210
Naši sadni vrti.
Naši sadni vrti so v obče še prav zelo slabi; le-potičje naj bi bili našim hišam in pristavam ter dona-šali nam lepega dobička, pa so le zapuščen kos zemlje, kateri nezuatno malo koristi.
Kaj je slabega po naših vrtovih, kako je sadje vzgojevati itd., to hočemo v nastopnih vrstah nekoliko popisati.
Na vrtu imejmo najprvo samo dobro sadno drevje, bodisi kupčijskih vrst ali za domačo porabo v sušilo ali mošt. Zato ne sadi drevja, katero ti rodi malovreden sad, in spravi z vrta neplodno in 3taro drevje. Lahko trdimo, da polovica drevja po naših vrtovih ro-deva malovredno sadje. Nujno je torej potrebno po naših vrtih precepiti malo in slabo rodeče drevje s takimi vrstami ali sortami,  katere so uže izkušene   kot dobre.
V  našem listu smo uže mnogokrat pisali o dobrih vrstah, pa hočemo še večkrat.   Preeepljati je najbolje spomladi.
V  ta namen požagamo drevesu, ki je staro do 40 let, vse veje doli do tistih, na katere bodemo cepili. Rane od žage porežemo potem gladko in jih vse zamažemo prav skrbno s cepilno smolo, čez tri leta imamo zopet rodeče drevo, katero nam pa daje sedaj obilo lepega in dobrega sadja.
Pa ne le, da precepe prav živo priporočamo našim sadjarjem, ampak tudi da pomlade svoje staro drevje, katero videzno peša v rodovitnosti ter pričenja kazati suho vejevje. Pomladitev imenujemo prav močno skraj-šavo vseh vej, s čimer prisilimo drevo, da naredi nov in čil les. Kar čudovito je, kako se obraste tako pravilno pomlajeno drevo in kako postane zopet rodno.
Sedaj hočemo omeniti najpoglavitnejšega sadjarskega opravila po naših zanemarjenih vrtih. Naši sadjarji naj vendar izpoznajo, da brez gnojenja ne smejo nadejati se lepega ter brez napade sadja, niti da jim bode drevje obilno in stanovitno rodevalo pa zlasti krepko se razvijalo. Gnojiti moramo sadnemu drevju vsaj vsako tretje leto, kako pa, o tem hočemo ob svojem času še katero reči. Sadnemu drevju lahko gnojimo skoraj vse leto. Posebno po dobrih letinah, ki so drevje zelo oslabile, moremo z gnojenjem drevo prisiliti, da začne iz nova krepko rasti in roditi.
Razen navedenih opravil je po naših sadovnjakih še marsikatero koristno delo opravljati. Tako moramo zemljo zlasti okoli mlajšega drevja večkrat zrahljati, poganjke iz korenin (pri češpljevem in drugem drevji) odstraniti, pregosto vejevje razredčiti, vodene, nerodovitne poganjke iztrebiti ali jih rodovitne storiti, če jih primerno skrajšamo.
Čistiti debla mahu ter druge nesnage je tudi važno opravilo, poleg tega je tudi treba obirati in zatirati gosenice in drug mrčes.
Neobdelani in zanemarjeni sadovnjaki so v pravo sramoto lastnikom, a lepo skrbno in pravilno obdelan sadni vrt je pa obilen vir dohodkov in lepota vsakemu posestvu. Na delo torej, slovenski sadjarji, in ravnajte se po tem pouku!.