie Medved zani spisal. Medved ie sploh hotel, da učitelj deluje na srjasbenem poliu in priporočal, da zbiramo narodne pesmi. On ie rekel: Ein Lehrer. der nicht singen kann, ist nur ein halber Lehrer. Toda Medvedovi časi so minuli in začelo se je goditi bolj umetno petje, ki ie konečno privedlo do tega. da pevci brez not v rokah niso znali zapeti niti — Lepa naša domovina. Kai pa še le sedanie drobne a srčkane pesmice?! Mi smo iih pa tiste čase, ko nas ie Gros zbiral okoli sebe (1872—73. leta) znali 100 na oamet. z not pa — vsako. — Ko sem Tvoi zbor slišal v nedeljo na Vrhniki, sem bil kar poživljen in sem kar čutil, da se vračajo tisti časi. kakoršni so bili pred 50. leti. Tako lepo ubrano petie. tako discipliniran zbor in tako navdušena mladina z dobrimi grli in dobro voljo! Kq se to razide po deželi, bo zasijala, nova domlad njei in domovini. Kai ie pa lepše, kakor lepa pesem dobro zapeta? Vse elektrizira in še nepevcem mošnjičke od-nira. da za pevce vse plačajo, samo da jim še in še zapojo. Kadar nismo imeli denarja, smo šli v tako gostilno, kjer smo vedeli, da se zbirajo prijatelji petja: Beli volk. Fischer itd. Tako, smo mi tiste čase — valuto regulirali! — Seveda so zmirom bili za nami prijatelji z dobrimi sveti in nevošliivci. da bi nas tožili. Pa smo se srečni ognili vseh mrež in jadrali še po Bledu in Ljubljani. Zato Te prosim, da še Ti Tvojim pokažeš lepe strani pevskega žitja. pa tudi nevarne. Kdor fantov hoče kai biti, ne sme biti ne pijanec ne babjak. Zvest nai bo v svojem poklicu, zraven pa poje Ln uči petje. Ravno tako
dekleta. Utile cum dulce! Mene je v učiteljski stan največ zvabila glasba, pa mi še danes ni žal. da sem šel vanj, dasi sem moral v njem dosti trnja pohoditi. Rečem na še zraven: Ce bom še prišel kedaj na svet. bom zopet učitelj! — Ti pa stopaj po Medvedovih stopinjah! Uči mladino veliko drobnih pesmic, nekaj pa večjih in nekai tudi resnih. Pa veselje jim vlivai v srca in še pozni rodovi bodo blagoslavljali Tvoje. delo. Bog Te živi in čuvai. da boš izpolnil vse nade. ki jih stavi na Te domovina! Bog živi in čuvaj Tvoi zbor. da bo kedaj pomogel dvigati naš narod do resnične kulture! Nazdar! Pred 50. leti nas je bilo 10, zdaj pa 80! Lep napredek! — Tvoi — stari prijatelj, J. Žirovnik. Borovnica. 25. IV. 1922.
ALBERT SIC:
„Narodni okraski na pirhih in kožuhih".
Narodna ročna dela so ljudska umetnost. so odsev narodnega življenja in mišljenja narodnega značaja in njegove kulture. Narodna ročna dela so svetinja, katero ie dolžan narod hraniti svojim potomcem.
Ko so pohajali v šolo naše matere in naši očetje, jim nikdo ni pokazal bogatih zakladov narodne umetnosti, in ker je sami niso poznali, smo ostali nevedni tudi mi. njih otroci.. Tudi v dobi našega šolanja ie bila narodna umetnost še pastorka.
Šele v novejšem času. v času. ko se ie bil največji boj za narpdno osamosvojitev. smo iskali s posebno ljubeznijo vse. kar ie specifično našega. Kar smo našli, nam ie bil ljub spomin na naše prednike. Imeli smo čut, da je to nekaj dragocenega. nekaj svetega. Kako pa to zanamcem ohraniti, kako razširjati zrnisel in čut za to. tega nismo vedeli. Te naloge, dane celokupnemu narodu, se je poprijel prof. A. Sič. Rešil jo ie s svojimi publikacijami »Narodne vezenine na Kranjskem« in »Narodni okraski na pirhih in kožuhih«. Za to mu naša hvaležnost! Odkril nam je domačo krasilno.umetnost, podaj nam lepo zbirko narodnih vzorcev, ki jih ie zarisala v davnem času mehka slovanska duša in izdelovala spretna roka naših prednic.	• *
Kar se tiče »Narodnih okraskov na Dirhih in kožuhih« si usoiam pristaviti sledeče: Komentar k narodnim okraskom na pirhih ie spisan z veliko natančnostjo in ljubeznijo. Lahko kar sedeš in delaš. Druirače »Narodni okraski na kožuhih«. Komentar ie spisan sicer z veliko ljubeznijo a z manjšo natančnostjo, ki pa je nam. ki hočemo stvar vsestransko proučiti prav tako potrebna kot ljubezen do dela. Kar se tiče vezenih okraskov na kožuhih bi nas zanimalo zvedeti, s kakšnimi ubodi. oziroma s kakšno tehniko se je izvajalo vezenje. Vzorci z velikimi srci (list 15. 16) so pač bolj prikladni za aplikacijo kot za vezenje. Ce pa so se res vezli. bi bilo jako zanimuro zvedeti, kako? Najbrže se ie gojilo ploščato vezenje. V tem slučaju bi bila spet smer niti prav zanimiva. Kar se tiče aplikacij vemo samo da so .iih prišivali krznajii na kožuhe in obrobljali z rdečo, črno ali dru-gobarvno debelo volneno nitjo. Kako so se prišivale aolikacije. s kakim ubodom obrobljale, nam ni znano. Mogoče so se pritrjevale kar z obroßno nitjo? Ali z verižnim ali z zanjkalnim ubodom? Se ie rab.il na istem kožuhu vedno isti ubod?
Odgovor na navedena vprašanja bi bilo vsaj par velikih in natančnih fotografij vezenin in aplikacij. G. profesorja, ki je že žrtvoval tej lepi stvari toliko časa in truda, prosimo, da nam poda pri-lično že teh par -zaželjenih informacij.
Irma Šeligova.
Vestnik meščanskih šol.
—c Mariborski odsek društva me-ščansko-šolskeca učiteljstva v Sloveniji
ie zboroval 20. maja v vurberškem gradu. Zastopane so bile vse šole. izvzemši Ljutomer- še celo Murska Sobota in Dolnja Lendava. Na krasno uspelem zborovanju ie društveni predsednik ravn. Humek podal natančno štatistiko o meščanskih šolah v Sloveniji, katero ie sestavil na ini-ciiativo bratskega vojvodinjskega društva. ki zbira vos materijal za meščanske šole v vsei državi. Statistika kaže lep razmah meščanskih šol v Sloveniji. Vseh šol ie 31: 22 iavnih in 9 zasebnih. Upati pa ie še na ustanovitev novih šol. Podal ie tudi sliko o čehoslovaškem meščanskem šolstvu, kar je vse navzoče zanimalo in vzpodbujalo k vedno večjemu napredku. Pq zborovanju smo se sestali v bližnji gostilni, prav hvaležno pa je omeniti vurberškega tov. nadučitelja Lešnika, ki nam ie preskrbel krasne prostore za zborovanje ter nas tudi lepo po-
gostil. Vsled sklepa na tem zborovanju smo se sestali drugič dne 17. junija 1922 na Pragerskem kjer smo razpravljali o temi: Zemljepisni in zgodovinski pouk z ozirom na snov in metodo. Glede te teme ie podala tovarišica g. Poljanec lepe misli in bo .tudi referirala tozadevno na okr. učit. konferenci v Mariboru.
—c Učne knjige za meščanske šole. Ker se v našli dneh slišijo vedno pogosteje tožbe o pomanjkanju potrebnih učnih knjig in učiteljstvo in učenci ne mo-reio leto za letom čakati tistih lepih časov. ki nam prineso nove šolske zakone in nove učne načrte: zato ne bo odveč, ako ob sklepu šolskega leta opozorimo na učne knjige ki oridejo v prihodnjih počitnicah v svet. Čitanka za 4. razred meščanskih šol je že dotiskana ter izide tekom prihodnjega meseca. Knjiga ie urejena kot »Slovstvena čitanka« ter prinaša v dodatku kratko zgodovino slovenske književnosti. Čitanka bo seveda brez ilustracij, ki učne knjige silno podraže, a vzlic vsemu vedno ne povzdigujejo njih notranie vrednosti. Iz štedljivosti se tudi novo izdanie že razprodanega I. dela Čitanke za meščanske šole tjska v precej skrajšanem obsegu. Brinarjeva Zgodovina za meščanske šole bo no zatrdilu založništva dotiskana do začetka prihodnjega šolskega leta ter bo izšla v dveh delih. Prvi del bo obsegal start in srednji vek. drugi del oa zgodovino novega veka (s svetovno vojno vred) in ustavoznan-stvo.
—c Deška in dekliška meščanska šola v Tržiču konča šolsko leto 1921.'22. v sredo, dne 28.*iunija. Ta dan priredi razstavo ročnih del v šolski telovadnici- ki se otvori ob 9. uri ziutrai in bo odprta cel dan in na nraznik dne 29. junija od 8. do 18. ure. Vstopnina prosta. V jeseni se otvorita še IV. razreda, tako da bo šola Dopolna. Vpisovanie za novo šolsko leto bo v sredo dne 28. junija öd 10.—12. ure in v sredo, dne 13. septembra od 8.—12. ure. Redni pouk se prične v četrtek, dne 14. septembra t. 1. ob 8. uri. K vpisovanju nrineso nanovo vstopajoči učenci zadnje šolsko izpričevalo, rojstni list in potrdilo o cepljenju koz. Za obilni poset razstave orosi ravnateljstvo.
—c Meščanska šola v Ribnici priredi koncem šolskega leta razstavo risb in ženskih ročnih del. h kateri vabi vse prijatelje in dobrotnike, da si ogledajo sad truda učlteljstva in učencev(enk) v šol. letu ki so se ji majali temelji in ie le malo manikalo, da ni popolnoma propadla. Razstava bo otvorjena v sredo 28. t. m. no sklepu šolskega leta in odstane odprta dopoldne in popoldne tega dne kakor tudi 29. na praznik sv. Petra in Pavla. Vpisovanie v I. razred za šolsko 1. 1922./23. bo v pisarni ravnateljstva na deški osnovni šoli dne 1. in 2, julija dopoldne od 8,—12. ure K vpisu naj pridejo učen-ci(-ke). ki so dovršili z dobrim (povolj-nim) uspehom 5. razred (šol. leta) osnovne šole. in prinesejo s seboi zadnje šolsko izpričevalo krstni list in dokaz o cepljenju koz. Vnanji učenci se priglase lahko pismeno.
—c Deška meščanska šola v Ptuju.
Šolsko leto 1922./23. 1. Vpisovanie učencev za prihodnje šol. leto: Vpisovanje novih učencev se vrši v prvo 2 9. i u n i j a do vštevši 3. julija t. 1. od 8. do 10. ure predpoldne v pisarni ravnateljstva Panonska ulica št. .5, blizu pošte. Novi učenci se vpisujejo nadalje: 11.. 12. in 13. septembra t. 1. vsak dan od 8. do 11. ure pred-ooldne Stari učenci se vpisujejo 11. In 12. septembra. Novi učenci nai prinesejo za vpisovanje: 1. izpričevalo ljudske šole o dovršenem 5. 6. ali 7. šolskem letu. V glavnih predmetih, to .ie v računstvu in ieziku mora izoričevalo izkazovati dober red. 2. Krstni list in domovnico pristojne občine. 2. Spreiemni izpiti za II. in III. razred se vrše 12. in 13. septembra ob 8. uri. 3. V četrtek dne 14. septembra ob 8. uri ie otvoritvena služba božja. Nato se zbero učenci v svojih razredih, kjer se iim nrečita disciplinarni red in naznani urnik. 4. V petek, dne 15. septembra se prične redni pouk.
Vestnik upokoj. učiteljstva.
—op Društvo vpokojenega učiteljstva v Sloveniji po svojih načelih vrlo napreduje in se dobro razvija. Dokaz temu ie, da ima že lep fond. kojega potrebuje za svoi obstanek! Za nalogo si je do predvidnih in izkušenih odbornikih postavilo. da si pridobi glavnico- od katere obresti bo imelo zadostno denarno svoto vedno pri rokah, in bo v slučaju smrti člana-vok. učitelja, takoj, še isti dan. odštelo 500 K žalujoči vdovi podpore. Nujna pomoč ie velika, ie dvojna! Vemo vsi. da črez 30 dni poslanih 6 K članarine — je prepozna pomoč! Neki gosp. Z. pa v Uč.
Tov. št. 2. nasvetuje nasprotno — kar bi neljalo društvo le v propad! — Društvo vp. uč. nima naloge nabirati za žive uboge vDokoience. ampak le pomoč dati v smrtnem slučaju.	M. B.
Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo.
—t Tovariši obrtno - nadaljevalnih
šol in njih prijatelji litijskega in krškega okraia — predvsem oni iz Smartna pri Litiji. Toplic pri Zagorju o. S.. Trbovelj. Hrastnika in Radeč pri Zidanem mostu se vljudno vabijo na sestanek dne 29. t. m. ob 2. uri popoldne v Trbovlje v restavracijo g. Kokalja pri kolodvoru. Tema: Razgovor in ukrepi o skupnem, enotnem nadalinem postopanju v administrativnem in financielnem oziru. — Učit. zbor obrt. nad. šole v Toplicah-Zagorju ob Savi.
—km Kmetijski tečaj za učitelje. Pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo priredi v času od 24. juliia do 2. septembra t 1 šesttedenski tečaj za učitelje na kmetijski šoli na Grmu. V ta tečaj se soreiemaio prosilci iz vse Slovenije pod sledečimi pogoii: 1. da imajo najmanj 5 let ljudskošolske prakse in usposoblie-nostni izpit za ljudske šole. 2. da so s kmetije doma oziroma, da so se s kmetijstvom že praktično nečali. 3. da so že po svoiem dosedanjem delovanju pokazali potrebno zanimanje in dobro voljo za kmetijski pouk. 4 da so iz kraiev, kjer je uoati. da se naiprei ustanove kmetijsko-nadaljevalni tečaii in 5. da irjpravijo koncem tečaia izpit o predavani učni tvarini in si pridobe л tem izpričevalo učne usposobljenosti za strokovni pouk na kme-tijsko-nadalievalnih šolah. Prosilci nai oo-leg tega navedeio (brez prilog) v prošnji tudi vse druge običajne podatke glede starosti, ro'stnega kraia. dovršenih študij, dosedanjega službovanja kakor tudi glede teea ali so oženieni ali ne. V tečai sprejeti učitelji dobe na zavodu prosto oskrbo obstoječo iz proste hrane (zajuterk, kosilo in večerio brez vina) in prosto stanovanje, Stroške potovanja morajo tr-Deti. Med tečajem je pouk nepretrgan (brez dopustov) in se imaio tudi nedelje porabiti za poučne izlete. Sprejeti ude-ležniki se morajo z reverzom zavezati, da se bodo točno udeleževali pouka rn ravnali v vsem po odredbah ravnateljstva Prošnie za spreiem v kmetijski tečai ie vlagati potom šolskega vodstva in brez koleka pri oddelku za kmetijstvo v Ljubljani in sicer najkasneje do 10. juliia t. 1.
—t Obrtne razstave in učiteljstvo. —
Da se mora učiteljstvo zanimati za vsak kulturni napredek naroda, kateremu služi, ie pač pov.sem jasno. Velik napredek le prav gotovo čim intenzivneja povzdiga' obrtništva in ta napredek nai bi ravno Dokazale obrtne razstave, ki se prirejajo v naši domovini. Narodu bode le v čast in gmotno korist, ako bodo take razstave uspele, kar največ mogoče. Res so prijave najrazličnejših obrtnikov za te razstave iako razveseljive. Toda premnogo prav spretnih obrtnikov je skritih na deželi, ki proizvajajo prvovrstno blago, vmes celo predmete, ki so njih lastni izum in bi bili vredni širje vpora-be. pa njh izumiteljem ni bilo možno, pokazati širii iavnosti svoje delo. Slovenskemu učiteljstvu, ki ie vendarle v stiku s takšnimi skritimi talenti, bode le v do-mc^iubno zaslugo, ako a) zainteresira tudi obrtnike na deželi za obrtne razstave in b) povzroči, da pridejo tudi obilni skriti talenti ravno notom obrtnih razstav na dan. — Pri odborih obrtnih razstav so na-tančneia ooiasnila vedno na razpolago.
—t A. Sič, Računske naloge za trgovske šole. Ta knjiga vsebuje poleg vseh elementarnih računov z neimenovanimi in imenovanimi celimi števili in z ulomki vse vrste špeciielno trgovskih in bančnih računskihi-nalog, od katerih imenujemo le sklepni račun procentne in obrestne račune račune o zlatu, srebru in novcih, nadalie diskontni. devizni, kontokorentni efektni in blagovni račun. Nekaj dodatkov in dopolnil nudi v tabelah in pregledih praktičnemu trgovcu potrebne podatke v domačih in tujih novcih, merah, utežili etc. Brez te knjige znanega našega pisatelja trgovskih in obrtnih učnih knjig nobena trgovska in obrtna ali nadaljevalna šola ter noben praktičen trgovec ne bo mogel shaiati.
—t Podkrajšek, Knjigovodstvo za lesne obrte. Ta knjiga obsega v 1. poglavju knjigovodstvo sploh, kolikor zanima obrtnika, nadalie knjigo obrtnega knjigovodstva posebej, kniigovodstveije zglede in naloge za mali in za strojni obrt ter tabelarno knjigovodstvo. Potem sledijo popolna knjigovodstvena navodila za mali in srednji kiparski obrt. za strugarje