SLOVENSKI SPORT izhaja vsak četrtek ~ Stane četrtletno Din 20-— Oglasi po tarifu. ~ Uredništvo: Ljubljana, Linhartova ul. 5 ~ Dopisi za uredništvo: Poštni predal 18 ~ List se naroča v upravi: Ljubljana, Kolodvorska ul. 26 ~ Račun ~	~	~	~	pošt. hran. v Ljubljani št. 11913 ~ Rokopisi se ne vračajo	~	~	~	~
Leto I	V Ljubljani, dne 29. aprila 1926	Št. 9
Današnja številka je izšla radi tehničnih tteprilik dan pozneje. V bodoče bomo izhajali iz istega vzroka redno vsak četrtek in prosimo cenj. naročnike in čitatelje, naj vzamejo to spremembo na znanje.
Nove nade
Dasi najbolj popularen in najstarejši sport v Sloveniji, se vendar kolesarski sport tazen par osamljenih rezultatov ni mogel Povzpeti na ono mednarodno stopnjo, ki bi jo bil lahko zavzemal, če bi mu bili vsi njegovi prijatelji pomagali do tja.
Tudi v to panogo je zašlo nekaj nezdravega, ki ji je oviralo pravi razmah. Kole-sarji-sportniki so se razcepili, delo pa je ostalo na mrtvi točki!
Kratko pred izbruhom pogubnih posledic je kolesarski podsavez uvidel potrebo, da je treba v stvari remedure. Sklical je izredno skupščino, ki je po trdem prizadevanju zmernejših elementov v obeh skupinah likvidirala obstoječa nesoglasja in sprejela v svoje okrilje vse delavce v tej športni panogi. Skupščina je preko osebnih sporov in raznih formalnosti soglasno manifestirala za skupno in smotreno delo v kolesarstvu, ki ima pod temi pogoji najidealnejšo bodočnost. V tem razpoloženju je predložila upravnemu odboru podsaveza rekonstrukcijo 'odbora, ki naj bo po pariteti sestavljen iz zastopnikov vseh kolesarskih klubov. Na tej podlagi bo delo odbora, ki bo po programih posameznih klubov zelo odgovorno, uspevalo drugače kot je moglo dosedaj.
Kolesarsko j in motociklistično društvo »Sava«, ki je delovalo sedaj izven podsavez-ne organizacije in šteje razen najštevilnejšega članstva med svoje pristaše tudi osem izven-Ijubijanskili klubov, je pokazalo z vstopom v podsavez polno razumevanje za športno od-gejo svojega članstva. Dalo pa je obenem pod-savezu vse garancije, da bo roko v roki z dosedanjimi delavci nadoknadilo' zamujeno jn zastavilo vse sile, da bo kolesarstvo Slovenije kmalu prvo v državi.
Pozdravljamo pristop »Save« v kolesarski podsavez v nadi, da se bodo skoraj pokazali prvi uspehi tega važnega koraka. To so bile naše želje od ustanovitve lista in ostanejo tudi v naprej. Novemu podsavezne-mu odboru pa želimo čimprejšnjih uspehov v prid slovenskega kolesarstva!
DUNAJSKI AMATERJI V LJUBLJANI
V soboto in nedeljo gostuje proti SK Iliriji	jonelen dogodek v zgodovini našega nogometa. Konradi, Schneider, Tandler, Blizenec, Mjdnarik,
eno najmočnejših kontinentalnih moštev, dunajski	— Gostje nastopijo v postavi:	Briza, Lohrmann. (Sedeči): Reiterer, Wieser, Cutti,
^Aniiitcur - Sportverein«, kar je gotovo senzaci- (Stoječi od leve na desno): Hierlander, Kalman,
Nausch.
Petnajstletnica S. K. Ilirije
S. K. Ilirija praznuje v dnevih 7. do 16. maja petnajstletnico svojega obstoja. V proslavo jubileja je klub aranžiral prireditve večjega obsega v vseh športnih panogah. Zagotovil je udeležbo najboljših športnih moči iz vse države, tako da bodo značile prireditve po kvaliteti in zanimivosti višek športnega užitka. Poleg domačih atletov so javili udeležbo tudi inozemski atleti. V nogometnem turnirju bosta sodelovali simpatični moštvi Haška in Hajduka; v juniorskem bosta na ■stopili odlični moštvi Gradjanskega in Ha ška. V bazeni bosta tekmovali poleg Ilirije in Atene družini Aška iz Zagreba in Mure iz Murske Sobote.
Kolikor je podroben program o raznih prireditvah (izdelan, 1 kaiže dosedaj sledlečo bogato sliko: 7. maja: Ob 18.: Jubilejni juniorski pokalni turnir. 8. maja: Ob 15.: Damski lahkoatletski narodni miting. Ob 17.30: Nadaljevanje juniorskega nog. turnirja. 9. maja: Ob 9.: Slavnostna glavna skupščina na magistratu. Ob 14.: Slavnostna otvoritev prireditev na igrišču. Ob 14.30.: Nadaljevanje damskega mitinga. Ob 16.30.:	Finale v j unio r-
Nesoglasja v LPP-u pred likvidacijo
Sestanek delegatov.
Preteklo soboto se je vršil pod vodstvom saveznega delegata g. Esapoviča sestanek članov ljubljanskega plivačkega podsaveza radi ureditve nesoglasij, ki so nastala med Ilirijo in Primorjem pri zadnjem občnem zboru in izvolitvi novega odbora. Glavna skupščina je bila namreč po izjavah delegatov S K Ilirije in LSK-a sklicana ob 9., dočim je bilo v službenem glasilu objavljena za 10., ko se je dejansko tudi vršila. Na tej skupščini je bil izvoljen nov odbor, ki je sestavljen samo iz članov ASK Primorja. S K Ilirija je proti izvolitvi tega odbora protestirala pri JPS-u, ki je po poročilu podsaveza odposlal svojega delegata, da prouči razmere.
Sestanka so se udeležili kot delegata LPP-a gg. inž. Debelak in Saksida, kot delegati pa gg. Rybaf. Sancin S. (ASK Primorje) in dr. Kandare, Jerala (Ilirija). LSK sestanku ni prisostvoval. Po kratkem nagovoru g. Esapoviča se je razvila živahna debata o stvari. Obe stranki sta zastopali svoje stališče, tako da zaenkrat ni prišlo do popolnega raz čiščenja. Delegat LPP-a je izjavil, da sta \ podsavezu dve odborniški mesti prazni, ki jih lahko zasede Ilirija. Z ozirom na to izjavo LPP-a in na dejstvo, da v tem važnem sklepu nista hotela odločati delegata kluba sama, je savezni delegat pristal na to, da počaka savez na odgovor S. K. Ilirije do 10. maja. Ako klub ne bi priznal občnega zbora in sprejel ponujenih mest v podsaveznem odboru, ho JPS končno vel javno sklepal o zadevi.
Želimo, da bi se plivački pod savez kmalu : naravnal« in pričel služiti temu. za kar je izvoljen. Sezona se bliža, materijala je v izobilju; primite, tudi tukaj se obeta lepša bodočnost!
III1IIIIIII1I1IIIIIIIII1IIIIII1IIIIII1IIIIIIIIIIIII1IIIIII11W
Poravnajte naročnino!
skem nog. turnirju (2X35 min.) 12. maja popoldne : Izločilne .tekme lahkoatletskih udeležencev iz Ljubljane. Ob 15.: Pričetek teniškega turnirja (traja do vklj. 16. maja) , — 13. maja: Ob 10.: Damski cross-country. Ob 14.30.:	Moški internacionalni lahkoatletski
miting. 15. maja: Od 14.—16. Dve bazenski tekmi. Od 16,—20.:	Dve nogometni tekmi.
16. maja: Isto kot v soboto. Pari posameznih nasprotnikov bodo izžrebani.
Po pripravah sodeč bo imela Ljubljana v kratkem priliko prisostvovati kopici športnih prireditev, ki bodo nudile tudi onim, ki danes morda ne sledijo vsakemu prvenstvenemu »poboju«, vsestranskega užitka. Želimo samo, da bi občinstvo razumelo prizadevanje jubilanta in mu z čim številnejšim pose-tom omogočilo dostojno in res Ljubljane vredno izvedbo tega slavlja.
Uprava našega lista bo skupno s SK Ilirijo izdala ob tej priliki izredno številko v znatno povečani obliki, ki bo posvečena delu našega jubilanta. List bomo opremili s slikami in raznimi zanimivimi sestavki iz zgodovine slavljenca.
Dr. m.:	Nekaj o srcu
Srce je močna mišica, ki ima nalogo vzdrževati v organizmu zadosten krvni tok. Delo, ki je mora srce dnevno opraviti, je nepričakovano veliko. Po p'votnem preračunan ju bi imelo izvršiti srčno mišičevje povprečno dnevno delo 86.000 kgm. Naknadno se je ugotovilo, da je ta številka vsekakor previsoka; z večjo točnostjo pa je povprečno dnevno delo srca preračunano s približno 30.000 kgm. To je vsekakor ogromno delo, ako se pomisli, da je — z drugimi besedami — za ta rezultat potrebna energija, ki bi jo moral razviti ta mali organ, da dvigne težo 1 kg v 24 urah 30.000 metrov visoko. Navedeni račun velja za običajni krvni tlak, ki znaša povprečno 120 mm živega srebra. -
Srce deluje navidezno brez odmora, toda le navidezno. Omagati bi moralo dokaj hitro, ako ne bi imelo počitka. Pri vsakem stisljaju izvršuje la organ delo, po katerem potrebuje kratek oddih. Ta odmor je sicer zelo kratek, ker izvrši srčno mišičje že v 1 minuti povprečno 72—90 stisljajev; vendar se zdravo srce v odlomku ene sekunde zadostno spočije za prihodnji	stisi ja j.	Počitek si
preskrbi s tem, da napetost mišičja nekoliko odneha. Interesantno pa je, da ne ohlapi srčno mišičje ob trenutnem počitku popolnoma, temveč ostane do gotove stopnje napeto. V tem stanju sta možni dve spremembi: ali se srce zopei stisne, ali pa ohlapi pod gotovimi pogoji še preko meji normalne napetosti.
Če organizem miruje, potrebuje ,a življenje gotovo množina kisika. Nosilec tega je kri. Ako izvršuje organizem kako delo, zahteva tudi večjo množino kisika. Srce prične automatično hitrejše biti, kar povzroča pri zdravem organizmu hitrejšo cirkulacijo krvi, ki nosi potrebni kisik •' mišičje. Verjetno je, da je še normalno, ako se srce pri večjih naporih v svojih odmorih bolj razširi, kajti s tem se poveča tudi prostornina srčnih praznin. Srce premaga torej večje delo z večjo hitrostjo utripov in kakor se zdi, v gotovih slučajih tudi s tem, da pomnoži pri posameznih stisi ja j ih količino krvi. Jasno pa je, Ja se ne da tirati delo srca do brezmejnosti. Konstitucija, od
te odvisne rezervne siie in še drugi momenti stavijo vsakemu organizmu in srcu svojo mejo. Ako se sili srce k delu preko te meje, mera njegovo mišičje začetkom v odmorih vedno bolj ohiapevati in končno v popolnoma ohlapnem stanju omagati. | Stisljaji postanejo vsled pretiranega dela vedno bolj nepopolni in količina krvi postane pri vsakem posameznem stisljaju manjša. — Na to sledijo svarilna znamenja, ki sem jih že ra drugem me- i stu enkrat omenil. Oblika srca pa postaja radi tega, ker normalna napetost mišičja od jenja, vodno . večja. Ta vrsta razširjenja sirca je pri sicer zdravem srčnem mišičju in odgovarjajočem življenju prizadetega skoro vedno ozdravljiva. Nenavadno ohlapnenje napetosti srčnega mišičja nastopi se- | veda — pod sicer enakimi pogoji — različno hitro j pri vsakem posamezniku. V kons t ituc i jonal no manj vrednih individujih najdemo prirojena slabotna srca, katerim dela srce že težave pri delu, ki ga opravi kcnstitucijonalno močnejši z lahkoto, j Na tem mestu moram še enkrat podčrtati, da je I mnenje, da se da s treningom doseči splošno vse,-popolnoma napačno. Predvsem obvladuje uspehe konstitucija! Pri delu se dvigne običajno v zdravem organizmu krvni tlak za eno pet Inko do ene četrtinke normalnega pritiska. Že pri tem bi rastlo I delo srca v istem razmerju. — Ako upoštevamo še pospešeno število stisljajev in večjo množino krvi pri posameznih utripih, izvršuje to mišičje ob- | čudovanja vredno delo, ki znaša povprečno dnevno nič manj kot eno desetinko onega dela, ki ga izvrši ogromno mišičje težaka v osemurnem delavniku s približno 3(X).0()0 kgm.
Sprehod po svetu
Prav veliko novega lahko poročamo. Na primer o R a d e m a c h e r j u ; v Ameriki ga je sprejel Coolidge, na Nemškem pa Hindenburg, dokaz, da postajajo športniki zmeraj bolj ljudski sli in poslanci narodov. Serija njegovih rekordov je velika in jo bomo priobčili. Rademacher pripoveduje, da je v Ameriki vse polno plavačev, ki preplavajo 100 m prej kot v 1 minuti. Bronson, visokošolec, je preplaval nedavno 100 y v 53.4.
V višino je pa splaval ob palici Amerika-nec Barnes na 4.11 ter je torej že precej blizu Hoffa, Brez palice je skočil ameriški dijak Eve-rard 1.86 m visoko. Paddock je pretekel 150 m v 15.6, Holandec Paulen v Chicago 400 m v 48.2, četrtino milje pa v 48.8.
Tudi žoge plavajo po zraku tja in sem. O Willscvi pravi gospa Bjurstedt-Mallory, da ne bo nikdar premagala Suzane. »Pretežka je,« pravi gospa. — H a k o a h se je v Ameriki že postavila, premagala je ne\vyorško moštvo 4 : 0, bila je boljša v tehniki in v taktiki; igro je gledalo 45.000 ljudi.
Težka atletika je v dobrih rokah. Poleg Rigoulota vzbuja v zadnjem času zanimanje Dunajčan Becker, ki je pred par dnevi avstrijski rekord v obojeročnem sunku spet potisnil gori, na 145.9. Aigner je neprosto sunil 158 kg, tezno dvignil 120 kg, Friedrich sunil 150 kg itd. Nemci so v Mannheimu Francoze občutno porazili, zmagali so v vseh petih razredih ter so dosegli 1927 'A kg, Francozi pa samo 1691 kg. Ob tej priliki je Nemec Vogt s teznim dvigom 105 kg zaostal samo za % kg za lastnim svetovnim rekordom. Vogt je v težki srednji teži; njegov tovariš Reinfrank (lahka teža) je potegnil obojeročno 95 kg, nov nemški rekord; svetovnega ima Francoz Arnout s 100 kg.
»Če vse tekme izgubimo, samo da v m a ralo n s le e m teku zmagamo, pa je dobro," so rekli Grki ob priliki olimpijskih iger v Atenah. Toliko
jim je bilo na tem. Maratonski rekord so neprestano zboljševali, Finec Kohlemainen ga je leta 1920 znižal na 2 : 32 : 35.8; no, in sedaj je prišel Avstralec Miles (izgovori majlz) in je pretekel 42.2 km dolgo razdaljo v 2 : 25 : 0.4!!! Pomisli!
Angleški a v i a t i k i scu leteli s štirimi aeroplani iz Kaire v Kapsiko mesto, so prišli tja, in se sedaj po isti poti vračajo; zadnje poročilo je iz Kimberleya. — Francoz F o nek je odpotoval v Ameriko, da pripravi vse potrebno za polet iz Amerike v Evropo; namerava leteti čez Atlantik brez prestanka. — »N o r g e« je še zmeraj v Ga-
NOGOMET	—
_ &
Iz Ljubljane Generalna skušnja Ilirija I. : Ilirija rez. 4:3 (1: 1).
Tekma med prvim moštvom in rezervo Ilirije je zopet pokazala, da je treba brezpogojno nadomestiti najmanj tri napadalce prvega moštva. Rezerva ima dober materijal, iz katerega bo lahke sekcijsk|o vodstvo postavilo precej zrelih moči za
I.	moštvo. V prvi vrsti pridejo v poštev Verovšek in Dekleva, ki sta že opetovano nastopila za I. moštvo, nadalje Košenina, sigurno eden naših najbolj talentiranih igr-lcev ter napadalci Vrtačnik, Pevalek, Vrhovnik in Kremžar. Branilec Jenko rabi samo še malo uglajenosti, ki jo bo dobil po par težjih tekmah in Ilirija bo dobila v njem izbornega »backa«.
Rezerva je zopet ugajala vsled lepe: skupne kombinacijske igre. Na vsaki akciji vidimo pri rezervi smotrenost in edini cilj, da bi dosegla z enostavnim sredstvom, brez nepotrebnega driblin-ga, nasprotni gol. I. moštvo je pa »briljiralo« s svojo »kombinacijo« v ravni črti in je s tem samo izgubljalo čas. Glavni namen kombinacije je pridobivanje na terenu in eliminiranje nasprotnikovih obrambnih sil; vsaka kombinacija, ki ne zadosti tem pogojem, je samo potrata časa in brezplodna.
Igra je bila v prvi polovici večinoma v rokah rezerve, druga polovica pa v nadmoči I. moštva, čigar napad pa ni znal izrabiti povoljnih šans.
Sedma prvenstvena nedelja
Nepričakovan poraz Primorja.
Senzacija nedeljskega prvenstva je bila zmaga Jadrana nad Primorjem kljub temu, da je Jadran nastopil z dvemi rezervisti.
Jadran : Primorje 2:0 (2:0).
Jadran je igral svojo najboljšo letošnjo tekmo. Moštvo je prebolelo krizo in je baš proti Primorju doseglo tako visoko formo, da je igralo Primorje samo pedrejmo vlogo. Značilno za potek igre je dejstvo, da je dobil vratar Vidmar same en strel na gol, medtem ko je imel njegov vis-a-vis Erman 1. polne roke dela. Najboljši mož Ja d rana je bil srednji krilec Kern in obenem da leko najboljši na polju. Enako dober v napadu in obrambi je onemogočil nasprotnemu triju vsako kombinacijo. Večino dvobojev je odločil v svojo korist in km' je glavno, pošiljal je dobro uporabne žoge v napadalno vrsto. Ostala dva krilca, Rogač in Janoš, sta bila na mestu, osobito Janoš. Branilca Pečnik in Perko izborna. Prvi je že v kali zadušil vsak poskus kombinacije in j c vsled izvrstnega starta in pravilnega plasiranja sproti odbil vsak napad. Perko je svojo glavne nalogo, držati Ermana, dobro izpolnil. V napadu ie dokazal Rape, da je najboljši srednji napadalec,
čini in čaka ugodnega vetra itd., Amundsen je pa že v Kraljevem zalivu — in tudi čaka. Pesimistov je zmeraj več in ne morejo razumeti, zakaj so morali »Norge« vedno na novo polniti; če kratkih razdalj ne prenese, kako bo pa dolge! — Znameniti francoski aviatik Pelletier d’ Oisy hoče leteti v aeroplanu iz Pariza v Tokio v 4 dneh. Prvi dan: Pariz - Moskva; drugi dan: Moskva -Irkutsk; tretji dan: Irkutsk - Peking; četrti dan: Peking - Tokio. Če to napravi, ga Francozi res med narodne terc je.	V. Š.
kar jih ima trenutno Ljubljani. Tehnično je bil sigurno najboljši od vseh. Izvanredno je njegovo izkoriščanje vsako najmanjše napake nasprotnikova obrambe, za kar je bil tipičen primer njegov prvi gol. Zomerjev trud je bil poplačan z neubranljivim golom, mora se pa odvaditi nepotrebnega zatikanja noge v nasprotnika, ker ni fair in samo zadržuje igro. Desno krilo Okrupa se je kljub pomanjkljivemu obvladanju žoge in terena dovolj uveljavilo. Po: dolgem odmoru je nastopil Jamnik, očividno brez vsakega treninga, ki je bil zato sprva precej nesiguren. Kesneje je pošiljal lepe centre pred Ermanov gol. Junior v levi zvezi je s svojo požrtvovalnostjo, mnogo pripomogel k zmagi.
Moštvo Primorja se ni moglo razviti do konca igre. V vseh delih je nudilo slabejšo igro kot Jadran. Zadovoljil je edino Zemljak. Napad Primorja je bil napram. Jadranovi obrambi brez moči in je zmogel le en strel na gol. Od branilcev je bil Jančigaj boljši. Vratar Erman je bil nesiguren. Sodnik g. Hus je bil zelo slab; spregledal je celo roke v svoji neposredni bližini. Publike precej.
Hermes : Svoboda 4 : 0.
Šiškarji so si z lahkoto priborili dve tački v prvenstvu. Sodil jie g. Ahčan.
Ilirija rez. : Trbovlje 12 : 0.
Kombinirano moštvo rezerve in naraščaja ie porazilo nasprotnika s precejšnjo diferenco golov. Fizično močnejše Trbovlje ni moglo nuditi tehnie no neprimerno boljšemu nasprotniku zadostnega odpora. Sodil je g. Fink zadovoljivo. M. F.
Iz Celja
SK Celje : SK Atletik 1 : 0 (1 : 0).
Najvažnejša prvenstvena tekma celjskega okrožja je končala z zmago Celjanov. Zmagonosni gol je padel iz lepe kombinacije v drugi polovici drugega polčasa. Igra je bila ves čas napeta in v mejah fairnese. Sodil je g. Vodišek debro. Publike dovolj.
Iz Ptuja
Ljubljanska Ilirija v Ptuju.
Ilirija : SK Ptuj 5 : 1 (2 : 0).
Prvak LNP je v soboto odigral prija-,oljsko tekmo proti tukajšnjemu športnemu klubu :,n zasluženo zmagal.
Ilirija je predvedla lepo kombinacijsko igro in je bila svojemu nasprotniku v vsakem oziru lep vzgled. V napadu, ki je nastopil s 3 rezervami, je najbolj ugajal K reč, ki je bil izredno dobro razpoložen. Gabe je zelo razočaral, dober je bil Verovšek. — Zanki je s svojo igro pokazal, da je vodja in trener moštva. Branilca nista imela mnogo posla. Miklavčič je imel večkrat priliko pokazati elegantne in sigurne akcije. —
Domače moštvo je igralo zelo požrtvovalno, toda v začetku s precejšnjo tremo. — Najboljši del moštva je bila obramba z Natekom, ki ima
glavno zaslugo za dober rezultat. — Zelo dober je bil Baumgartner v halfu in Suppanschitz kot levo krilo; sicer je napad odpovedal. Moštvu manjka rutine. Sodnik g. Franki je sodil izborno: v tej formi je gotovo eden najboljših sodnikov. Poset prav dober.	R. O.
Iz Maribora
SK Ilirija : SD Rapid 3:1 (3:0).
Po gostovanju v Ptuju je »SK Ilirija« nastopila v Mariboru proti prvaku mariborskega okrožja »SD Rapidu«. Igra obeh moštev je bila dovolj zanimiva, vendar ni nudila tega, kar se je v naši športni javnosti pričakovalo. »Ilirija« ni razen prvih deset minut pokazala ničesar, kar bi vzbujalo posebno priznanje in odobravanje. Odlikoval se je srednji trio, d očim sta bili krili slabi. Izboren je bil levi krilec, a tudi srednji ni mnogo zaostajal. Desni hranilec je bil znatno boljši, vratar pa je žel obilo priznanja.
»Rapid« je bil pod običajno formo. V prvem polčasu je igral sila raztrgano in ni izvedel nobenega napada. Napad je bil že na drugi tretjini igrišča vedno zavrnjen, kljub temu, da je desno krilo izborno prodiralo in je bilo najboljše v »Rapidovi« enajstorici. Tergletz ni pomenil ničesar. Krilska vrsta je bila dobra, posebno pa se je odlikoval srednji. Branilca nista zadovoljila, a vratar je rešil obilo nevarnih pozicij ter mu moramo k uspešnemu začetku čestitati.
Prvi gol je padel poi Verovšku takoj začetkom igre, drugega je iz enajstmetrovke spremenil zopet isti igralec. Po daljši mlačni igri je Verovšek proti koncu prvega polčasa zabil še tretji gol iz prostega strela Zankla.
V drugem polčasu si je Rapid opomogel in dosegel po Frangešu častni in edini gol polčasa.
Znatna pa je uplival na nerazpoloženje gostov sodnik g. Nemec, ki hitremu tempu igre ni mogel slediti in je često bil prestrog, često je pa tudi izpregledal očitne pogreške. Publika je v zadovoljivem številu poselila tekmo.
I. SSK Maribor : TSK Merkur 9:1 ( : 1).
Tekma se je vršila v precej živahnem tempu in je bila, predvsem v prvem polčasu, ko je »Merkur« nudil dovolj odpora, precej zanimiva.
Center »Maribora« tokrat ni popolnoma zadovoljil in tudi zvezi nista pokazali običajne igre Najboljše je bilo levo krilo, posebno pa se je odlikoval levi krilec, ki je tehnično vsestransko zadovoljil in pokazal dovolj smisla za dober plaee-ment in obilo elasticitete. Srednji krilec je bil dober vso prvo polovico, desni krilec pa je kot branilec boljši. Vratar je bil dober.
Sodnik g. Osebig je sodil dobro. V. C.
Rapid (old bovs) : Ptuj (old boys) 1 : 1 (1 : 1).
Tekma dveh enakih nasprotnikov. Rapid je izravnal iz enajstmetrovke. Sodil je g. Radolič.
Iz ostalih krajev države
Zagreb: Dva poraza Hajduka.
Gradjanski zmaga nad splitskim Hajdukom 3:2 (1:1) in 4:2 (0 :0). Prvi dan je prevedel Hajduk absolutno, lepšo igro, toda je pod slabim sodnikom moral končno podleči. Diktirane so mu bile tri enajstmetrovke. Drugi dan je bil Granjanski nekoliko jačji in je zmag:! zasluženo. Tek mi je posetilo rekordno število gledalcev, oba dni okoli 13.000. Sodnik drugega dneva, g. Dubro.včič, ie bil izvrsten.
Prvenstvena telqma II. razredna:
Derby : Ilirija 2 : 1.
V predtekmi je rezerva Gradjanskega odpravila prvorazredno Croatio s 2 : 0 (0 :0).
Subotica: Bat-ka : Subotiški Sport 7 : 1, Sand : Somborski Amaterji 3 : 1.
Beograd: Jugoslavija : Soko 8 : 2. Soko nije održao ni približno, što se od njega, nakon igre protiv BSK, kojom je dao tako žilav otpor, očekivalo. Zatajili su im baš najbolji ljudi, osobito' vratar. Jugoslavija je igrala dobro i rezultat odgovara igri.
Jedinstvo : Jadran 3 : 1 (2 : 0). Brdjanin : Ruski S. K. 2 : 2 (2 : 0).
Iz inozemstva
Dunaj: Prvenstvene tekme:	I. neamaterska liga:
Vienna : WAC 1:0 (1 : ); Admira Rapid 1:0 (0 : ); Sportklub : Rudolishiigel 2 :1 (2:1); Slovan : Simmering 3:1 (1:0).
II.	neamaterska liga: WAF : Nicholson 4 : 3 (2 : 1); Bewcgung XX : Germania 6:2	(2:1); Weisse Eli : International
4 : 1, Donau : Vorwarts 06 5 : 1; Sport-ireunde : Sturm 07	0:0. Prijateljska:
BAC : Sportklub 3:1 (2:1).
Pariz: Francija : Švica 1:0 (1:0)
Praga: DFC : Teplitzer F. C. (Toplice) 3:1; Sla-via : CAFK 4 :1. Sparta : Cechie Karlin 3:1; Nuselsky Sp. K : Vršovice 1 : 1. Budimpešta: Amateure (Dunaj) : FTC 4:0 (2 : 0); Amateure (Dunaj) : MTK 2 :2 (1:1); MTK : III. okraj 2:1 (2:0), Kispesti : UTE 2:0 (1:0); Vasas : ETC 1:1 (0:1); Nemzeti : Tore k ve s 0 :0, Univerza : »33« 2 : 1 0:0).
Bratislava: Wacker (Dunaj) : F. C. Bratislava 3 : 0;
Wacker (Dunaj) : Rapid — P. T. C. komb. 4:1.
Newyork: Ha koali (Dunaj) : Profesionali Nc.w-yorka 4 : 0 (0 : 0).
Gostovanje dunajskega Amateur-Sportverein-a v Ljubljani
1. maja ob 17. uri — 2. maja ob 16.30 — igrišče SK. Ilirije.
Senzacija letošnje nogometne sezone. Profesijonalno moštvo dunajskega Ama-teur-Sportvereina, danes skoro gotovo najboljše nogometno moštvo na kontingentu, odigra v soboto in nedeljo dve tekmi v Ljubljani. Prvi dan bo njegov protivnik SK Ilirija, za drugi dan bo skušala Ilirija ojačiti svoje moštvo z nekaterimi igrači drugih klubov. Ni izključeno, da nastopijo v nedeljo v forvvardu Ilirije »hajdukovci« Bonačič-Benčič-Podnje.
Amaterji so moštvo tako visoke kvalitete, da imajo v Evropi (izven Angleške) danes le dva ali tri enakovredne protivnike. Od nastopa praške Slavije leta 1913 Ljubljana ni imela prilike videti nogometnega moštva, ki bi se meglo primerjati »klasi« Amaterjev in sigurno zopet leta in leta ne bo mogoče nuditi športni publiki ob naših skromnih razmerah sličnega športnega dogodka in užitka. Amaterji imajo avstrijsko državno prvenstvo (prvenstvo profesijonalne I. lige Dunaja) za leto 1924-25, že sedaj so sigurni tudi prvenstva za leto 1925-26. V tekmah za avstrijski prehodni pokal, ki se vrše letos sedmo
leto, so dospeli šestkrat do finala in trikrat so si ga že priborili. Pretečeno soboto so porazili v Budimpešti sedanji vodeči madžarski klub Ferenczvarosi T. C. s 4 : 0, isti rezultat so dosegli pred časom proti monakovskemu F. C. Bayern, letošnjemu prvaku Nemčije, s 6 : 0 so premagali reprezentanco Kolna. Nekateri nadaljuj mednarodni uspehi in rezultati so: proti praški Sparti 1 : 1, 4 : 1, 0 : 0; proti Slavi ji 1 : 1, 5 : 3, proti italijanskemu i er rezmi’ančnemu teamu (v Turinu) 1 :1, proti Internazionale (Milan) 5 : 0, Polonia (Varšava) 8:1, Hibernians (škotski profe-sijonali 5 : 3 itd.
LAHKA ATLETIKA —
Propagandni juniorski meeting za dame. — S. K. Ilirija priredi v sobota in nedeljo na svojem igrišču ženski juniorski meeting. Prireditev je zamišljena na eni strani kot propaganda ženske lahke atletike, na drugi pa naj nam ta nastop naših mladih atletinj pokaže, kakšen naraščaj imajo naši klubi in koliko smemo upati na bodočnost naše damske atletike. Prireditve te vrste so pri nas, kljub temu, da je ta panoga v Sloveniji kvantitativno in kvalitativno na prav odlični stopnji, jako redke. Zato je ta meeting, ki je prvi te vrste v naši državi, prav posebno pozdraviti. Na mee-tingu startajo nekatere naše mlade atletinje, ki bi že sedaj lahko z uspehom nastopale v mednarodni konkurenci. Meeting se vrši oba dni pred nogometnimi tekmami Amateure - Ilirija, in sicer v soboto ob 3. uri in v nedeljo ob 143. uri popoldne. Vstopnina je skupna.
Damski jubilejni nacionalni meeting S. K. Ilirije. S. K. Ilirija obvešča vse klube, da poteče rok prijav, za meeting dne 1. V. ob 12. uri. Naknadne prijave se bodo sprejemale izjemoma do 3. V. ob 18. uri, toda proti dvojni prijavnini. Klubi se naprošajo, da radi reda pravočasno pošiljajo prijave. Prepozno došle prijave se ne sprejmejo pod nobenim pogojem.
KOLESARSTVO IN MOTOCIKLISTIKA
Izredna skupščina KPS-a.
Preteklo nedeljo se je vršila v restavraciji »Novi Svet« izredna skupščina kolesarskega pod-saveza za Slovenijo, ki jo je sklical upravni odbor radi razgovora o delu v organizaciji in določitvi programa za letošnjo sezono.
Kakor znano, je štel KPS med člane vse kolesarske klube v Sloveniji, razen kolesarskega društva »Save« in nekaterih manjših podeželskih klubov. »Sava« je najmočnejše kolesarsko društvo v Sloveniji in je bilo delo v podsavezu brez njegovega sodelovanja zelo problematično. Vsled tega je podsavez ponovil poskus, da premosti nasprotja in spravi v org. nizacijb vse neorganizirane klube. .
Skupščine se je udeležilo poleg delegatov Kol. Ilirije, ASK Primorja, Diska iz Domžal, S. K. Tržiča in »Zvončeka« iz Ptuja tudi kolesarsko društvo »Sava« s predsednikom g. Batjelom in 7 delegati. Zbor je otvorit predsednik KPS-a g. r a v n. Fabiani, pozdravil delegate, objasni! dnevni red in otvoril takoj debato o prvi točki. Kot delegat ASK Primorja je govoril g. dr. Birsa, ki je z ozirom na stanje v kolesarskem sportu priporočal, naj bo delo za procvit kolesarstva smotreno in složno. Z ozirom na bližnjo se-reno je skrajni čas, da vsi klubi primejo za delo.
Omenil je tudi, da skupščina ni bila sklicana redno, kar pa ne sme škoditi njenemu namenu. Vsled tega predkga, da naj skupščina po čim krajši in enostavnejši poti ublaži duhove. — G. Gorjanc (kol. Ilirija) odgovarja na izvajanja dr. Birse radi rednega sklicanja izredne skupščine, češ da je bil namen odbornikov, naj bi se delegati klubov čimprej sestali ker je bilo v takih razmerah delo KPS-a nemogoče. G. B a t j el (Sava) prosi, naj delegati klubov ozir. podsavez javno iznesejo napade proti »Savi«, ki so se do-sedaj vršili zahrbtno. V debato seže g. dr. Birsa in navaja, da nebenega kluba ni mogoče siliti, da se organizira v podsavezu ali savezu. Neumestno je bilo, če je podsavez, ali kdorkoli napadal »Savo«; bolj taktično bi bilo, če bi bili povabili klub za zeleno mizo, kjer naj bi med seboj iz oči v oči poravnali sporne stvari. Delegat je mnenja, naj bi izrekla skupščina »Savi« zadoščenje, nakar naj bi vstopila v podsavez. Proti temu dvignejo proteste kol. Ilirija, Disk itd. Besedo povzame g. Zalokar (kol. Ilirija), ki izjavi, da o kaki kampanji proti »Savi« ne more biti govora. Koturaški Savez je objavil prepoved sodelovanja na dirki »Save« s tajnikovim podpisom. Ta prepoved je itak vsakemu športniku razumljiva. Končno iz javi, da odstopa svoje mesto podpredsednika »Savi«. Po daljših d:batah med posameznimi delegati, v katerih sogl.sno prevladuje tendenca, da je treba spor izravnati in pričeti z delom, se skupščina odloči, da odstopi »Savi«, eno tretjine ljubljanskih odbornikov v podsavezu. Ti odbor niki bodo kooptirani na prihodnji seji upravnega odbora. Kandidati zi rekonstruirani upravni cd bor so bili — proti glasu g. Skoka (Disk, Domžale) — določeni sledeče: preds. g. ravn. Fabiani (kol. II.); podpreds.: g. Bat j el (Sava); t. tajnik: g. Gregorčič (Sava); II. tajnik: g. Seme (Prim.); I. vodja: g. Brumat (Prim.); II. vodja; g. Slamič (Sava); odborniki gg.: Habjan (Tržič), Skok (Disk), Bernardi (Celje), Bračič (Edehveiss Maribor), Živič (Penin — Maribor), Moran (Prim.).
Nato je g. dr. Birsa predlagal, naj skupščina naloži novemu odboru, da izda manifest vsem klubom, ki še niso organizirani, naj čimprej vstopijo v pod savezno organizacijo. Dalje naj odbor nujno prične s pripravami za prireditev tekem. Druga točka dnevnega reda je bila radi pomanjkanja materijala izročena odboru v pretres. Pri raznoterostih so prišla v debato šd financijelna vprašanja, glede katerih je bilo predlagano, da naj izda podsavez nabiralne pole in pozove člane, naj poravnajo pod savezno članarino. Glede savezne članarine naj podsavez podvzame vse korake, da se pri šibkejših klubih črta za dobo enega leta. Končno je bil izročen odboru nalog, da prouči vprašanje vsakoletne olimpijske prireditve, katere dohodki naj bi se steki-li v poseben sklad za udeležbo kolesarjev na prihodnji olimpijadi. Kratko po 12. je predsednik zaključil iz redno skupščino.
S tem je formelno izravnan spor, ki ruje v podsavezni organizaciji od ustanovitve kolesarskega društva »Sava« Nadejamo se, da bodo tud: dejanja pokazala oni spravljivi duh, ki je za dosego uspehov v vsakem sportu nobhodno potreben. Slovenski kolesarski spori bi s tem pridobil še zadnje, kar mu je manjkalo, da se lahko dvigne do mednarodne kvalitete.
Kolesarsko društvo »Pcrun« je povodom izleta, ki ga je priredil preteklo nedeljo v Slovensko Bistrico, ustanovilo društveni odsek, kojega vodstvo je prevzel načelnik bistriškega Sokola. Odsek ima doslej 20 članov. Na dan ustane-
vitve jih je pristopilo tudi nekaj, kar dokazuje, da bo odsek lahko uspešno deloval. Trije člani se bodo že 2. maja udeležili dirke za klubove prvenstvo na progi Maribor—Fala.
Kol. društvo »Edclweiss< je priredilo preteklo nedeljo otvoritveno dirko na progi Maribor Fala (30 km). Startale so tri skupine. V prvi skupini se je plasiral kot 1. Bračič v 58, 2. Jug v 60.2! in 3. Sardinšek v 61. — II. skupina je vozila 10 km, kjer je prišel kot prvi Bračič (izven konkurence), drugi Meisinger v 23.20, tretji Peterlič v 27. 10. V damski dirki na 3 km je dosegla prvenstvo gdč. Vidičeva v 6 : 38. Prireditev je bila prav dobro organizirana.
BAZENA	—
Nadaljevanje prvenstva,
Ilirija - Primorje 6 : 0 (per forfait).
Ilirija rez. - Primorje rez. 4 : 1 (3 •. 0).
Tekma je končala s sigurno in zasluženo zmago Ilirije, ki je bila v vsakem oziru boljša od Primorja. Igra je potekla osobito v prvem polčasu v znamenju stalne premoči Ilirije, ki je neprestano ogrožala vrata Primorja ter dala pri-morjanski obrambi dovolj posla. V prvem polčasu se je igralo z obeh strani z veliko ambicijo in voljo do zmage. Posamezne igralke so pokazale lepe tehnične zmožnosti, manjka pa jim še one prave tekmovalne rutine, ki je tako pogosto odločilne važnosti za dosegoi zmage. Igralke Ili-i'ije so v tem pogledu močno nadkriljevale svoje nasprotnike, vsled česar jim je bila absolutna zmaga zasigurana. V drugem polčasu je igra močno trpela vsled razmočenega terena. Skoro vsaka kombinacijska igra je bila nemogoča; silno je bilo tudi otežkočeno tudi delo obrambe in lo-venje mastnih žog nesigurno.
V družini Ilirije sta nastopili po daljšem presledku zopet Vidmarjeva in Brodarjeva, katerima se še močno pozna dolgo pavziranje. S siste-
matičnim treningom pa utegneta postati jako uporabni moči. Njihova igra je preveč solistična, previsoko in nekoristno podajanje žog jima pokvari marsikak sicer dobro: zasnovani napad. Lo-venje žog je zlasti pri Brodarjevi jako sigurno. Vidmarjeva je dobra v streljanju takozvanih vijakov. Privškova, kakor pri vseh letošnjih nastopih nesigurna. Najboljše moči ilirske družine so bile v kri Iški. vrsti, kjer se je odlikovala predvsem Kochova, ki je bila najboljša moč na polju. Tudi Sch\veigerjeva je bila povsem na mestu. Nekoliko šibkejša je bila Junčeva v obrambi v svoji prvi igri. Tratnikova v golu, je imela malo posla; edini gol pa bi bila z lahkoto držala.
Družina Primorja, ki je nastopila v isti postavi kakor proti Ateni, je predvedla v prvi polovici dokaj efektno igro. Igrala je z veliko ambicijo, vendar pa proti dobro razpoloženi krilski vrsti ni mogla doseči uspeha. Igra napadalne vrste, ki je bila preveč šablonska, je pred golom prehajala v hiperkombinacijo. Krilska vrsta je bila šibka ter preveč defenzivna. Vratarica kakor običajno dobra; imela je mnogo posla. Scortale so za Ilirijo Vidmar 2, Brodar 2, za Primorje pa Kačič I. Publike kljub deževnemu vremenu razmeroma mnogo.	B.
I SSK Maribor : TSK Merkur 13 : 0 (5 : 0).
V nedeljo se je na igrišču »Rapida« odigrala prijateljska tekma med omenjenima družinama. Napad »Maribora« se je precej približal nekdanji formi, vendar je še ni dosegel. Najlepšo igro je predvedla Danuška, ni pa streljala na gol. Center in desno krilo sta igrala izborno in vsak napad končala z golom. Obramba ni imela posla.
»Merkur« je imel precej smole. Kmalu po pričetku tekme je izstopilo desno krilo in tekmo je družina nadaljevala s šestimi igralkami. — Obramba je bila precej požrtvovalna, a ni imela zadostne opore v vratarici. Bivša »Merkurjeva« vratarica, ki je bila doslej najboljša v Mariboru,
ni nastopila in jo je morala nadomestiti igralka, ki je sicer v polju jako dobra.
Sodnik g. Šepec je sodil preveč površno. Posel dopoldanskih tekem je bil z ozirom na popoldansko tekmo »Ilirija : Rapid« jako slab. V. C.
Hazena v Zagrebu.
Za II. kolo prvenstvenih tekem je vladalo ve-Jikjo večje zanimanje, kakor za prvo; to se je videlo tudi po inkasu (Din 800), kar znači za to panogo sporta že zadovoljiv uspeh. Kot prvi par sta nastopili družini ASK-a in Vesne. ASK je pred-vedel v prvem polčasu svojo običajno lepo in efektno igro z razantnimi streli na gol. Posebno se je odlikovala Zdenka, tehnično dovršena igralka gotovo brez konkurence, s svojimi vijaki; srečnejša pa je bila Koka, ki je zabila 6 golov. V drugem polčasu je bila žal blesirana in je moral ASK igrati s 6 igralkami. Vesna se je dobro branila in tudi izvedla par lepili potez v napadu; to je bilo tudi vse. Rezultat 16 : 2 (12 :1). Sodnik g. Modee površen.
Druga igra je bila zanimivejša, ker sta si stali nasproti Uskok in Viktorija, družini skoro enakih moči. Žal je sodil to tekmo g. Gorički, ki je bil gotovo najslabši na terenu. Uskok je pokazal nekaj več tehnike, medtem ko je bila Viktorija agil-nejša; pač pa manjka obema družinama sistema. Po živi in ostri igri je zasluženo zmagal Uskok s 6:3 (4:2).
Stanje po drugem kolu jb sledeče:
I. ASK II. Concordia
III.	Uskok
IV.	Vesna
V.	Viktorija
2	2	—	-
1	1	—	-
2	1	—	1
1	—	—	1
2	—	—	2
Hazena v Beogradu.
37 : 2 4 14 : 2 2 6 : 24 1 2 : 16 0 5 : 20 0
Lj.
BSK : Jugoslavija 8 : 7 (3 : 5).
Igra je bila z obeh strani preostra. Hašk : Jedinstvo 14 : 0.
Crawl, njega razvoj in športni pomen
Neverjetno hitro je crawl dosegel svojo popularnost.
»Crawl je idealni sportski način plavanja in eajpopolnejša telesna vežba«, pravi slavni kalifornijski plavač, prof. G. T. Villepron in posrečilo se mu je v polni meri svojo trditev utemeljiti.
Domovina cravvla je Amerika. Po prvih svetovnih rekordih, ki sta jih dosegla s pomočjo tega stila Avstralec Healy in Amerikanec Daniels, si je cra\\T mahoma osvojil ameriško športno javnost. Predvsem mlajšo 'generacijo. V bazenih, kopališčih. na rivijeri je zagospodoval-crawl. Pravljični Povodni možje in bajne morske deklice so morale kapitulirati pred hitrimi udarci cravvlejevih nog, ki kakor vijaM vzburkajo vodno gladino in puščajo za seboj široko penečo se brazdo.
Pa tudi v sportskem življenju je povzročil crawl odločilen preobrat. Dasi sprva crawlu niso Pripisovali posebnega pomena, češ da se na daljših progah pač n,e bo uveljavil, je kmalu z zmago za zmago daleč nadkrilil vse pripadnike zastarelih ^nemodernih« stilov. Mojstri kot Halmay, Scheff, Taylor, Zachar i. dr. so se morali umakniti. Njih slava je zatemnela pred cravvlerji, ki so si z neverjetno sigurnostjo osvojevali prvenstvo za prvenstvom, rekord za rekordom, na čelu z nepremagljivim črncem, filipinskim princem Duke Kahana-hiokujem, ki je bil dolgo brezkonkurenčni favorit
na vseh klrajših progah. Že se je mislilo, da bo njegov pojav ostal osamljen in ga ne bo dosegel nihče več. Toda pojavile so se nove kprifeje: Amerikanec Jonny Weismuller je z neverjetno popol-mim in tehnično dovršenim cravvlom v kratkem času ne samo dosegel Pilipinčeve rekorde, ampak jih tudi izdatno izboljšal. Vse kratke proge so danes izključno njegova domena.
Crawl se je pričel širiti v Evropo. Weismul-lerju in Kahamanokuju se je kmalu pridružil Šved Arne Borg, ki je ovrgel mnenje, da je crawl stil kratkih prog in si kmalu zagotovil prvenstvo na srednjih in dolgih progah, kjer mu je zopet crawl pripomogel do neverjetnih rezultatov.
Kaj zmore smotreno in vztrajno trenirani crawl, pa je 1. 1924. na csmi climpijadi v Parizu pokazal mladi Avstralec Charleton, ki je v naravnost kolosalnem crawl-stilu potolkel na 1500 m Arne Borga in izdatno izboljšal njegov svetovni rekord. Pravijo, da je s svojim rezultatom ustvaril pravi športni čudež in ves svet se je takrat divil njegovemu uspehu.
S takimi odlikami je cravvl lahko slavil svoj zmagoslavni pohod po vsem športnem svelu in si osvojil njegovo pozornost in priznanje. Kot rečeno, Ameriko si je osvojil v prvem naskoku. Pridobil sli je simpatije mlajše generacije in to pomeni toliko, kot zavojevati si javno mnenje sploh.
Težje in počasnejše je šlo v Evropi. Mnogi so se ga v svojem prvem navdušenju oprijeli, Toda razmeroma malo je bilo onih, ki so po par ponesrečenih poizkusih vztrajali v svojem prizadeva-
nju. A vendar ni trajalo dolgo, in cra\\i je dominiral tudi na kontinentu. Arne Borgii se je pridružil njegov brat Ake Borg, Italijan Bacciga-luppo in še mnogo drugih.
V	naši državi ima najboljši crawlerski materijal brez dvoma sušaška »Viktorija«, kjer značijo imena kot Venturini, Margreitner, Keš, Smokvina, Arčanin itd. gotovo mednarodno kvaliteto. Njim se pridružujeta še Spličan Ante Roje in Sombor-čan Vago.
V	Sloveniji je cravvl šele v početku svojega razvoja. Značilno pa je, da ga forsirajo skoro izključno le juniorji, medtem ko starejši sprinterji vztrajajo pri zastarelem španskem stilu oz. »trud-geonu.« Odtod tudi dejstvo, da si je v letu 1924 takrat komaj šestnajstletni Boris Jenko, danes brez dvoma najboljši slovenski sprinter, ki perfektno obvlada cravvl, v seniorski konkurenci na 50 metrov (prosti stil) z lahkoto priborit prvenstvo Slovenije pred mnogo starejšim in rutiniranejšim favoritom Vrečkom, ki se je že posluževal nera-cijonalnega »trudgeona«.
»Tempora mutantur et nos mutamur in illis — časi s]e izpreminjajo, in mi se izpreminjamo ž njimi!« In danes lahko z gotovostjo pričakujemo, da bo cravvl v kratkem tudi v Sloveniji zagospodoval na vseh progah. Uspehi in prizadevanja naših najmlajših nam jamčijo za to in zdi se, da ni daleč čas, ko bodo tudi slovenski cravvlerji upoštevanja vreden faktor ter bodo zavzemali častno pozicijo v naši državni reprezentanci.
Božo Kramarsič.
Turneja TKD Atene. Danes zjutraj je odpotovala bazenska družina TKD Atene na daljšo turnejo v Bolgarijo, kjer bo skupno z družino beograjskega Sportkluba propagirala bazenski sport. Družina nastopi dne 30. t. m. proti Zašku iz Zemuna, nato pa potuje skupno z BSK-om v Sofijo, kjer igra od 3. do G. maja tri tekme in sicer dne 3. BSK — Atena, dne 4. »F. C. 13« — Atena in dne 6. BSK — Atena. Na povratku igr' jo Ljubljančanke dne 8. maja še z reprezentanco Beograda in se vrnejo 9. maja. Za družino potujejo gospodične:	Cimpermanova, Šapljevi, Schiffrerjeva,
Černetova, Petričeva, Zupančičeva in Jančigajeva; turnejo vodi ga. Polakova in g. Šaplja. Agilnemu društvu želimo čim lepših uspehov! O poteku turneje bomo prinesli izvirna poročila.
ZIMSKI ŠPORTI	—
Nekaj o konserviranju smuči.
Ko neha smuška sezona, naši smučarji po večini pomečejo svoje »dilce« v shrambo, kjer naj počakajo bodoče zime. V redu pa to ni! Smuči su zelo delikatno orodje in kdor jih hoče imeti dobro ohranjene, ima & njimi dosti posla.
Gotovo ni vsakemu smučarju jasno, zakaj dvoje smuči z brega ne teče enako. Res je, da kvaliteta lesa na smuko mnogo vpliva; resnica pa je tudi, da lahko s pravilnim ravnanjem in mažo mnogo nadoknadimo. Kako naj izgledajo naše domače jesenove smuči? V prvi vrsti naj bo les gosto raščen in letnice naj tečejo vzporedno z smučko. Konice naj ne bodo preveč dolge, ali kratke in tudi ne preveč zakrivljene, ker drugače izgubi smučka na odpornosti.
HALO!
KOLUMBOVO
JAJCE
vsakomur, kdor išče rešitve, kako nabaviti si fino obleko in krasne srajce in za to izdati čim najmanj denarja pri tvrdki
DRAGO SCHVVAB LJUBLJANA
Dolžina smuči se ravna po smučarjevi velikosti in njegovi teži.
Da obdržijo smuči pravilno obliko, je potrebno, da so čez poletje pravilno napete in kop-servirane. Napoji smuči, potem ko si jih dobro osnažil, z vročim lanenim oljem ter jih pusti par dni, da se olje vsrka v les. Olje pusti tanko skorjo, katero odstrani z steklencem (Glaspapier.) Sledeče delo je sicer zelo nehvaležno, toda zelo priporočljivo. Impregniraj smuči z surovim smrekovim katranom! (se dobi v vsaki lekarni za mal denar). Smučko polij s tenko plastjo ter katran razmaži s krpo ali čopičem. Vžgi katran s spajalno svetilko (Benzinldtlampe) v les, da se strdi ter pusti potem smuči par dni na zraku, da se posušijo. Končno smuči napnemo in sicer na ta način, da položimo v sredo obeh smučk ravnoi desko, ki naj bo enako dolga in široka kot smuči.
V sredini podložimo smučko z lesom, tako da je vzbočena za 3—4 cm; konice pa napnemo 18 do 20 cm. Ko smo vse kovinaste dele kot tudi jermenje namazali z oljem, je konserviranje končano.	S. P.
Razno
»Slavonski sportski list« je promenil ime v »Sportski list«, ker je razširil območje, sportske propagande na vso kraljevino. Listu želimo mnogo uspehov!
Praški DFC ne pride v Jugoslavijo. DFC je odpovedal za mesec maj napovedano turnejo po Jugoslaviji, ker mora odigrati številne druge težke mednarodne tekme.
15 letnico BSK-a. Prihodnjo nedeljo t. j. na pravoslavno Velikonoč slavi beograjski športni klub petnajstletni jubilej svojega obstoja. Za to priliko je klub angažiral nogometna moštva »Cracovio« iz Krakova, »Slavijo« iz Sofije in »Gradjanskega« iz Zagreba. Praška »Sparta« je menda udeležbo odpovedala. Že sama ta moštva jamčijo, da bo jubilant v nogometu najbolj dostojno proslavil svoj jubilej.
Službene objave
Službeno iz LHP-a.
Ugodi se prošnji uredništva »Slov. Sport« ter se mu podeli permanentna prosta vstopnica za vse bazenske prireditve na teritoriju Lhp-a. Enake vstopnice sia podeljujejo tudi uredništvom Slov. Naroda, Jutra in Slovenca.
Mo. Lhpa v Mariboru se potrjuje prejem Din 295.—, med tem Din 125.— za članarino in prijavnino SK Ptuja. SK Ptuj se s tem predlaga Jhs-u za sprejem med redne člane. Istočasno se potrjuje I. SSK Mariboru prejem članarine za 1. 1926 v znesku Din 100.—.
Ponovno se opozarja vse gg. sodnike, da pošiljajo redno in točno sodniške zapisnike in sicer v dvojniku; tem je treba priložiti vedno tudi sodniško takso, v iznosu Din 10.—.
Rezultat prvenstvene tekme SK Mura — SD Rapid se ne more verificirati, ker ni sodniškega zapisnika.
Tajnica gdč. Mihelič se na prošnjo oprosti tajniških poslov še do nadaljnega.
Rezultat prijateljske tekme SK Mura — SD Rapid 9 : 4 se vzame na znanje.
Klubom v mariborski oblasti se sporoča, da dobe odslej prijavnice (t. j. verifikacijske tiskovine) direktno pri medklubskem odboru, (g. Voglar, Gregorčičeva ul. 4). Verificira se rezultat prv. tekme Atene—Ilirije v razmerju 6 : 5 za Ateno. Čitajo se za SK Ilirijo: Slanovec Iva.
TKD Ateno: Ciuha Mira.
ASK Primorje: Podboj Vera, Podboj Sabina, Treo Majda, Modic Mara, Modic Julija, Vivod Mica.
I. SSK Maribor: Hribar Breda.
Prihodnja seja v pondeljek, 3. maja ob 20. v Emoni. — Tehnični referent.
Prireditve prihodnje nedelje
Prireditve prihodnje nedelje.
Ljubljana: Ilirija : Amateure (Dunaj) (1. in 2. V.)
Slavija : Svoboda (prv.)
Primorje : Hermes (pok).
Damski juniorski miting SK Ilirije (1. in 2. V.)
Tek po mestu za Schwabov pokal. Ptuj: SK Ptuj: Voj. moštvo 4. pion. bat.
Lov na lisico (lahkoatletska sekcija SK Ptuja).
Maribor: I. SSK Maribor : SD Rapid (prv.)
L SSK Maribor : SD Rapid (bazena prv.) Kolesarska dirka »Peruna« na progi Maribor - Fala.
KOLESA
RADIO-
aparate
najboljše pri
J. GOREČ
Ljubljana, palača Ljubljanske Kreditne banke
Trpežnosl, solidnost In iovorniške cene so
najboljša reklama našim spomladanskim novostim za gospode, dečke in otroke.
Športniki proti nokoznlct svojega, kluba imajo 3% popust.
—	Oglejte si naše izložbe v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2
KONFEKCIJSKA TOVARNA FRAN DERENDA & CIE., Ljubljana
Urejuje: Lavoslav Struna. Izdaja za »Konzorcij Slov sporta«: Hrabroslav Sever. Za tiskarno: Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.