150 din - Leto XL - Št. 31 Kranj, torek, 21. aprila 198' GSBGLAS LET GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Proslava ob 45-letnici tragedije borcev Kokrškega odreda aprila 1942 v okrogel -ski jami je bila letos množična, kot že dolgo ne. Lep dan je privabil staro in mlado. Posebno mlado, saj je bilo Okroglo tokrat v znamenju mladih, šolarjev in tabornikov. Otroci iz osnovne šole Franceta Prešerna so pripravili bogat recital, mladi glasbeniki so pridali svoje točke, taborniki odreda Stane Žagar, ml. pa so tu postavili tabor in ob koncu prosla*«'zakurili pravi kres. stran 6 Črne zobozdravstvene prakse ni stran 7 Med prtljago tudi rabljene gume Zadnje tone iz plavža Jesenice, 20. aprila — V jeseniški Železarni ae- i»ten2ivrto pripravhajo na redno obratovanje noy£ jeklarne na. Beh. kjer bodo- ppojžvedb, več kvalitetnega jekla. vera postopku pa so začeti ukinjati stare peči v ^iem^^ )j prvo peč, medtem ko U> v pni polovici maja prenehala obratovati še druga peč; Sredi maja bodid hkrati kp bOp±es.e^fe de • teti druga pec, ustavili tudi enega izmed plav-žev. Devizni sistem bo spremenjen, kako, še ni moč napovedati Stojal ^aprila — Miloš Milosavljević, podpredsednik zvez-^nika^*116^*1 sve*a" se Je v sPremstvu Mirana Potrča, pred- sednik8 s'ovens^e skupščine,in Janeza Bohoriča, podpred-rekt0 ? slovenskega izvršnega sveta, v ponedeljek sešel z diši^ ol^*Se<^m'n kraniskih izvoznih tovarn in vodstvom kranj-Vse^ !ne* nato pa si ogledal Planiko. Beseda je tekla pred-S4J1 ? 'zvozu in skorajšnjih spremembah deviznega sistema, kvalif • F ^ dejal Miloš Milosavljević, kranjski izvozniki so jam. '.c,rani, da povedo probleme in terjajo zasuk k spodbu-izvoza. Foto: G. Sinik Problemi so trenutno najbolj zaostreni na področju ekonomskih odnosov s tujino, vendar vseh ni moč pripisati sedanjemu deviznemu sistemu, saj naš izvoz na konvertibilna tržišča šepa tudi zaradi tehnološkega zaostajanja za razvitim svetom. Razlogi za spremembo deviznega sistema so, preveč je administrativen, premalo svobode in s tem odgovornosti daje gospodarskim subjektom, vendar pa to ne pomeni vračanja na stari sistem, je na ponedeljkovem poslovnem srečanju z gospodarstveniki in politiki kranjske občine skorajšnjo spremembo deviznega sistema napovedal Miloš Milosavljević, podpredsednik zveznega izvršnega sveta. Dodal je, da nekaj predlogov že imajo, predvsem slovenskega in hrvaškega izvršnega sveta, vendar so različni, skupna jim je le zahteva, da se mora izboljšati položaj izvoznikov. Devizni sistem bo torej kmalu spremenjen, kako, še ni moč napovedati. Rečemo lahko le, da so spremembe nujne, saj smo že priča ustavitvam izvoznih proizvodenj, ker so vse slabše oskrbljene z uvoženim izdelavnim materialom. Iz besed Miloša Milosavljevića je bilo moč razbrati, da se tega boji tudi zvezna vlada, saj je med drugim dejal, da bo izvozna proizvodnja v drugi polovici letošnjega leta še slabše oskrbljena, če se stvari ne bodo zasukale na bolje. Na bolje pa se seveda lahko zasučejo le z večjim izvozom, druge rešitve ni. Devize bodo pri nas še naprej zelo iskane, tuji dolgovi nas bodo še dolgo zelo pritiskali, že prihodnje leto prispejo v plačilo refinancirani dolgovi, še letošnje refinanciranje dolgov pa ni dokončno dogovorjeno. Fiksne in garantirane obveznosti do tu- jine pa moramo spoštovati, je poudaril Miloš Milosavljević. Izvoz je torej dobesedno naša življenjska nujnost, njegova spodbuda bo torej v prihodnjih dneh, tednih deležna široke razprave. Kaj bo prinesla, je v podrobnostih težko napovedati. Rečemo pa lahko, da so možnosti za čakanje v vrsti na devize vse manjše, nemalo tudi po zaslugi sedanjega deviznega sistema. Napočil je skrajni čas, da usahnejo pogovori o deviznih pravicah in se začnemo pogovarjati o 40fcjem izvozu. M. Volčjak Zavračanje Jedrske energije °d 0rne*!,i,*'i,a> Hpri,a ~ 26' apFlla Ieios p0 mim<> [«t0 dni ^Pi-en- Cernoki}ske katastrofe. Veliko nas je, ki lCam< da ^ Černobil spremeni) naše življenje in S{(& efter - m° Priv°M v .tako imenovano »uporabo jedr-(jo %i}f; v miroljubne namene«. To dokazuje tudi šte-te^skih 1 zbranih Podpisov izvedbo referenduma o S \l cUjktitvrn.*h; prek owm tisoč jih je I?lisiimi- načenjajo mladi razglas, ki ga name-.Hiiar, !7m vseh generacij. Za četrtek, #1. aprila, p<£vš mg 7*f*P štMoVntstefem m&lfa *a W ttfo n^av^ajo Vr^° ^orovanje, ki so gy naslovili »23. april jedrske energije*. Spomini na Čebine Jesenice, 20. aprila — Komisija za preučevanje delavskega gibanja, zgodovine ZK in NOB pri občinskem komiteju ZKS Jesenice je za danes, torek, 21. aprila, organizirala okroglo mizo ob 50-letnici ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije na Čebinah. Uvodni referat ob čebinskem kongresu bo imel profesor Ivan Kri-žnar, o spominih na čebinski kongres pa bo spregovoril Vencelj Perko. Okrogla miza bo ob 17. uri v dvorani Kosove graščine na Jesenicah. D. S. Mladi zavihali rokave Jesenice, 20. aprila — Bliža se slovesno prvomajsko odprtje nove jeklarne na Beli in začetek njenega rednega obratovanja. Zato se je stalna mladinska delovna brigada jeseniške Železarne odločila za mladinsko delovno akcijo, ko naj bi pospravili veliko gradbišče okoli jeklarne. Delovna akcija bo trajala ves april. Mladi dopoldne in popoldne, v izmenah, čistijo in urejujejo okolico nove jeklarne. V posameznih izmenah dela od trideset do štirideset brigadirjev, predvsem mladih jeseniških železarjev. Pomagajo jim tudi dijaki iz centra srednjega usmerjenega izobraževanja z Jesenic. Vsak dan dela na prostovoljni akciji trideset dijakinj in dijakov. D. S. SLgtoletja Komunistične partije Slovenije Komunisti morajo poznati svoj narod v^hnep ^*apr^a — »Zgodovina je v značaj slovenskega naroda vsejala ves razpon stisk * 'n Hi. evropskega ljudstva, od knežjega kamna prek puntarskih časov, reformacije, do pr- urU£e «va«n«,n» \r„i a x__: „____~ 1__:_______x___•___1 • • ;_______• • ,r> prihoda Tita na vodstvo jugoslovanske partije. partije Sloveniji fe'zb trbovelJski proslavi se Otf £ tal° blizu 15 tisoč ljudi, ^0naterih so mnogi udelež-^ JJ-proslavi izkoristili tudi s n H, spominskega muze-Usu9 Cebinah, kjer je bil ske Vni kongres. Trbovelj-deiepr°slave so se udeležile teja^cije centralnega komi sla; Vjj eze komunistov Jugo-,e » centralnih komite- 1 ^.ki republik in P°kra-5 D s° Jih vodili predsedniških Sedstev- delegacije družbenopolitičnih ^e^.acij in še živeči ude-^pCa1t9ebinskega srečanja: °in A„ardelj. Vencelj Per-AeAlbi »n Vipotnik. ^"Predsedstva SFRJ Jetn „Uolanc je v slavnost- Jtad °rU de->al* da obuJa" Jfi8iL0vme nikdar ne sme tfvjeno samo prete- klosti, ampak predvsem prihodnosti. Glavne ugotovitve njegovega govora so: ustanavljanje nacionalnih partij je bil najboljši način povezovanja in delovanja partije med ljudmi, pa tudi preseganje formalne zveze teh partij v okviru KPJ oziroma ZKJ; čem—i-: kongres je bil po šte- vilu udeležencev in načinu organiziranja podoben drugim ilegalnim sestankom partije, venda se od njih razlikuje po vsebini odločitev, po političnem pomenu; cilj komunistov ni oblast partije, ampak oblast delavcev ter njihova odgovornost za prihodnost slovenskega naroda; kongres je opredelil mesto Slovencev v Jugoslaviji, zvezi bratskih in enakopravnih narodov; Titov prihod v vodstvo partije je pomenil njeno večjo odprtost in povezanost z ljudmi; komunisti so z Manifestom pozvali k enotni ljudski fronti, grajeni na enakopravnosti, zaupanju in, brez teženj posameznika ali skupine po prevladi; ustanovni kongres pa je oblikoval tudi naš nacionalni program in terjal lastno nacionalno državo, vendar bi bila ločitev našega naroda od drugih jugoslovanskih narodov katastrofalna; komunisti morajo biti dobri internacio-nalisti, dobri Slovenci, poznati morajo svoj narod. Temu izročilu smo zvesti tudi danes in vsake druge trditve nimajo osnove, je dejal Stane Dolanc. Več iz govora na 2. strani. J. Košnjek Foto: G. Šinik Letošnja pomlad je prišla sicer pozno, vendar toplo sonce hitro ogreva zemljo. Kmetje na Sorskem polju so že začeli saditi krompir. Foto: F. Perdan kdo bi jim zameril? Preradi pozabljamo na nujne rekreacijske površine v stanovanjskih naseljih, otroci se podijo po cestah, zadržujejo po stopniščih, uganjajo norčije in vragolije, ki nam niso všeč. A mladost je mladost, razigrana, vesela in sproščena kot so mladi na naših slikah. Deklici sta se zamotili z igro v pesku, fantek je v veliko zadovoljstvo in veselje prvič poskusil zanimivi tobogan, skupinica otrok pa kar ne ve, kdo bo »pogruntal« še kaj bolj izvirnega in še bolj privlačnega ... Ob vseh mogočih in nemogočih skrbeh, ki jih imamo ali moramo imeti odrasli, je pogled na brezskrbni otroški živžav pravo olajšanje. (D. S.) — Foto: G. Šinik Po dolgi in mrzli zimi je toplo spomladansko sonce ogrelo tudi šolska igrišča, ki so privabila naše najmlajše k igri in zabavi na prostem. Vrtci in šole že imajo svoja igrišča in na njih igrala, peskov-nike, kjer lahko mladi dajo duška svoji otroški domišljiji in sprostijo svoje ustvarjalne ideje in moči, žal pa se večina otrok popoldne nima kam dati. Med stolpiči in stolpnicami se trudijo, da bi se izognili zelenicam, kjer jih pač stanovalci hočejo očuvati; ali pa tudi ne — in le VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS j j (j JISi Avi,A KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL : 22-347 (mmmmmGLAS 2. stran NOVICE IN DOGODKI TOREK. 21. APMLAjjfi (fc PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Iz govora Staneta Dolanca v Trbovljah Skupen interes je razvita Slovenija # Čas pred dobrega pol stoletja je bil za komuniste v Sloveniji in Jugoslaviji obdobje globoke ilegale, obremenjen s frakcijskimi boji in sektaštvom v Komunistični partiji Jugoslavije. To je slabilo njeno enotnost in akcijo. Zato je bilo potrebno določiti jasne politične cilje, še posebej potrebne za enakopravnost, svobodo in obstoj slovenskega naroda. Sklep 4. državne konference KPJ leta 1934 v Ljubljani o ustanovitvi KP Slovenije, Hrvaške in kasneje tudi Makedonije je bil izraz zahteve in potrebe, da komunisti prilagodijo metode in oblike delovanja času in se še tesneje povežejo z ljudmi. Politika Kominterne je vedno manj ustrezala interesom mnogih komunističnih partij. • Titov prihod na čelo partije je presegel zaprtost in globoko ilegalnost partijskih celic in komitejev, predvsem pa je vzpostavil trdno vez partije z ljudmi. Usmeril jo je v boj za reševanje življenjskih problemov ljudi, v uresničevanje demokratičniji in socialnih pravic. Komunisti so z Manifestom pozvali Slo^nce v enotno ljudsko fronto, grajeno na enakopravnosti, zaupanju in spoštovanju, brez teženj posameznika ali skupin po prevladi in oblasti. • Ustanovni kongres je izoblikoval naš nacionalni program. Izrazil je zahtevo po lastni nacionalni državi z uporabo načela o pravici vsakega naroda do samoopredelitve. Izrekel se je tudi proti razbijanju Jugoslavije, ga ocenil kot zgodovinsko nerealno, škodljivo in nevarno za usodo naših narodov. Zavzel se je za novo, na drugačnih temeljih zgrajeno demokratično skupnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, osvobojene vezi unitarizma. V zgodovini Slovenci nismo imeli velikih vojskovodij, kraljev, imeli pa smo nacionalno zavest, kulturo in visoko spoštovanje do drugih narodov, njihove kulture in njihovih oravic, če le-te niso pomenile ogrožanja naših. To smo v zgodovini velikokrat občutili, tudi v najgrozovitejših oblikah. Zi-/imo v državi, h katere razvoju smo dali ves svoj prispevek, ki jo imamo za svojo, smo zanjo odgovorni in vemo, da imamo v njej pravico uresničevati interese delavskega razreda tn našega naroda. Zavedamo se tudi dolžnosti in obveznosti '.a razvoj skupnosti in njenih delov. # Naša temeljna poslanica je spodbuda za boljše delo, za prehod na višjo raven družbenega razvoja, kar bomo zagotovili z višjo ravnijo znanja, s kulturno širino in zrelostjo ljudi. Posamezniki ali skupine izrabljajo krizo in namerno ali zaradi neznanja zanikujejo vse, kar smo doslej dosegli. Nočejo ali ne znajo videti, da smo Slovenci razvit in sodoben narod, da imamo nadpovprečno kulturno in duhovno produkcijo, očitajo partiji, da nima nacionalnega programa. Bistvo skupnega slovenskega prostora nekateri nočejo razumeti. Ta opredelitev ni nikoli zanikala in ne zanika našega mesta v jugoslovanski kulturi, niti sožitja in bogatitve s kulturami drugih. Slovenija teh uspehov ne bi mogla doseči izven jugoslovanske skupnosti, vendar samo razvita Slovenija lahko tej skupnosti prispeva toliko, kolikor skupnost od nje pričakuje. Če Sloveniji ne bo uspevalo uresničevati svojega razvojnega programa, k skupneihu razvoju ne bo mogla toliko prispevati. J. Košnjek Končano znanstveno posvetovanje Izročilo Čebin Zgodovina ne ocenjuje na osnovi trenutnih razpoloženj Ljubljana, 16. aprila — V četrtek zvečer se je v Ljubljani končalo dvodnevno zanstveno posvetovanje Izročilo Čebin, na katerem je sodelovalo blizu 500 znanstvenikov, zgodovinarjev in političnih delavcev iz Slovenije in drugih jugoslovanskih republik, kar kaže, da so pobudniki in organizatorji posvetovanja zadeli v črno, izbrali pravi trenutek, ne samo zaradi jubileja slovenske partije, ampak zaradi trenutno aktualne problematike nacionalnosti v Jugoslaviji nasploh. Na posvetovanju so veliko govorili o nekdaj in tudi danes aktualnem odnosu med razrednim in nacionalnim ter napačnih tolmačenjih in zmotah pri tem odnosu, o nacionalnostih z različnih vidikov, tudi gledanja KPJ in sedanje ZKJ na to vprašanje, o vzrokih in razlogih, zakaj so po .posameznih delih Jugoslavije različno ustanavljali nacionalne komunistične partije(slovenska in hrvaška sta bili ustanovljeni leta 1937, nekatere pa šele po vojni), o odnosu partije do kmečkega, mladinskega in ženskega vprašanja, o jedru spora z In-formbirojem in posledicah tega spora pri nas in v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju, o vsebini preobrazbe KP kot partije na oblasti v Zvezo komunistov ter nevarnostih, da ZK spet postane partija na oblasti. V središču pozornosti posvetovanja pa so bile seveda Čebine pred 50 leti, nastajanje zgodovinskega srečanja in programa, izraženega v Manifestu, ter pomen tega dokumenta za NOB, nacionalno in socialno revolucijo ter sedanjost. V vseh ozirih, so dejali na posvetovanju, je bil Manifest dokument prihodnosti. )b 35-Ietnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa jrejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Jstanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference >ZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča zdaja časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, ska Ljudska pravica Ljubljana redsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek iorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Žargi (glavni urednik in irektor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Utplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultu-a) Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobra-evanje, iz šolskih klopi, Skofja Loka), Jože Košnjek (notranja poli-ka, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in družino), Stojan aje (Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in orazd šinik (fotografija). asopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. aslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči ra-tn pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik -463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonom-ca propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in narodna 27-960. tsopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 1-1/72. •ročnim za I. polletje 1987 je 4.500 din aktualen danes in za bodoči razvoj in obstoj slovenskega naroda v skupnosti z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije. Manifest je izredno bogat v svoji družbenopolitični sporočilnosti, saj v njem prevladujejo demo-krtičnost, nesektaško in odprto delovanje in sodelovanje z drugimi naprednimi silami ter zavezanost in odgovornost za usodo slovenskega naroda. Seveda pa slovenski komunisti z Manifestom svojega dela niso opravili enkrat za vselej, za večne čase, ampak se je treba vsakodnevno zavestno in pošteno boriti za uveljavitev na Čebinah napisanih idej. Veliko čebinskega je vgrajenega v naš politični sistem, v program delovanja Zveze komunistov, v našo mednarodno dejavnost. Čebine nas tudi učijo, da krize ne bomo premagali, če se bo partija, ki je sicer najodgovornejša za naš razvoj, prelevila v klasično partijo na oblasti, odtrgano od ljudi, neodgovorno niti sebi niti ljudem. Za nobeno politično silo, tudi za Zvezo komunistov, ne sme biti sodelovanje z drugimi političnimi dejavniki, ki stremijo k istemu cilju, samo trenutna taktika, da pride na oblast. Sodelovanje mora biti pošteno in v našem primeru vpeto v boj za samoupravljanje, svobodo in demokracijo. Tako je naša partija napisala na Čebinah in ravnala pri oblikovanju Osvobodilne fronte, so dejali na posvetu, in kasneje pri nastajanju socialistične zveze. Nekateri sicer očitajo, da je bila ljudskofrontna koncepcija KPS samo taktika, vendar je to izraz trenutnega in. aprioristi-čnega nastrojenja zoper partijo oziroma zvezo komunistov. Moderna zgodovinska znanost pa dogajanj ne ocenjuje na takšni osnovi, ampak skozi daljše obdobje, na osnovi praktičnih izkušenj. Posvetovanje v Ljubljani je opozorilo tudi na nekatere dogodke, ki še niso popolnoma raziskani, med drugim, kako je nastajal Manifest s Čebin. Zato je to izziv zgodovini, da se loti teh vprašanj še sedaj, ko so nekateri ljudje, ki bi lahko pričevali, še vedno živi. Marsikateri dokumenti s teh časov so nepopolni ali pa jih sploh ni, zato so lahko pričevanja v veliko pomoč. J. Košnjek Posvet urednikov aprila " sindikata grafitno Slo- Radovljica, 20. Republiški odbor delavcev papirne, „ jffl založniške in časopisno formativne dejavnosti venije prireja v ce' & 23. aprila, ob devetih W» ne v sindikalnem ^ valnem centru v Raa° ^ posvet glavnih in oAg^» flb. urednikov glasil, ki pn* [z. veščanje svojih deia/,ari,e s dajajo delovne orgamzac^ področja omenjenih aej sti. Na posvet so PovaD" var-novinarje, ki pišejo za ^ niška glasila, v«^^ obveščanje, Pre° _,^en- slove"' skih uredništev največjih s skih novinarskih »nl* vne urednike slovenj dnevnikov, predstavni^ ^ dikata iz drugih repuN^j druge. Na posvetu bo> Šetinc, izvršni sekretar tralnega komiteja voril o idejnopohticnin .. vih v obveščanju v &l" in Jugoslaviji, Magda a, nik-Bučar z manborsk* sindikalnega sveta pa ojjjj vni organizaciji kot o mativno-komunikacijsK sistemu. I P !or< •;nei c.z- Seja kranjske skupščine Kranj, april - V sredo, 22^^ ^ - bodo sestali v > .^.i^ ali te ri* ne ob 15. uri se ooao 3C""""kupš£! zbori kranjske občinske sk f # ^ Obravnavali bodo gosP0,,^ 0 dr zultate v lanskem letu, po™c lu sodišč, organov preg°"t „ |a* služb ( skem letu sprejemali 1 • sk« iu ouuiov,, uigonv r "■-b-p V * JCftl špekcijskih služb GorenjsK^^1 cii skem letu sprejemali bcf {h sta\* ' oblikovanju cene nezazidani ,jl01 op, nih zemljišč, obravnavali p* ^ rer porabi sredstev za °snovnialiSkH% nost krajevnih skupnosti v . ^o-'1' letu, družbeni dogovor o so j? nih sredstvih za odpravljanja $ s dic naravnih nesreč v aj" oVOfa spremembe družbenega d0^i štipendijski politiki v Slove Predsedstvo OK ZSMS Radovljica ne podpira predloga scenarija za osrednjo prireditev ob dnevu mladosti , Prižgite luč v svet bleščic in pozabite na težave Radovljica, 17. aprila — Predsedstvo občinske konference ZSMS Radovljica je zavrnilo predlog scenarija za sklepno P1"1!"^^ 'S dneva mladosti (z naslovom Prižgite luč) z utemeljitvijo, da ne gre za multimedialni spektakel, kot trdita avtorja, in da je v j tir' y rih delih zasnovan primitivno — ob predpostavki, da so množice neumne, brez umetniškega okusa in da jih je treba (za n * dite* *o< popeljati v »svet bleščic«, da bi pozabile na vsakdanje težave. Na primitivnost kaže že predigra — nogometna tekma, neprimerni so tudi videospoti, ki so posneti kot reklame. Vodstvo radovljiške mladinske organizacije se sprašuje, kaj je pri vsem tem vsebinsko drugačnega, saj množična telovadba, ki naj bi bolj zadovoljila goste na častnih tribunah kot pa mlade v Jugoslaviji, ostaja in je le ponavljanje scenarija prejšnjih prireditev. Predlog scenarija je po mnenju predsedstva občinske konference ZSMS Radovljica žalitev svetlih idej naše revolucije, imena in lika tovariša Tita, ki je pogosto dejal: »Mladi, vi ste naša prihodnost!« Iz njegovih besed je mogoče razbrati, da bi v sedanji družbeni in gospodarski krizi od mladih pričakovali predvsem odločno vključevanje v reševanje problemov, ne pa paradne manifestacije. Mar smo Jugoslovani res alkoholiki, ki že v zgodnjem jutru ne moremo brez gostiln? Mar vsevprek preklinjamo, se spolno izživljamo, kjer le moremo? Ali se res niti malo ne zanimamo za blokovsko politiko, se sprašujejo radovljiški mladinci ob pesmi Jugoslovani, ki je del scenarija beograjske prireditve. Pesem žali in napada bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, dostojanstvo vsakega posameznika — delavca, kmeta, mladinca . . ., našo neuvrščeno politiko. Ali je pravilna trditev, da prireditev sooča jugoslovansko javnost z resničnostjo in da mladina težko govori na-drugih mestih? Mar to pomeni, da ne potrebujemo SZDL in da mladi v zvezi komunistov nimajo nobene besede? Mar ne poskušata avtorja scenarija na ta* način razvrednotiti vsa prizadevanja mladega rodu pri reševanju problemov — je le nekaj vprašanj, ki si jih ob scenariju za osrednjo prireditev zastavlja predsedstvo radovljiške mladinske organizacije. »Mislimo, da zvezni odbor, ki je o predlogu že razpravljal in nanj ni imel bistvenih pripomb, nosi polno moralno in politično odgovornost za to, če bo prireditev s takšnim scenarijem tudi dejansko 25. maja na stadionu JLA v so ob koncu utemelji*^^ s ne podpirajo predloga, li radovljiški mladinci- C. Zapl°tn Obsodba scenarija seji predseduj OK ZSMS Kranj so mladi razen gradiva za prihodnjo. ^ Kranj, 16. aprila — Na redni seji pi [ZSMS družbenopolitičnega zbora SO Kranj obravnavali tudiP£ budo o ustanovitvi kranjskega radia. Pobuda je izs vrst glasila Naprej in opredeljuje radio v Kranju osrednje informacijsko sredstvo, katerega ustanovite^ ne bila, kot je to v navadi, OK SZDL,temveč °^rf^e-Pobuda je bila sprejeta in ob njej tudi prva naloga " lava elaborata. jj sO Posebno živahno je bilo pod točko »razno«. Mla rtU namreč najprej spregovorili o napovedanem kon j0 skupine Pankrti v Kranju, za katerega spet ne m več dobiti ustreznega koncertnega prostora. O tem D0 Vrelem trgu. I °Preme nSt 0snovnih sredstev in t IfnJski iJL zaPoslenega je v go-ij Vensk, VStriji manjša kot v 9 '^nos m' UPorabnost opreme II ^Host .\ sedanjo in nabavno f5 ^duS3-6 leta 1985 v gorenj-Sv ri]1 znašala 20 odsto-Nslovi°Venski 29 odstotkov, v ^ Hiv»", Pa 37 odstotkov ,vjiSrbif-o«m 31 odstotkov, v Ojvodir, fS' v Makedoniji 39, v ' j0vini 44 0 ' v Bos"i i" Herce-Sori 5?o^na Kosovu 50 in v Črni I odstotkov). &ta^eŽnja P° v!,0dobitvi >JihJSrkaa ^dustrija je zato v Sh azv°Jnih programih in Jovo,.^ razdobje 1986-1990 l°Wto te- na takšno stanje s * \°oitvieZni° P0 Prenovi in po na domačem in svetov i -l anila ' Z namenom, da * bi h>0st ^Voj Položaj in konku- % t»_ na domarpm in Quptnv. V načrte so zupisali naložbe s predračunsko vrednostjo 200 milijard dinarjev (po cenah iz leta 1985). Gradbenim objektom so namenili le 22 odstotkov sredstev, drugo pa sodobni opremi in tehnologiji. Uvožena oprema, predvsem z Zahoda, ima 41 — odstotni delež. Večina najavljenih naložb ima značaj modernizacije, rekonstrukcije ali razširitve. Po vrednosti naložb izstopajo predvsem črna metalurgija, 38 milijard, predelava kavčuka, 36,9 milijarde, proizvodnja električnih strojev in aparatov, 28 milijard, proizvodnja obutve, 23,8 milijarde, proizvodnja preje in tkanin, 18,9 milijarde, proizvodnja končnih lesnih izdelkov, 13 milijard dinarjev itd. Glavnina vlaganj naj bi bila torej v teh šestih dejavnostih in sestava gorenjske industrije se potemtakem ne bo bistveno spremenila. Po vrednosti izstopata dva projetka, in sicer projekt digitalizacije v kranjski Iskri Telema-tiki s 35 milijardami dinarjev in projekt Optima v kranjski Savi z dobrimi 20 milijardami dianr-jev (seveda po cenah iz leta 1985). Nasploh lahko rečemo, da bi se z uresničitvijo teh naložb po tehnolški plati vsaj v nekaterih tovarnah približali razvitemu svetu, večinoma pa še vedno le lovili korak z njim. Skromna vlaganja tujih partnerjev Finančna zgradba teh naložb vsebuje 52 odstotkov lastnih sredstev, 10 odstotkov združenih, 36 odstotkov kreditov, od tega 20 odstotkov domačih bank, 13 odstotkov pa tujih, vlaganja partnerjev iz tujine pa naj bi imela le 1 —odstotni delež. Pri tem je zanimivo, da so v delovnih organizacijah računali, da naj bi delež kreditov po letih upadal: s 50 odstotkov v letu 1986 na 25 odstotkov v letu 1990. Podobno kot v Sloveniji tudi v gorenjski industriji računajo na zelo majhen delež vlaganj tujih partnerjev, saj predstavlja le odstotek financiranja teh naložb, in sicer le v kranjski Savi — v vrednosti 3 milijarde dinarjev, v kranjski Telematiki pa računajo na sodelovanje tujega v vrednosti 2 milijardi dinarjev. Naložbeni cilj je večji izvoz Pomemben cilj takšne razvojne poti gorenjske industrije je povečanje izvoza, ki naj bi z 19 —odstotnega deleža v celotnem prihodku leta 1985 porasel na 22 —odstotnega v letu 1990, delež konvertibilnega pa s 14 na 15 odstotkov. Na ta način naj bi 128 —odstotno pokritost uvoza z izvozom v letu 1985 povečali na 149-odstotno v letu 1990; na kovertibilnem področju bi 111 — odstotno pokritje leta 1985 povečali na 130-odstotno v letu 1990, oziroma v povprečju 122-odstotno v tem srednjeročnem obdobju. Tekoča zunanjetrgovinska menjava takšnemu načrtu seveda ni v prid, saj bi moralo biti lani pokritje na kovertibilnem področju 115 —odstotno, a ni bilo tako; uvoz je bil celo za odstotek večji od izvoza. Razlogi so znani, rečemo lahko, da tekoča ekonomska politika ne pospešuje, temveč celo ovira uresničitev teh gorenjskih naložbenih namer. Položaj izvoznikom namreč ni takšen, da bi naložbe v povečanje izvoza spodbujal. Takšna poslovna odločitev je zdaj tvegana, posebej, ker uvoz opreme ni prost, naložbeni projek- ti v gorenjski industriji pa slone prav na uvoženi opremi. Uvoz opreme je lani porastel, vendar predvsem na račun jeseniške Železarne Uvožena oprema ima v celotnem uvozu običajno 8— do 9-odstotni delež- Leta 1985 je na Gorenjskem porasel na 16 odstotkov, lani pa celo na 21,7 odstotka, vendar predvsem na račun nove jeseniške elektrojeklarne, deloma pa na račun kreditov IFC, ki so bili odprti v zadnjih letih. Naložbeni projekti računajo na 39 —odstotni delež uvožene opreme z Zahoda, v denarju je to leta 1985 znašajo skoraj 70 milijard dinarjev. Lani je pretežni del predstavljala uvožena oprema za jeseniško Železarno, v naslednjih letih pa bo največ uvožene opreme potrebovala kranjska tovarna Sava, in sicer 23 odstotkov vse uvožene opreme v tem srednjeročnem obdobju, z 18 odstotki sledi proizvodnja preje in tkanin, s 16 odstotki pa proizvodnja električnih strojev in aparatov. Z Zahoda uvožena oprema predstavlja 96 odstotkov vsega načrtovanega uvoza opreme in 53 odstotkov načrtovanih naložb v opremo. 73 —odstotni delež njene vrednosti tvori dinarska vrednost tuje valute, drugo pa predstavljajo carinske in dinarske uvozne dajatve. Pri tolikšnem uvozu opreme z Zahoda bo za uresničitev naložb zelo pomembno, kakšen položaj bodo imeli izvozniki, drugače rečeno, če bo dohodkovno zanimiv, saj bo le to spodbudilo poslovne odločitve za vlaganja v posodobitev in prenovo, sicer bodo ostale to le naložbene želje. Vlaganja v razvoj pa bi pri izvoznikih najbolj spodbudili, če bi jim ostalo nekaj deviz za prost uvoz opreme. Le tako bodo to namreč resnično poslovne poteze, temelječe na ekonomski samostojnosti in s tem odgovornosti za naložbe, ki naj bi prinesle večji izvoz. M. Volčjak .^^nškaskupnost načrtuje delo ^Ovo gradbišče ob hodu v nredor 20 lil • aprila — Na skupščini karavanške poslovne skupnosti "1 Itr/......._ __i__________■___• __«______i__.____" - _t_.i_.i_ i • S°jJtarPr°J>rain dela za komunalno infrastrukturo in objekte, 1 vSeK ' °k Vn°di» v predor. V skupnosti bo 21 organizacij, vrt Predvidenih del pa bo 70 milijard dinarjev ki vred- en * ^Sr«.* jj 0 grad"i poslovni skupnosti je 21 delovnih organizacij, ki e svoje poslovne prostore ob vhodu v karavanški predor 3vh0(jCest' °d Hrušice do Voklega. Največ objektov bo ob sa-t°Vc>U vPredor (mejne kontrole, turistični servis, vzdrževalna aJo 'n špedicijski terminal), medtem ko ob avtocesti pre-rvi manJši gostinski objekt na Lipcah, gostinsko —turistični V^ski fSCan ^r trgovine, motel ali hotel v Voklem, kjer že stojita Y^i2ac...rPalki. V Voklem naj bi investirali bodisi domači delovni V °biJ. ol al' Mercator bodisi tuji investitorji. L- *Va„Jektl morajo biti končani do poletja leta 1991, zato v okviru poslovne skupnosti pripravljajo zanje projekte ter us- ^'^nal dokumentacijo. Dela je izredno veliko, saj zemljišča niso kočnik0 0Premljena, o nekaterih objektih, predvsem gostinsko- iskladili. Dela /5i?ln ^vriod' Pa Se ^e n's0 dokončno dogovorili in jih usl Ejjjta •ffn v Predor ter ob avtocesti po Gorenjski so ocenjena na ^a. milijard dinarjev.ali toliko, kot je veljala jeseniška je-Ur?daj ern ... , Vk ^na h oovozno cesto od Mlak proti Jesenicam, ki mora bi-!*>it 28ran ° 'et°šnje poletne sezone. Zaradi ustreznih povezav je "slak k ilt' tucn ^ metrov druge predorske cevi ter seveda opremi-°rnet;0rneter zemljišča od vhoda v predor za posamezne plato-lskePane študije so izaelali, nared je tudi za nemoten potek špe-\ Napr pr°meta. ki „.„^toru pred vhodom v predor bo stalo zelo veliko objek- •m se0^!0,1^ Pred vhodom v predor bo ,v -()ni^0do funkcionalno povezovali tudi z bližnjim plavškim \m ^Snc..0 nJegovo industrijsko cono. Zato, ker bo v tem, razme- Jbj^Ov^j^j11 Prostoru nekoč peljala še hitra železniška proga, imajo \h ka 'n ProJektanti nemalo težav. Čeprav si želijo, da bi bili %a VeHdr naJDo'J funkcionalno povezani in smotrno izkoriščeni. b*ato ar ne D°do mogli ustreči. Načrtujejo še prosto carinsko f*fo^*4en t 0raJ° s prostorom gospodariti kar najbolj smotrno. Sai' °kvir ^0vinic m restavracij ob avtocesti in ob predoru načrtuje k gostinske in turistične ponudbe gradnjo ali adaptacijo \vfa so So^Je za poslovne goste na Jesenicah. %ri 'i o°U mmul' skupščini karavanške poslovne skupnosti raz-Pa Programu dela skupnosti, so naloge in program sprejeli, a Mi; Zu direktorja karavanške poslovne skupnosti imenovali "nariča. D. Sedej Sejem gozdarstva in kmetijstva Novo, pa tudi staro ličilo Kranj, aprila — Celovito oceno bo sprejel organizacijski odbor 26. mednarodnega sejma gozdarstva in kmetijstva v Kranju. 2e zdaj pa lahko ugotovimo, da je bil tokrat uresničen dobršen del programa, ki se po usmeritvi ni razlikoval od prejšnjih. Še vedno pa se nekateri o gospodarjenju oziroma trgovini raje pogovarjajo za zaprtimi vrati visokih stavb. Kar zadeva razstavni prostor, bi s sedanjim sejmom gozdarstva in kmetijstva lahko primerjali nekatere dosedanje sejemske prireditve v Kranju. Po številu obiskovalcev je bil lanski sejem gozdarstva in kmetijstva celo rekorden. Vendar pa to ne velja za prikaz in program vsega, kar je na letošnjem sejmu. Od razstavljalcev tako gozdarstva kot kmetijstva, in v večji meri kot do zdaj tudi na področju prehrambene industrije, se je tokrat zbrala pomembnejša jugoslovanska proizvodnja. V marsičem je izrinila drobno gospodarstvo, ki so ga tokrat nekateri obiskovalci morda tudi pogrešali. Če bi prireditev ocenjevali skozi poslovnost razstavljalcev, lahko rečemo, da je začel delovati trg, da se da prenekatero mehanizacijo dobiti takoj, nanjo ni treba čakati mesece in mesece. Vendar pa kljub precej visokim cenam tudi povpraševanja ni bilo malo, morda je bilo premalo le kakovostne uvožene mehanizacije- - Gostje, med katerimi sta bila tudi Dušan Sinigoj in Stane Dolanc, so menili, da je pravilna programska usmeritev te sejemske prireditve. Kaže pa, da pri nekaterih trg še ni začel povsem delovati. To še najbolj velja za prehrambeno industrijo in njeno pojmovanje, da se še vedno lahko najbolje prodaja za zaprtimi vrati v visokih (lepih) stavbah. Očitek na račun takšnega zastarelega ličila pa bi lahko dali še komu, ki bi na sejem s svojim programom vsekakor sodil. Največji napredek je doživela letošnja prireditev v spremljajočem strokovnem programu. Posvetovanja o gams-jih garjah, pridelavi in uporabi krompirja, škodi, ki jo povzroča divjad, varnosti pri delu v gozdu in predvsem o zdravem okolju so prav tako pripomogla k mednarodnemu pomenu te prireditve. Tuji strokovnjaki so z zanimanjem spremljali prireditve in sodelovali na njih. Tudi po mednarodni udeležbi je kranjska sejemska lokacija dobila še eno potrditev. Kar zadeva razstavljalce in proizvajalce (pa tudi organizatorje) je novo sejemsko ličilo tokrat zbudil precejšnjo domačo in tujo pozornost. To pa je pomembnejše od kritike, ki pa jo nekateri zaslužijo. A. Žalar Zasebna vlaganja v proizvodnjo Po zaslugi srbskega elektrogospodarstva in Crvene zastave je pri nas spet oživela zamisel o vlaganjih zasebnih prihrankov v proizvodnjo. Prvi poskusi kažejo uspehe, vendar pa je zamisel težje uresničljiva kot pred leti, saj je zaupanje v gospodarski razvoj manjše. Srbsko elektrogospodarstvo je prek Investbanke, ki je obveznice odkupila, prodalo vse obveznice v skupnem znesku 13 milijard dinarjev. Skoraj 90 odstotkov so jih kupili zasebniki, druge pa šole, inštituti, športne organizacije itd. Obrestna stopnja za te obveznice je bila 68— odstotna, to je več kot bančna. Ena obveznica je stala 50.000 dinarjev, In-vestbanka pa je kupcem omogočila, da jih vroče tej banki po dodatni obrestni stopnji in vsake tri mesece lahko dvigajo obresti v vsakokratnem znesku 8.400 dinarjev, rok za dospetje obveznic pa je dve leti. Zavodi Crvena zastava iz Kragujevca bodo za svoj projekt yugo — florida izdali svoje obveznice 27. aprila (tedaj se vpis začne, konča pa 25. julija). Obveznice bodo po pet, deset, petdeset in sto tisoč dinarjev. Računajo, da bodo na ta način prodali za 1,5 milijarde. Obrestna mera bo 25— odstotna in torej ne more biti pravi motiv, zato so v Crveni zastavi ponudili nekatere ugodnosti, kot je prednost pri nakupu avtomobila, brezplačni tehnični pregledi, loterija s tisoč nagradami, med katerimi je tudi obisk Združenih držav Amerike in podobno — tako se obrestna mera praktično povečuje na 40 odstotkov. Računajo predvsem na zanimanje kooperantov, ki bi s tem tovarni zagotovili razvoj, s tem pa seveda tudi svojega, pa tudi na delavce tovarne. Prva lastovka še ne prinese pomladi, toda vsekakor zbuja pričakovanja. Prvi, uspešni poskus, je torej oživil idejo o obveznicah, ki imajo priokus delničarstva. Zamisel ni nova; v sedemdesetih letih je bila zamisel o vlaganju zasebnega kapitala v proizvodnjo utišana zaradi ideoloških pomislekov, češ da razvrednoti delo kot edinega tvorca nove vrednosti, ljudem omogoča, da bi do zaslužka prišli tudi drugače, ne le z delom. Ta korak naj bi bil torej stranpot, čeprav so zagovorniki poudarjali, da bi s tem povečali učinkovitost gospodarstva, hkrati pa koristno uporabili prihranke, ki jih sicer ljudje prelivajo v gradnjo velikih hiš, počitniških hišic itd., skratka v mrtev kapital. Vse torej kaže, da dobiva ekonomska plat zasebnega vlaganja večjo težo, kar je razumljivo, saj so gospodarski časi težji. Poleg koristnega vlaganja prihrankov ljudi, ki s tem ne bi več tako pritiskali na potrošnjo, velja poudariti tudi pritisk na večjo učikovitost gospodarstva. Ljudje bodo pač svoje prihranke vložili tja, kjer zaupajo, da se jim bodo povrnili. Privabijo jih torej lahko le zdrave delovne organizacije, ki vedo, kaj hočejo, ki vedo, kakršen bo njihov razvoj. S tem bi bile torej zaustavljene tudi gospodarske napake, saj svojega prihranka nihče ne bo vložil v preveč tvegano stvar. »Z DELOVNIH KOLEKTIVOV Delovni terapevt ni lahek poklic »Veliko lahko daš ljudem, vendar je to le delček tistega, kar potrebujejo« Škofja Loka, 13. aprila — Romana Rupar, delovna terapevt-ka v domu oskrbovancev v Škofji Loki, je šele štiriindvajsetletno dekle. Po končani srednji šoli je želela študirati psihologijo, a se ji je študij, pa tudi predmet sam, zdel preveč neoprijemljiv. Zato se je vpisala na višjo šolo za zdravstvene delavce, smer delovna terapija. Po krajšem času brez ustrezne zaposlitve je začela delati v domu oskrbovancev v Škofji Loki. Danes skrbi skoraj za vse v domu — za slepe, duševne bolnike, ostarele, za vse, ki si želijo sodelovati pri različnih aktivnostih, kot so poslušanje glasbe, ročna dela, prirejanje različnih pogovorov, proslav, razstav, sprehodov, izletov, rekreacije... »Ker sem edini delovni terapevt v domu, je delo precej naporno, saj se moram stalno prilagajati našim zelo različnim oskrbovancem. Tu ni povprečja, ni določenega vzroca, po katerem bi lahko ravnala z vse,mi enako, za vsakega oskrbovanca je potreben drugačen način. Ne morejo se oni prilagajati meni, jaz se moram njim. Vendar pa to ni preprosto, zahteva veliko energije in potrpljenja. Ljudje tukaj morajo imeti zaposlitev, morajo se z nečim ukvarjati, da jim čas hitreje mine. Najtežje je k delu pripraviti tiste, ki so bili prisiljeni iti v dom, in tiste, ki so sem prišli s kmetij. Ti ljudje so bili vse življenje navajeni trdo delati, da so zaslužili za življenje, nikoli niso imeli časa zase. Tu imajo pa časa zase še preveč. Takim ljudem je najtežje dati zaposlitev, saj se jim vsako delo, ki bi ga lahko opravljali sedaj, zdi tako nekoristno. Zato so pasivni, ne pozkušajo sodelovati in tudi nočejo..« Vendar je v domu veliko parov pridnih rok, ki stalno pletejo, šivajo, vezejo, izdelujejo tapiserije, klekljajo... Romanina soba je polna njihovih izdelkov, ki jih enkrat na leto tudi razstavijo. »V takih domovih, kot je naš, se morajo oskrbovanci vedno s čim zaposliti, najboljši način so ročna dela ali druge vrste zabava, kot je, na primer, poslušanje glasbe. To ne le da skrajša čas, ampak nosi v sebi tudi skrit terapevtski učinek. Naši oskrbovanci. — vsaj tisti, ki so pripravljeni — se potem ne zatekajo v pasivnost in alkoholizem. Delo daje tudi vtis samostojnosti, češ dokler delam, nisem od nikogar odvisen. Zdravstveni vidik delovne terapije je torej zakrit, vendar zelo pomemben.« Damjana Gortnar Foto: Gorazd Šinik (M^I^©IEHGLAS 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK. 21 KRA TKE PO GORENJSKI Obnova Hrvatove in potem še Furove hiše — V krajevni skupnosti Mirka Roglja-Petka v jeseniški občini so se že dlje časa zavedali, da je v starem delu mesta treba nekaj ukreniti s Hrvatovo in Furovo hišo. Nekaj časa je celo kazalo, da ju bodo podrli. Zdaj pa Hrvatovo hišo že obnavljajo (na sliki). V krajevni skupnosti pa si tudi prizadevajo, da bi čimprej rešili še problem zaradi tako imenovanih podnivojskih garaž. Svet krajevne skupnosti si je zadal nalogo, da bodo povsod, kjer so tovrstne garaže, ustanovili svete lastnikov oziroma upravljalcev garaž. — A. 2. Pripravljajo razstavo ročnih del Primskovo — V krajevni skupnosti Primskovo v kranjski občini ;3 zelo delavna komisija za prosveto in kulturo. Organizirala je proslave in druge prireditve, letos pa so se odločili, da pripravijo srečanje z ženami, ki rade pletejo, šivajo, vezejo in kvačkajo. Organizirali so krožek, za praznik OF in 1. maj pa pripravljajo razstavo ročnih del. Vabijo krajane, naj prispevajo čim več izdelkov za rastavo, ki bo odprta 23. in 24. aprila od 9. do 18. ure v mali dvorani zadružnega doma na Primskovem. Ročna dela lahko prinesejo krajani še danes in jutri (sreda) do 18. ure v tajništvo krajevne skupnosti. Razstavljena dela bodo zavarovali pri Zavarovalni skupnosti Triglav. Jutri, 22. aprila, ob 19. uri pa bo v domu tudi proslava ob 1. maju in dnevu OF. Nastopili bodo mešani pevski zbor DPD Svoboda, dramska sekcija, cicibani iz vrtca pri osnovni šoli in pionirji osnovne šole. Na proslavi bodo podelili tudi priznanja OF. Energetika in nuklearna elektrarne Kranj — Zadnje čase je glede gradnje jedrskih central pri nas vse več pomislekov, prevsem zaradi pogostih napak pri delovanju in nevarnosti za ljudi in okolje. Veliko zanimivega o jedrskih elektrarnah in energetskem položaju boste lahko zvedeli na predavanju, ki bo v četrtek, 23. aprila, ob 18. uri v hotelu Creina v Kranju. Predavanje organizira Elektrotehniško društvo Kranj, predaval pa bo Marjan Levstek, strokovnjak s področja jedrskih elektrarn. Po predavanju bo tudi razprava. 3 j Zanimivo predavanje o biovrtnarjenju Kranj — Hortikulturno društvo Kranj organizira v petek, 24. aprila, ob 17. uri v sobi št. 14 skupščine občine Kranj zanimivo predavanje o biovrtnarjenju, uporabi folije v vrtu, o pripravi zemlje in spomladanskih setvah. Predavala bo dr. Mihaela Cerne s Kmetijskega inštituta v Ljubljani. Društvo vabi na predavanje svoje člane pa tudi vse občane, ki jih zanima sodobno vrtnarjenje. D. D. Most bodo obnovili Radovljica — Narasla Sava je lani avgusta tako p-^kodovala most ob kampu Šobec, da je bil potlej neprehoden. Obnova bo stala 13 milijonov dinarjev, denar pa bodo zagotovili Vodnogospodarsko podjetje Kranj, Turistično društvo Lesce in občina iz rezerv za odpravo posledic elementarnih nezgod. Most uporabljajo kmetje, turisti Sobca in Bleda ter Vodnogospodarsko podjetje Kranj za vzdrževanje bajerske obale. C. Z. Deponija na Mali Mežakli Jesenice — V jeseniški občini gradijo ob Savi čistilno napravo za mesto, obenem pa bodo morali še marsikje zgraditi tudi kanalizacijsko omrežje. V Kranjski gori so zgradili le del kanalizacije, ostaja pa ureditev kanalizacije v Jasni. Komunalne odpadke bodo predvidoma že letos odvažali na novo deponijo na Mali Mežakli. Že letošnjo pomlad bi morali zasaditi drevesa ob novi je-klarni na Beli. Protihrupno ograjo ob železniški progi pri Centru II na Jesenicah pa bodo postavili tedaj, ko bodo prestavili kable železniškega gospodarstva. D. S. Imate konjička? Vida Štefe: Tudi s posedanjem se blago trga Ko je bila mlada, je hotela postati frizerka, zelo jo je vleklo k dišavam frizerskega salona. Očeta je že skoraj pregovorila, a je bila mama odločnejša: za šiviljo se bo šla učit! Potem se je Vida pri šivilji Palčičevi na Hrušici res izučila za šiviljo. Danes je mami hvaležna. Kako bi bila na stara leta frizerka, ko pa jo tolikokrat bolijo noge! Siva pa sede. Zdaj je Vida že peto leto v domu upokojencev v Kranju. Njeno šivanje se je zdaj, ko ji ni več obvezno za njen vsakdanji kruh, spremenilo v konjička. Presneto, razmišlja, če ne bi šivala, bi je bilo že konec. Da bi postavala tamle zunaj ali pa tule v sobi v stene gledala, kot vidi druge... Nak, delo je prava sreča, daje ti smisel življenja. Zdaj iz sivo-rožastega jer-seya urezuje bluzo. »Za gospo Grošljevo jo šivam. Zamislite, 90 let bo stara, pa je še vedno rada nova. Tudi pri tem se vidi veselje do življenja,« je navdušena tudi Vida. V domu ji čas hitro mineva. Za strojem šiva v sobi, na roko pa pred domom na klopci. Pa je na zraku in na soncu! Tudi na sprehode gre, na obiske k prijateljicam. Dve ima na Planini. Pri nečakinji Mariji dobi kroje, bolj nove in moderne, široke. Tudi starejše ženske imajo rade moderne kroje. Zakaj pa ne? Vida vzame v delo tudi kaj starega, če je treba. Denarja je malo in če se hlače, kjer so izrabljene, malo pošljejo, so spet kot nove. Tudi s posedanjem se blago trga, pravi Vida. Pomaga pa tudi tistim, ki delajo v domu razna ročna dela. Kar je treba zašiti na stroj, kot na primer obrobiti tapiserije in podobno, stori to Vida. »Še nikoli mi ni bilo tako lepo, kot mi je sedaj v domu. Brez skrbi sem in počutim se kot takrat, ko sta bila mama in oče še živa. Ko bi bila le še dolgo toliko pri močeh, da bi mogla ljudem ustreči, pa bom vesela.« D Dolenc Krajevna skupnost Planina V Tržiču postaja, pri nas pa komaj miličnik Kranj, 20. aprila — Udeležba delegatov sveta stanovalcev krajevne skupnosti Planina v Kranju minuli četrtek zvečer ni bila najboljša. Udeleženci so zahtevali, da je treba v prihodnje nameniti prometnemu in javnemu redu večjo skrb. Urediti je treba tudi spodnji del pročelij stolpnic, igrišče okrog vrtca in predvsem urediti dostop do vrtca Najdihojca. Cesta Gorenjskega odreda naj bi bila rezervirana samo za pešce, vendar je na njej več mopedistov (pa tudi avtomobili-stov) kot na motokrosu. Sklep za sklic sestanka sta sprejela predsedstvo krajevne konference socialistične zveze in koordinacijski odbor za varstvo okolja v krajevni skupnosti. Čeprav je bil dnevni red dolg in je bilo na njem več različnih vprašanj, so največ govorili o prometu, javnem redu in miru ter varstvu okolja. Predstavniki Domplana so uvodoma skušali seznaniti delegate sveta stanovalcev o delovanju hišnih svetov ter nalogah, pravicah in organiziranosti stanovanjske samouprave. Vendar se je v razpravi izkazalo, da nastajajo v delegatskem sistemu na področju stanovanjske samouprave nekakšni kratki stiki. Predsedniki hišnih svetov in stanovalci so največkrat preslabo obveščeni o stališčih skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. Največ pripomb pa je bilo na ogrevanje in odloča- nje o stroških ogrevanja. Lani je bila, na primer, na to temo obljubljena problemska koferenca, pa je še ni bilo. Zdaj celo kurilnega odbora nimajo več. Zato so se dogovorili, da bodo v krajevni skupnosti pripravili poseben sestanek o kurjavi in hišni samoupravi. Dobršen del sestanka, ki je trajal kar tri ure, pa so govorili o prometu, varnosti, varstvu okolja, neurejenosti igrišč okrog vrtcev in nemogočem dostopu v vrtec Najdihojca. »To, kar se zdaj dogaja na cestah, ki so zaprte za ves promet, je več kot nevzdržno. Mladi dirkajo po njih z mopedi, se zvečer sestajajo za vogali in nekaterih kotičkih, pri čemer jih javni red in mir pa morala prav nič ne brigajo. Ograja pri igrišču okrog vrtca je raztrgana. Nihče, kot kaže, je tudi ne misli obnoviti... Nevzdržno pa je tudi, da morajo starši otroke voditi v vrtec skozi vhod sosednjega bloka, ker z avtom ne morejo do vrtca...« Predstavnica vrtca je poudarila: »Zahtevamo, da je pot, ki je rezervirana na pešce, varna. Nevzdržno je, da se po njej podijo mopedisti in tudi avtomobilov ne manjka. Če bo šlo tako naprej, ne bomo mogli zagotavljati varnosti za najmlajše...« Varnostni miličnik za celotno območje se je strinjal, da so varnost, javni red in mir na Planini problematični. Žal pa je za vse območje le en sam miličnik, komunalnih redarjev pa je tudi premalo. Vendar so starši prvi, ki morajo vzgajati otroke. Predstavnica vrtca je povedala, da je na Planini kar precej vzgojno zanemarjenih otrok. Planini je treba zato na tem področju nameniti več pozornosti in najbrž tudi več denarja. »Saj nas je toliko, kot v vsej tržiški občini. Pa imajo oni postajo milice, mi pa komaj miličnika,« je bilo rečeno v razpravi. Dogovorili so se, da bo v četrtek, petek in soboto na območju Planine organizirana očiščevalna akcija. Komunalno obrtno V vrtcu so obupali nad popravilom I okrog igrišča, pa tudi nad čiščenjemi ča. Zato, da imajo otroci v vrtcu d°P^ delo pri čiščenju igrišč, poskrbijo popoldne in zvečer... gradbeno podjetje Kranj bo poskrbel0Jjl zabojnike in odvoz smeti. Tokratjkei krajani čistili le okolico, večje odpad* bo KOGP odvažal 9. maja. ^ih^ obrtne^ «arje Predstavnik Komunalnega žence|ran. gradbenega podjetja Kranj je ud^{firanj4Vp seznanil tudi z novostjo pn P^^oČj^ smeti in odpadkov. Danes je na se celotne krajevne skupnosti ^^j^ak^'r posod za odpadke, ki iih odvažajo av* « J( trske posode sofj^, na teden. Ker so 80-litrske pos merno hitro poškodujejo in predvse y v Sloveniji ni več proizvajalca za to tehnologijo pobiranja odpadkov, bo poj* se stopoma uvedli zabojnike na koleS-Ogofk. 240, 500 in 700 litrov. Skušali se bodo %;lreg( voriti, da bi se na Planini tovrsten 5^ začel sredi tega leta. Upajo, da se *r stanovalci v blokih lahko sorazmer. tro dogovorili, več težav pa bo najbr K imajo, dobro oDnesli. . flVrgeJor V četrtek je sestanek na Planini na * „4__i____: i.i u: ::i_____i: „.,;Wl I*" J ^ sebniki. Ugotavljajo, da so se taks\ bojniki povsod v Sloveniji, kjer J1*1 " dobro obnesli. vrsto stvari, ki bi jih morali začeti» ti. Večina pa je takšnih, ki jim k™e skupnost skupaj s stanovalci iar>; Telefon v KS Kokrica Želja in cilj: le enotna akcija Kokrica, aprila — Po sestanku z bodočimi telefonskimi naročniki minuli torek, ko so se ogorčeni krajani zaradi nevzdržnih pritiskov odpovedali akciji, se je v petek ponovno sestal politični aktiv v krajevni skupnosti. Prizadevali si bodo, da bi akcijo speljali pod ugodnejšimi pogoji. O tem bo danes, v torek, sestanek s predsednikom občinske skupščine in predstavniki Podjetja za ptt promet Kranj. Na sestanku minuli torek so se bodoči naročniki odpovedali akciji zaradi previsokih stroškov/saj je med njimi veliko socialno šibkih in z nizkimi dohodki. Niso razumeli, zakaj naj oni financirajo primarni kabel za prevezavo obstoječih in še nekatere druge stroške. V petek je 44 bodočih naročnikov zahtevalo, naj jim vrnej^ vplačani denar. Hkrati pa so izrazili željo, da bi akcijo v krajevni skupnosti vendarle začeli, vendar pod ugodnejšimi pogoji. Ko se je zvečer sestal politični aktiv, je ocenil, da je nujna le celovita akcija. Takšno stališče bodo zagovarjali tudi danes, v torek, na razgovoru pri predsedniku občinske skupščine s predstavniki Podjetja za ptt promet. Zahtevali bodo tudi, naj nihče v krajevni skupnosti zunaj akcije ne dobi telefona, dokler se stvari ne uredijo. Nevzdržno pa je tudi, da bi morala zdaj peščica naročnikov graditi primarno omrežje za preklop drugih, ki telefon že imajo, in za tiste, ki se bodo priklapljali šele, recimo, leta 2000. A g Lubnik ima nova oskrbnika — Dom Borisa Ziherla na i ku ima to pomlad nova oskrbnika. To sta Tončka p§ Mirko Bolka, oba iz Cerkelj na Gorenjskem. Tončka J \ včasih zastopnica kranjske zavaroval imata vsak dan po ves dan, Tončka vedno ima na ^"'jjvK1 kakšno dobro enolončnico ali juho, dobe se pa tudi sc . K niče, Mirko Pa j^5 pred letom in pol vrnil iz Kanade. Nista bila še oS /vjpr4^ vendar kaže, da sta se novega dela kar dobro lotila- h imata vsak dan nn ves Hnn. Tončk« vcHnn ima na Sodelovanje krajevnih skupnosti v dolini Lipnice Podnart, aprila — V sredo, 15. aprila, so se sestali predstavniki krajevnih skupnosti, krajevnih konferenc SZDL in vodje delegacij. Razpravjali so o onesnaževanju okolja, delegatskem delu, kabelski televiziji in šolstvu. Odločili so se, da bodo glede onesnaževanja okolja v vsa gospodinjstva v dolini poslali poseben vprašalnik in se na podlagi zbranih odgovorov dogovorili s predstavniki vodnega in komunalnega gospodarstva, predstavniki inšpekcij in delovnih organizacij. Skupaj bodo izdelali program za preprečevanje onesnaževanja okolja v dolini Lipnice. Dogovorili pa so se tudi, da bo 24. aprila, če bo vreme ugodno, v dolini Lipnice očiščevalna akcija, v katero se bodo med drugim vključili tudi učenci osnovne šole Staneta Žagarja iz Lipnice-Ovsiš. Pri reševanju problemov glede šole, vodovoda, ceste in delovnih mest so se dogovorili za skupno delegatsko delo in organiziranje. Na sestanku pa so go- vorili tudi o kabelski televiziji. Predstavnik krajevne skupnosti Kropa bo o tem zbral vse potrebne podatke, potem pa se bodo dogovarjali za nadaljnje delo. Ponovno pa so tudi opozorili na problem glede lipniške šole. V njej je še vedno enoinpolizmen-ski pouk, nimajo jedilnice in podobno. Ker je prenova te šole predvidena šele za blejsko, kjer pa še niso začeli delati, so se dogovorili, da morajo delegati v skupščini in samoupravnih interesnih skupnostih opozoriti na probleme s prenovo šol. Na sestanku so izrekli priznanje sedanjemu ravnatelju šole v Lipnici. Ustreznim organom bodo zato priporočili, da ga ponovno imenujejo za ravnatelja za naslednjo mandatno obdobje. C R. tvutiMiu ui mi u enuiuncnicu an ju no, (ione se pa iuu> - . ■ u• i klobase, gnjat, rižota, golaž in podobno, rada pa tud' . LJP brega speče. V soboto je imela potico, obljublja pa tu.^r^" teljne in ocvirkovico. Ce se dogovorite vnaprej, pa Pr,P tudi kaj posebnega. — Foto: D. Dolenc 4.' ISALISTE I Ženske so enakopravne Ženske v gorenjskih' gasilskih društvih so povsem enakopravno pripravljajo na tekmovanja. Ko bodo korakale po celjskih ulicah ob koncu enajstega kongresa slovenskih gasilk in gasilcev, bodo morale pokazati tudi nekaj tovrstnega znanja. Zato bodo gorenjske gasilke že prihodnji mesec pridno vadile za tekmovanje in nastope na Bledu, kjer bo sedmo srečanje evropskih gasilcev, in za veliko parado ob koncu enajstega kongresa, ki bo prihodnje leto v Celju. Sicer pa se gorenjski gasilci ob sedanjih pripravah na tekmovanja in srečanja hkrati vključujejo tudi v praznovanje 50-letnice prihoda tovariša Tita na Čelo partije. V nekaterih gorenjskih gasilskih društvih pa so danes med člani tudi že pravi športniki, ki dosegajo lepe uvrstitve na-auličn1^ $0t, L vanjih. Med uspešni*1 ilc\>\j lido zdaj na primer^ Begunj na Gorenjskimi Ivan Pel Pohvala blejske*"1 društvu upokojencev — Rada bi pohvalila ble\$ društvo upokojencev- uji vsekakor veš. zakaj Pia «**«& doga) kar načrtujejo. V Ra"0^ pa je ravno obratno. rah članarino, ne obvestij0 ryr o ničemer. Kadar je n' n mer izlet, je plakat društvenih vratih. '1°, frfi koga pa je to predala'. vljH z obveščanjem v R° jje(l ne gre drugače, bi vS%0M plakat izobesih-na ra af\ ški avtobusni postaji n mer. r pf, vsekakor veš, članarino. Na -vedno dobiš obvestu0 gramu izletov za vse:a\o vsem, kar se bo d°9*foi$Jl KULTURA 5. stran (g©S®S&MEIIGLAS Kranjska plesna delavnica PLESNI GIB OŽIVLJA GRAJSKE SOBANE ^*j$ih ^ra tečaJ kerami *m - ' sicer še ne P°" 'fSe ob£,nih dvoranicah, rr lite0 tudi že kaJ d°- 'f^goria carni večer pesmi primer. f leta o*-n?- dvoranice pa že l,Se v ,;!Vlja Ples- Po parke- 2S Pa ?/lasbe giblJeJ° V 'h! tudl enega fanta, pNv'an; }° ^aven. V take P Aair»j!esni delavnici va f' balet 0v^?pi° zraven- v tako nejše plesne tehta 8»be~TPa tudi dru8e Ple" * p!rvenmg, trikrat na hhl Solske ure skupaj, i'SnoBV2držiJo le še zelo Se, pa nj samemu se_ SenT ^tasa Bregant je lani v /VaP-ri Zvezi kultumih or-hS^i Kranj prevzela orga-•U1 plesne dejavnosti. * J[a delavnica je odprta zu prosti. Starejše najbrž Vinima kreativni oziro- Ste adimi kar dosti zani" K ,kuP»na več kot dvaj-Lf'«dih zavzeto trenira Uk **• Ze P« enem mese-\j. ^ovem letu, smo sode-I 118 gorenjskem srečanju V plesni skupini za odrasle so se zbrala prizadevna dekleta (in Milan), ki trdno delajo in na treningu pilijo plesne tehnike. Skupina, v kateri se ukvarjajo z bioenergetsko gimnastiko. Foto: G. Sinik ima svojo plesno skupino, pa se zdaj v naši skupini izpopolnjuje. Takšen način smo ponudili vsem mentorjem, organiziran je bil celo seminar, pa je bilo malo odziva. Naša skupina pridno trenira, dekleta so zagreta za ples, ki ima tudi drugačne učinke: tak trening tudi sprošča napetost; razgibavanje, gibanje v ritmu, drža telesa, vse to pa sodi h kulturi gibanja.« starejšimi otroci, šolarji. V okvir plesne delavnice pa sodi še posebnost, ki ji pravijo bioenergetska gimnastika, v čislih pa je še najbolj med odraslimi. Prvi vtis pa je za nepoučenega nadvse nenavaden. V spokojnem vzdušju ob pomirjajoči zeleni barvi fresk udeležencu v skupini drug udeleženec skrbno, kot bi poznal vse skrivnosti kitajske akupresurne masaže, s prsti duje, sčasoma bo lahko marsikaj pokazala. To pa bo ob nekaterih skupinah, ki na Gorenjskem po kvaliteti izstopajo, vsekakor vplivalo ne le na spoznanje, da je kreativni ples nekaj, kar sodi tudi v ljubiteljsko kulturo, temveč bo ob primerjavi dobrih, s plesnim znanjem podkovanih skupin spreminjalo tudi okus gledalcev. L. M. Mednarodni festival amaterskega filma_ Nagrade razdeljene / * je L. aPrila — Na Jesenicah se je končal 14. mednarodni festival amaterskega filma, ^, Kanizirala domača filmska skupina Odeon. Med gorenjskimi kinoamaterji naj-! iflS>^ večji uspeh Milana Jereba iz Kranja -- JM'C so fetni Člani filmske skupine Odeon z A film organizirali že 14. festival ama-SC*n'cah dvorani gledališča Tone Čufar % hel v Jestival Je iz skromnih začetkov Slu dr. dnarodnega. Letos je sodelovalo hK^hte 63 filmov, ki so jih prika-SS^fo t\alt,Yalskih dneh in potem podelili ^eh fav 63 filmov, ki so jih prika-iiVn]'a e?tiva" 5^ °8leriVSkega iz SkoPia- Ti razstavi sta ^iiL.°dli£ Zato* ker filmska skupina Odeon rC'takr/i0 sodeluje s skopskimi kinoama-Jr^r°4 ot Jeseničani vsako leto pripravi- »9c u ni festi"ni V^0r>ski i?' Pripravili razstavo o sodobni |^ Pa r karikaturi, v razstavnem salonu ^dre 2^tavo akademskega slikarja Ser- dnarodnem festivalu amaterske-Srf;tfije S' azali filrne iz Alžirije, Avstrali- Prikazali fili ije, Bo _ . Madžarske, Malte, Portugal-1r No ice- Velike Britanije, Zvezne 1 je^ije in Jugoslavije. < Wftu.ed dokumentarnimi filmi podeli eto železar filmu Recykling avtor $ JtLpe^Ue, Bolgarije, ČSSR, Finske, KjNn-^ Je> Madžarske. Malte. Portueal- ja Giinterja Hallerja iz fotokluba Merano v Italiji. Med igranimi filmi je bil najboljši film Un an plus tard avtorja Gerarda Denampsa iz fotokluba Fontenav aux Roses v Franciji. Prve nagrade med eksperimentalnimi filmi niso podelili, drugo pa je dobil avtor Jean Pierre Valla-deau iz kluba St. Junien v Franciji za film Sa-inte Barbe. Mariborčan Franc Kopic se je med animiranimi filmi najbolj odrezal s svojim filmom TV 2, Francoz Philippe Verry iz kluba Ferrette pa med planinskimi filmi s filmom Svmphonie en sous —sol. Žirija je podelila tudi posebne nagrade za najboljši scenarij, režijo, kamero, montažo, glasbeno opremo, tonsko opremo in najboljšo idejo. Med gorenjskimi kinoamaterji je imel največ uspeha Milan Jereb iz fotokluba Janez Pu-har iz Kranja, ki je med animiranimi filmi za svoj film Kosilo dobil bronasto plaketo železar. Mednarodni festival amaterskega filma sta podprli konferenca osnovnih organizacij sindikata jeseniške Železarne ter Zveza kulturnih organizacij Jesenice. D. Sedej Koncert ob jubileju DVAJSETLETNICA OKTETA SAVA Kranj — V dvorani kranjske gimnazije bo v soboto, 25. aprila, ob 20.15 nastopil oktet Sava, ki ga vodi Jože Mohar. Začetki okteta segajo v leto 1967, ko je dala folklorna skupina pobudo za ustanovitev. Od leta 1973 dalje deluje oktet v okviru kulturno — umetniškega društvaSavaV tem času so v programu prevladovale narodne in ponarodele zborovske pesmi. V dvajsetih letih se je v oktetu zamenjalo 31 pevcev, umetniško vodstvo pa je bilo zaupano Petru Li-parju, Milku Škobernetu, Matevžu Fabijanu in od leta 1978 dalje Jožetu Moharju. Vsak od pevovodij je dal oktetu nekaj svojega in kljub spremembam je bilo opravljeno veliko dela. Oktet je v tem obdobju imel tudi deset snemanj za radia Ljubljana in Celovec, dve snemanji za TV, 14 udeležb na srečanjih oktetov ter 18 gostovanj s folklorno skupino v tujini (Avstrija, Italija, Francija, Poljska, Nemčija). Oktet se je posvetil gojenju zborovske pesmi. S programom je večkrat posegel v zakladnico predklasične, klasične, romantične in slovenske čitalniške zborovske ustvarjalnosti. Največji del programa pa je vedno slonel na slovenski narodni pesmi. Oktet smo leta in leta poslušali v »živo«, od leta 1982 pa je na voljo tudi plošča s 14 pesmimi. Za dolgoletno in ustvarjalno delovanje na področju kulture je zbor prejel veliko Prešernovo plaketo, člani pa tri zlate, tri srebrne in tri bronaste Gallusove značke, republiška priznanja za udejstvovanje na pevskem področju. Ljubitelje zborovskega petja vabimo na koncert, ki bo ob njihovi 20. letnici v dvorani gimnazije Kranj v soboto, 25. aprila, ob 20.15. KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galerijskih prostorih Mestne hiše se predstavlja z likovnimi deli akad. slikar Andrej Pavlic. V mali galeriji je odprta razstava Arheološko najdišče Ajdna. V galeriji Prešernove hiše je na ogled retrospektivna razstava OHO v Kranju, ki jo je pripravil SKK. V galeriji v Tavčarjevi ulici 43 razstavljata akad. slikarki Ružica Beba Pavlic in Dilista Vujovič. V galeriji Studio Kruh (Delavski dom, vhod 6, spodaj) bo v četrtek, 23. aprila, ob 19. uri otvoritev fotografske razstave Predraga Cančarja. Ob 20. uri bo na sporedu kinotečni film Charlija Chaplina Zlata mrzlica iz leta 1925. V četrtek, 30. aprila, pa bo na sporedu še en kinotečni film, in sicer Sergeja Eisensteina Oktober iz leta 1927. Video Eva obvešča o videu sporedu: 24. aprila : Ameriški gra fiti (George Lucas), 25. aprila — Heavy metal (več avtorjev), 1 maja — Monthy Python in S. Gral (več avtorjev), 2. maja : Legenda (Ridley Scott, igra T. Cruise). JESENICE — V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava So dobna makedonska karikatura. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik akad slikarja Sergeja Andreevskega. RADOVLJICA —V galeriji Šivčeve hiše je odprta razstava akad. slikarja Franca Vozla. ŠKOFJA LOKA — V Groharjevi galeriji je odprta razstava likovnih del Zdenka Huzjana. Zbirke Loškega muzeja so odprte ob sobotah in nedeljah od 9. do 19. ure. Ogled je možen tudi med tednom od 9. do 13. ure ob poprejšnji najavi obiska upravi muzeja. V galeriji ZKO*— Knjižnica razstavlja Pavle Lužnik. ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples razstavlja član Društva likovnih umetnikov iz Ajdovščine Zdravko Ergover. TRŽIČ — V dveh tržiških razstaviščih - Paviljonu NOB in Kur-' nikovi hiši - razstavlja olja tržiški slikar Vinko Hlebš. Razstavi sta odprti vsak dan razen ponedeljeka med 17. in 19. uro. NAKLO — Jutri, v sredo, ob 18. uri bo dramski krožek osnovne šole 1. kranjske čete Naklo v Kulturnem domu v Naklem uprizoril igrico Dežnik Nine Gernetove. DOMŽALE — V počastitev skladatelja Slavka Mihelčiča ob njegovi 75 —letnici prirejata moški in ženski pevski zbor Društva upokojencev Domžale koncert, in sicer jutri, v sredo, ob 20. uri v OŠ Šlandrova brigada Domžale. Knjižnica Domžale prireja v četrtek, 23. aprila, ob 19. uri pogovor o ustvarjalnosti z akademikom Antonom Trstenjakom. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi razstavo Pomladni spev Vere Trstenjak—Jovvičič. ŠKOFJA LOKA — V osnovni šoli Petra Kavčiča bo v četrtek, 23. aprila, ob 17. uri občinska pevska revija otroških in mladinskih zborov. * SARAJEVSKI FOTOGRAF V STUDIU _KRUH__ Carnium — center za umetnost Kranj prireja v četrtek, 23. aprila, v pred nedavnim ustanovljeni galeriji Studio Kruh že drugo razstavo. Tokrat razstavlja mladi sarajevski fotograf Predrag Cančar; to je prva prireditev, ki jo Carnium organizira s sarajevskimi ustvarjalci. Sodelovanje izvira iz januarske Eksperimentalne filmske šole Skupine kranjskih kinoamaterjev (sedanji Carnium) v glavnem mestu BiH. Predrag Čančar, rojen 1960. leta, se s fotografijo ukvarja od leta 1977. Njegove fotografije so umetniška interpretacija objektivne stvarnosti, cilj pa mu ni golo beleženje, pač pa refleksija kreativnih stanj duha. Razstavo bodo odprli v četrtek, 23. aprila, ob 19. uri v Studiu Kruh (Delavski dom, vhod 6, spodaj), odprta pa bo teden dni. KONCERTA PANKRTOV NE BO Ljubljanska skupina Pankrti naj bi nastopila v Kranju v četrtek, 23. aprila, na promocijskem koncertu ob izidu njihove novo velike plošče z naslovom Sexpok, ki je izšla pretekli teden pri ZKP RTV Ljubljana. Vendar koncerta, kot sporoča organizator Centra za prosti čas pri OK ZSMS Kranj, ne bo, kajti kljub prizadevanjem ni bilo moč zagotoviti ustreznega koncertnega prostora. Zgodovina se torej ponavlja. V. B. _NASTOP NAJMLAJŠIH Kranj — Konec minulega tedna so se cicibani iz male glasben šole v Kranju znova predstavili z glasbeno prireditvijo. Ze pred dobrim mesecem so cicibani iz kranjske male glasbene šole navduševali s svojim petjem v glasbeni pravljici o ježku Potepinčku; minuli konec tedna pa so se predstavili učenci iz pripravnice, ki obiskujejo že prvi razred osnovne šole. Tatjana Žepič je zanje pripravila glasbeno nadaljevanko naslovom Vesela sračanja, ki v pesmicah in skladbicah za instru mente pripoveduje o veselih dogodivščinah, ki jih je Lukec dož vljal na svojem nočnem sanjskem potepanju. K prijetnemu nastopu so pripomogle še Saška, Neža in R' beka, ki so igrale na klavir, osemletna Klara z violino, Katja Špela s kljunastima flavtama, Polona z metalofonom in povez valka teksta Tamara. Simona pa je poslušalcem v dvorani prec stavila enajst fit,ur živali, ki jih je za Vesela srečanja upodobil akademski slikar Jože Trobec. -p g Foto: Gorazd Šinik GLAS 6. stran_ Ekološko predavanje na Kokrici Zakaj je okolica Čukovejame zaščitena? 2 i leta 1981 je kranjska občinska skupščina sprejela odlok o za vi rovanju Ćukove jame in okolice v Bobovku pri Kranju. Na ten tt nočju se namreč zadržujejo zelo redke vrste ptic. Prav zato zs sredo, 22. aprila , ob 20. uri, v kulturnem domu na Kokrici mladi iz »snovne organizacije ZSMS pripravljajo predavanje Iztoka Geistra, raziskovalca in poznavalca ptic. Območje Bobovka je polno znamenitosti. Razen redkih vrst ptic so našli tudi fosilne ostanke rib in okostje mamuta. Prav zato so to področje tudi razglasili za prvo zavarovano močvirje v Sloveniji. Ddnes bi seveda težko govorili o kakšni nedotaknjeno-ti, saj je večji del okolice popolnoma neurejen, ljudje puščajo odpadke, voda pa je menda že tako umazana, da kopanje v njej ni več priporočjivo. Pred leti je tu turistično društvo s Kokrice postavilo brunarico in danes je prijetna izletniška točka za mnoge Kranjčane. V prihodnje nameravajo okolico dokončno očistiti in urediti rekreativni center. Seveda se postavlja vprašanje, kaj se bo potem zgodilo s tem zavarovanim območjem. Večji hrup in morebitna gradnja še kakšnih objektov bi namreč ogrozila obstoj redkih vrst ptic. Prav zato so mladi povabili velikega poznavalca in ljubitelja ptic, Iztoka Geistra, ki bo na predavanju krajanov povedal, kaj sploh pomeni to zavarovano območje in kako ravnati z okolico Ćukove jame, da narava ne bo še dodatno okrnjena. Zaradi ne-poučenosti so ljudje vse prevečkrat mnenja, da zaradi "nekih ptic" že ne smemo ovirati urbanističnih posegov v naravi. Petra Škofic Foto: G. Šinik V Tržiču bo letos že 15. mednarodna razstava mineralov in fosilov Vedno znova zanimiva Tržič, aprila — Tržič bo letos že petnajstič gostil ljubitelje mineralov in fosilov iz vse Jugoslavije in tudi iz tujine. Pokrovitelj letošnje razstave bo Zdravilišče Rogaška Slatina. ZANIMIVOSTI TOREK, 21. APRILAjjU L lanske razstave mineralov n fosilov v Tržiču: Tudi letos sta organizatorja, Društvo mineralov in fosilov Tržič in Komite za mednarodne razstave mineralov in fosilov Tržič, pripravila bogat program razstave. V soboto in nedeljo, 16. in 17. maja, si bodo številni obiskovalci v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici lahko ogledali stalne zbirke mineralov, fosilov in nakita domačih in tujih razstavljalcev. Veliko lepega bo tudi naprodaj. Zdravilišče Rogaška Slatina, ki je tokrat prevzelo pokroviteljstvo, bo prikazalo pridobivanje svoje svetovno znane u> vsakdanje kamnine vse bolj mineralne vode pod naslovom »ritegujejo in navdušujejo tudi Od vrelca do potrošnika. Poleg nlade. — Foto: D. Dolenc tega bo steklarska šola iz Rogaške Slatine prikazala izdelo-anje kristalnega stekla, Geološki zavod Ljubljana pa predstavitev z naslovom Hidrogeologija mineralnih vrelcev v Rogaški Slatini. Z razstavnimi eksponati bodo sodelovali tudi mladi raziskovalci društva Trilobit iz Velike Gorice, muzej Železarne fesenice z zbirko okamnin in rudnin jeseniškega prostora, numizmatično društvo Gorenjske s svojo razstavo pod naslovom Od rudnine do denarja, srednja naravoslovna šola iz Ljubljane bo prikazala geološko izobraževanje, prof. Vid Gre-*orač, dipl. inž. geologije, pa bo predaval o vulkanih in kamninah. Filatelisti se bodo verjetno razveselili filatelistične zbirke Minerali in fosili. Društvo prijateljev mineralov in fosijov Tržič bo na razstavi prikazalo slovensko geološko pot od Jezerskega prek Tržiča in Jesenice do Tolmina. V teh dneh bo v Tržiču tudi seminar z naslovom Sodobni vidiki geologije in mineralogije, na katerem bodo strokovnjaki spregovorili o hidrogeologiji mineralnih vrelcev v Rogaški Slatini in o zdravilnosti te mineralne vode. Poskrbljeno bo tudi za kulinariko. Gostinci in turistični delavci iz Rogaške Slatine in Tržiča bodo na razstavišču obiskovalcem nudili specialitete rogaške kuhinje in proizvode ogaške mineralne vode. Vse dni pa bo v restavracijo Petrol v i stric i degiistacija tržiških in rogaških specialitet. Na voljo >do tudi kakovostna štajerska vina vinogradnikov kmetij-kega kombinata Jeruzalem — Ormož. In morda še to: za pokrovitelje razstave mineralov in fo-ilov leta 1988 se je ponudila delovna organizacija Aluminij, >zd Geološka raziskovanja, iz Mostarja. Osrednja tema te \zstave pa bosta boksit in aluminij s spremljajočimi geolo-dmi raziskavami. D. Dolenc Zaščitna sredstva in škoda, ki jo povzroča divjad Cesta vsak dan vzame eno srno Kranj, aprila — V gozdu bi bilo treba najprej skrbno opredeliti naloge dveh uporabnikov, gozdarjev m Ugotovitev, da divjad povzroča škodo v gozdu, ni nova. lovtfv Skupščino Lovske zveze Jugoslavije je na Brdu pri Kranju v soboto vodil predsednik Lovske zveze Slovenije Bruno Skumavc (na sliki tretji z leve) dveh glavnih uporabnikov gozda skrbno in strokovno opredeliti. »Omenjeni sta bili tudi dve vzporedni temi,« pravi Branko Galjot, sekretar Lovske zveze za Gorenjsko. »Ena je bila zavarovanje divjadi na cesti. Gorenjske ceste vsak dan v letu vzamejo po eno srno. Že samo na divjadi je škoda velika, da o običajni materialni škodi ne govorim. Veliko bi že naredili, če bi nam uspelo samo z upoštevanjem prometnih znakov za polovico zmanjšati ta pokol in škodo. Drugo pa je škoda, ki jo povzroča divjad v kmetijstvu. Z malo dobre volje, je rekel strokovnjak iz Avstrije, se da na tem področju marsikaj spremeniti in rešiti. Mislim, da se te naloge moramo lotiti.« Nič manj zanimiva pa ni bila v soboto programsko — volilna skupščina Lovske zveze Jugoslavije na Brdu pri Kranju, kjer so dosedanjemu predsedniku Nikoli Kmeziču iz Vojvodine izročili posebno priznanje Lovske zveze Slovenije. Poudarjena je bila želja in naloga po enotnem strokovnem delu pri gojitvi divjadi na 23 milijonih hektarih lovišč v Jugoslaviji. Slovenija skrbi za strokovno delo glede gamsov in divjih petelinov. • Spomnimo se, da je bila Jugoslavija pred desetletji na področju gospodarskega lova in i evropska V*J*^| jj zdavnajpajeuvodstve^ izgubila zaradi neprav trda in gospodarjenj ;» Aanos na teta PUV rt zaj odstrela likšna je danes na tew VT^ razdrobljenost, po sv°Je * ^ di to, da že nekaj časa no državo nimamo « pfrf lovskega zakona. To.p^Jw<{ gotovo tudi eden od „rf zakaj naša lovska boijjvr,^ ba za odstrel divjadi) ni tisto, kar bi lahko W» Slovenski gozdarji P°|JL^ leto 50 ton zaščitnih F* \ Janez Konc, predsednik zveze lovskih družin Gorenjske Med spremljajočimi prireditvami 26. mednarodnega sejma gozdarstva in kmetijstva v Kranju je bil petek dan lovcev, v soboto pa je na Brdu pri Kranju zasedala skupščina Lovske zveze Jugoslavije. Strokovni prireditvi sta ne le popestrili letošnji sejem, marveč sta v marsičem razkrili v stroki že znane probleme, ki pa bi jih morali začeti reševati. Osrednji dogodek petkovega dneva lovcev je bil mednarodni posvet o zaščitnih sredstvih in škodi, ki jo povzroča divjad v gozdu. Predsednik zveze lovskih družin Gorenjske, Janez Konc, je posvet ocenil kot zelo aktualen, tako za lovce kot tudi vse druge uporabnike gozda. Branko Galjot, sekretar zveze lovskih družin Gorenjske »Morda preveč gledamo zgolj na škodo, ki jo povzroča divjad. Ekonomsko gledano je po pomembnosti gozd najbrž res pred divjadjo, v naravnem ravnotežju pa takšno gledanje ni pravilno. Posvet smo organizirali lovci, od prek sto udeležencev pa se ga je udeležila okrog polovica gozdarjev. Mislim, da je predvsem pomembna osnovna ugotovitev posveta, da moramo namreč v prihodnje v gozdu delati skupaj gozdarji in lovci, in to predvsem strokovno.« Čeprav so nekateri posnetki škode, ki jo je v gozdu povzročila divjad, izzveneli kot izziv, problema vendarle ne gre enostransko izpostavljati. Bolj gre za to, da je treba v prihodnje naloge Sejem so popestrile tudi lovske in gozdarske razstave Vse slike F. Perdan Crne zobozdravstvene prakse ni Jesenice, 20. aprila — Jeseniški zobozdravniki v zdravstvenem domu pravijo, da le izjemoma sprejemajo paciente iz sosednje Avstrije, če gre za bolečinska stanja, zaračunavajo pa po veljavnem ceniku. Po računovodskih podatkih ni tovrstnih samoplačnikov. Zobozdravstvo je tako kot zdravstvo nasploh v hudih finančnih škripcih: denarja za vedno dražje aparature, večinoma uvožene, in za drag material je vedno manj, osebni dohodki capljajo za gospodarstvom. V zobozdravstvu so še dolge čakalne dobe, ki jezijo paciente, zato morda budneje kot v drugih čakalnicah opazujejo tiste, ki naj bi domnevno še vedno hodili k zobozdravniku mimo vrst, »zadaj«. Prav nič drugače ni na Jesenicah, kjer pa zobozdravniki že pravijo, da ni čakalnih dob, ker posamezni zobozdravniki vsak dan sprejmejo na stol po štiri nove paciente. Tako je v jeseniškem zdravstvenem domu, medtem ko v obratni ambulanti v Železarni zaradi pomanjkanja denarja sklepajo dodatne pogodbe za zobozdravstvene storitve. Po normativih sta železarjem in njihovim zobem namenjena dva zobozdravnika in pol, imajo pa tri zobozdravnike, tako da polovica dela tretjega preide na druge — zunanje — tudi iz sosednje Avstrije. Zaradi teh, »zunanjih« pacientov iz Avstrije se je v zadnjem času dvignilo precej prahu. Ljudski glas je oznanjal, da sploh ni tako redko in da sploh ni več čudno, da prihajajo v čakalnice jeseniškega zdravstvenega doma — ne obratne ambulante — pacienti s tujim potnim listom. A niso gostje Kranjske gore, kar bi bilo razumljivo, ali prehodni tranzitni gostje, ki bi jih prav na Jesenicah zabolel zob in bi se nemudoma podvizali v jeseniško zobozdravstveno ambulanto. Menda si hodijo popravljat zobe tisti, ki živijo v bližnjih krajih za avstrijsko mejo, predvsem železničarji, storitve pa naj bi plačevali v devizah in zobozdravniku kar — na roko! Dajte no, smo si rekli! »črna« devizna zobozdravstvena praksa kar v rednih delovnih urah, sredi dopoldneva ali popoldneva in za devize na roko — to bi pa bilo že preveč! Oglasili smo se pri odgovornih. »Direktor zdravstvenega doma, dr. Alojz Novak, kaj veste o obiskih sosednjih Avstrijcev v zobozdravstveni ambulanti?« »O tem ne vem ničesar.« »Bi, prosim, pogledali evidenco, koliko je bilo v zadnjem času tovrstnih samoplačnikov (brez gostov iz Kranjske gore!)?« »Računovodkinja pravi, da ni bilo nobenega samoplačnika.« Direktor o tem ne ve ničesar, kaj pa vodja zobozdravstvene službe dr. Miloš Lakič? »Dr. Lakič, kaj res zobozdravniki sprejemate paciente iz Avstrije redno in med delovnim časom?« »Malokrat. Sem in tja. A ni niti omembe vredno.« »Kolikokrat? Katere paciente (poleg tujcev iz Kranjske gore)? »Saj pravim. Tako malo jih je, da ni niti omembe vredno. Večinoma so železničarji, ki delajo na postaji. Delajo po dvanajst ur in če je bolečinsko stanje — za taka vedno gre — jih pač ne odklonimo...« »Zaračunavate po veljavnem ceniku?« »Seveda — po veljavnem ceniku... A to so zelo majhne usluge, ni omembe vredno...« Tako. Računovodkinja pravi, da samoplačnikov ni, dr. Lakič pa, da sem in tja vendarle opravijo kakšne drobne storitve ob boleči*1^11 njih. Kaj torej? Tisti, ki kar naprej neke avstrijske 4rtainici; zobozdravstveni čaK a seniškega zdravstve ma, ki za povrh vS poi^ švignejo mimo vaS'tak°. ji se. Zanesljivo vas zob, da niste več zn m kdo ie^l zne presoje, je kaj. Talce prakse_ p^i pa je, je nujna in ta* da ni omembe vredn» ^ Le kaj neki je tam spodaj?—Foto: G. Sinik 21 APRILA 1987 KRONIKA .7. stran (^S^5M©IEnGLAS ^^velikonočna gneča na mejnem prehodu Ljubelj_ Med prtljago tudi rabljene gume, stara okna, straniščni papir... flein6^' iJ' a^"^a ~~ ^° smo v petek popoldne hiteli proti Ljubelju, da bi se za kratek čas vživeli v predvelikonočni utrip na mej-tim ' smo se lahko prepričali, kako se nekaterim našim zdomcem neznansko mudi na velikonočno praznovanje k doma- tro^, a avtomobilski cesti blizu Naklega se niso kaj dosti menili za dvojno neprekinjeno črto, še manj za enojno in za omejitev hi-> med vožnjo z Ljubelja proti Tržiču so drzno »sekali« slabo pregledne ovinke, vozili skozi Tržič hitreje, kot je dovoljeno... v c^0^ na mejnem prehodu se je začela v rJTf^ in °o trajala do sobote zjutraj,« je tt£n?r Popoldne dejal Zdenko Guzzi, ko-trS* .r Postaje mejne milice Ljubelj. »V če-ftašn J6 VstoP»o na ljubeljskem prehodu v Sov Javo 4600 osebnih vozil in 40 avtobu-rih f skuPno 15.600 potniki, v petek do stilov P°?oldne Pa že 2623 osebnih avtomobili avt°busov z 11.500 potniki. Za pri-Četrtfu0 na3 Povem, da je, denimo, prejšnji tne: . ■ 9. aprila, vstopilo v našo državo čez Osebr!krehod Ljubelj 6570 potnikov v 1300 Paril Vozilih in 53 avtobusih, v petek, 10. ^ohnYPa 10-700 liudi v 2756 osebnih avto-la 2e,Uh 50 avtobusih. Čakalna doba je bisti bl° razačna: ko se je na avtomobilski ce-itietnl2U tjinza v Avstriji pripetila hujša pro-nekaf Anezgoda in Je Dila tamkajšnja cesta 2avJ asa zaprta za promet, je bilo treba ^nut v.Ju8°slavijo čakati le pet do deset Se je ' naJdlje pa kar uro in pol. Vsakič, ko plin&y Predoru nabralo preveč škodljivega So av ln .s° na to opozorile signalne naprave, v pred ^ski meJni organi prepovedali vstop nil fn 0r za toliko časa, dokler se ni izpraz-0U22j nekoliko prezračil,« je dejal Zdenko n&§iLe'jne službe v predvelikonočni gneči prvik , avcev na začasnem delu v tujini in 0dllsWtt • P°k»cne 2be v Žele- ?kr»PrnlP.ogasili-v aja čas, '•"Ugi k ?e.lezarni Sandi Kotnik. »Nedavni požar v Ukovi in tudi na to' **a so občani, še posebej otroci pri igri, zelo Na Jesenicah je nasploh vetrovno in le malo je tre- ko bodo pogasijo in fU v«dn l^dje ^ °genj razširi. Bližajo se prvomajski prazniki, *i borfUri1'' v naravi, zato opozarjamo, naj za seboj po . QaS,boIJ Previdni. pušca -CI °b porastu števila požarov opažamo, da pri občanih V aia y2avest >n da je vse premalo izobraževanja in usposa-Ml*' ^vedati l^Sas.lcev je le *s je n do n' hilo, ko bi se pojavila dva požara naenkrat, saj k?*' Pfe Veaat' se je treba, da sami gasilci ne morejo obvaro-če ni v ljudeh samih dovolj osveščenosti. Po-36 ali vsaj dva gasilca premalo na eno h^u?1111*110' da »i bili takrat lahko učinkoviti. oh-61*1'. na ka*erega opozarjamo predvsem graditelje, so w SU10 lekti v strnjenem naselju. Če bi bil potres ali požar, bi j^ra. p *e dostope^ Ne vemo, kako bi prišli do ogroženega proti! ^°rn u-1'' stanova^c' so dokaj neodgovorni, ker puščajo svo-in nam v primeru nesreče povsem one-StrhW. stoP- Tak primer je v Centru II na Jesenicah, kjer je in še jih gradijo. V^Sefjj*^1 )n reševalci se pripravljamo na povečan promet sko L 0 Sin,. cwe *n na tranzitni prevoz, tudi 1 q Oasif"1. nase,i" yeč stolpnic ,. ''6^- . ei iti rcs.«'v;ilri «*» »>ripra,.j prevoz, tudi nevarnih snovi. Stroko-^'^"tuf UsPOSODUeni, manj pa imamo take opreme. Na že-sLv^Ovj stai* na Jesenicah so večkrat problemi: tovori nevar-*kj tu*0 dostikrat neustrezno označeni; sosednje avstrijske lato odklanjajo in zahtevajo točne deklaracije.« 1). Sede j Ko ljudje denar >pozabijo«, da so tudi čeki Računi brez krčmarja Kranj, 17. aprila — Kakšna je denarna kultura občanov? Koliko ljudi izrablja brezgotovinsko poslovanje s čeki in (redno) zapravlja več, kot zasluži? Kako Temeljna banka Gorenjske ukrepa proti tistim, ki nimajo pravilnega odnosa do tovrstnega finančnega poslovanja — je le nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili Francu Horvatu, vodji sektorja poslov s prebivalstvom, in njegovim sodelavcem. V Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske je imelo februarja letos odprt tekoči račun 24.172 občanov. 1091 jih je bilo, če se izrazimo v bančnem žargonu, "v minusu", kar pomeni, da so zapravili več denarja, kot so ga zaslužili oziroma so ga imeli na računu. Nekateri plačujejo s čeki brez kritja zavestno in namerno, drugi se uštejejo pri izračunu, tretji so malomarni. Najbolj nevarni so prvi. Redno zapravljajo več, kot zaslužijo, ali poskušajo kako drugače pretentati banko ali druge imetnike tekočih računov. Banko je težko "okrog prinesti," vsi računi so računi brez krčmarja, saj vsem, ki so iz tega ali onega razloga "v minusu", zaračunava zamudne obresti. Nekateri še vedno računajo na čas, ki mine od takrat,, ko ček vnovčijo, in do tedaj, ko naj bi ga dobila banka. Nekdaj so čeki res "potovali" iz trgovin, z bencinskih črpalk in od drugod tudi po več tednov; odkar pa vrednost denarja hitro pada in so obresti visoke, jih pošiljajo sproti. Zanimiv je naslednji primer: banka je delavcu, ki je dobival osebni dohodek na tekoči račun, na osnovi trajnika plačevala elektriko, vodo, telefon, stanovanje, razna posojila in drugo tudi eno leto po tem, ko je že prekinil delovno razmerje in je nehal delati. V banki so spregledali, delavec pa tudi ni bil toliko pošten, da bi banko obvestil. Neki mladenič je vpisoval na čeke izmišljene številke tekočega računa. "Prijatelji" so mu sicer nekaj časa plačevali bencin, vendar se je resnica kmalu izkazala. Takšne in podobne primere pa v banki dokaj hitro odkrijejo, ker za vse izdane čeke vodijo natančno evidenco. Pogosto je za primanjkljaj na tekočem računu kriva malomarnost. Ljudje se zanašajo na obvestila, ki jih banka trikrat na mesec pošilja imetnikom tekočih računov, vendar se številke na obvestilu vedno ne ujemajo z dejanskim stanjem, zato morajo ljudje tudi sami voditi evidenco izdatkov in nakupov. Nekaterim se za to zdi škoda časa, zapravljajo, ker mislijo, da imajo še denar, nazadnje pa se izkaže, da njihovi čeki že nekaj časa nimajo kritja. Nekateri se pri tem uštejejo, drugi, ki so naročili banki, naj jim plačuje elektriko, vodo, stanovanje in drugo, ne računajo na podražitve in zapravijo več, kot bi lahko in kot bi smeli. V Temeljni banki Gorenjske ugotavljajo, da je velika večina imetnikov tekočih računov poštena, zato bodo uvedli še nove oblike brezgotovinskega poslovanja. Obenem bodo ostreje ukrepali proti vsem, ki nimajo pravilnega odnosa do tovrstnega finančnega poslovanja. Že sedaj pošiljajo občanom opomine in opomine pred tožbo (150 do 200 na mesec) lažje kršitelje ovadijo sodniku za prekrške, večje pa prepustijo Upravi za notranje zadeve Kranj. Finančno nedisciplino skušajo zajeziti tudi tako, da občanom, ki so redno "v minusu", izdajajo manj čekov kot drugim - enega, dva oziroma le toliko, da lahko dvignejo osebni dohodek. q Zaplotnik KLICAJ ZA VARNOST Cesta ni dirkališče Ko sem se v petek v večernem mraku peljal iz Gorenje vasi proti Škofji Loki, mi je nasproti na dirkalnih kolesih brez luči vozila trojica kolesarjev rekreativcev, ki je hitala proti domu ali kam drugam. Verjetno sta jih na cesto zvabila lepo vreme in želja, da bi se dobro pripravili za množične kolesarske prireditve, ki jih bo tudi letos na Gorenjskem in drugod v Sloveniji veliko. Športna rekreacija se je namreč že dobro uveljavila in tudi pri nas je vsako leto več ljudi, ki po končanem de-lovniku sedejo na kolo, si s pritiskanjem na pedala nabirajo moči in si krepijo zdravje. Prav je tako - zdravo športno življenje je koristno za posameznika in za družbo; ni pa prav, da nekateri pojmujejo cesto kot dirkališče, po katerem je mogoče voziti s kolesom brez luči in druge opreme, celo hitreje, kot je dovoljeno, vštric namesto drug za drugim... Tudi kolesarji na dirkalnikih bi morali razumeti, da so le udeleženci v prometu in da zanje veljajo enaki cestno —prometni predpisi in enaka pravila varne vožnje kot za vse druge, ki vozijo ali hodijo po cestah. C. Z. S SODIŠČA Vlamljali in kradli Radovljica, aprila — V radovljiški enoti Temeljnega sodišč; Kranj so obsodili 21 — letnega Hisnija Reshanija iz Uroševca n; štiri leta in pol zapora, 24 —letnega Hazirja Oruqija iz občim Lipnjan na dve leti in pol zapora, dve letu mlajšemu Hasar Bukoshiju iz občine Suva Reka pa so zagrozili z enajstimi me seci zapora, če bo prej kot v štirih letih storil novo kaznivo deju nje. Vsi trije so na Bledu in v okolici vlamljali v avtomobile, sta novanjske hiše in počitniške prikolice in kradli. Sodišče je : denarnimi kaznimi kaznovalo tudi preprodajalce in kupce na kradenih predmetov. Sodba še ni pravnomočna. Reshani, Oruqi in Bukoshi so se že dalj časa poznali, vsi so stanovali na Bledu na Partizanski 9, preživljali pa so se tako, da so občasno delali pri obrtnikih. Na vlomilske in tatinske podvige so se odpravljali vsi trije skupaj, po dva ali vsak zase. Resnani in Oruqi sta junija in julija lani vlomila v tri osebne avtomobile na Bledu, skupaj z Bukoshijem pa tudi v avto pred penzionom Alp na Bledu, vendar jim »podviga« ni uspelo dokončati, ker jih je pri kraji zalotila domačinka. Reshani je na Bledu na Cesti v Vintgar vlomil v stanovanjsko hišo in iz nje odnesel zlaste obeske, prstane, uhane in druge drage predmete, vredne skoraj 1,4 milijona dinarjev. Iz stanovanja na Partizanski cesti je »zmaknil« zlato ogrlico in verižico, pred blejsko lekarno je ukradel žensko kolo in vzel nekaj denarja in dokumente iz nezaklenjenega avtomobila, vlomil v še eno hišo na Bledu in v še nekaj osebnih avtomobilov, iz kampa Šobec je odnesel fotoaparat, kradel pa je tudi v taverni hotela Golf. Oruqi je priznal, da so njegovi »grehi« v grajskem kopališču na Bledu; prodajal pa je tudi predmete, ki jih je dobil od Reshanija. Bukos ' hi je vlomil v osebni avtomobi pred hotelom Svoboda in iz noči tniških prikolic v kampu Šobec odnesel dva fotoaparata. V radovljiški enoti kranjskegč temeljnega sodišča so z denarni mi kaznimi kaznovali tudi pre prodajalce in kupce nakradenil predmetov. V. S. z Bleda, natakar v hotelu Park, bo moral plačati 250 tisoč dinarjev, ker je od O-unija sprejel zlat prstan z bisti oni, zlato verižico in zlato ogrlico, čeprav je vedel, da so predmeti ukradeni; odkrili pa so tudi, da je V. S. v garderobi hotela Park ukradel zlato verižico vredno 80 tisočakov, v Riklijt vem hramu in v kavarni hotel Park pa nekaj denarja in mar vrednih predmetov. 23 — letni l .D., ki začasno stanuje v samskem domu na Zlatem polju v Kranju, zaposlen pa je v Gradbincu, je kupil od Reshanija kolo po ceni, ob kateri bi moral vedeti, da je ukradeno. Plačati bo moral 20 tisoč dinarjev kazni. 44 — letni L. T. iz Zgornje Sorice, sicer samostojni obrtnik, je po smešno nizki ceni kupil od Bukoshi j a fotografaska aparata in bo moral plačati 100 tisoč dinarjev kazni. Poceni predmeti torej niso vedno poceni. NESREČE Udri se je balkon Hotovlje, 13. aprila — 57 — letna Rozalija Praprotnik iz Hotovelj je obešala perilo na balkonu, pri tem pa se ji je lesen in dotrajan balkon udri, padla je dobre tri metre globoko na betonsko ploščo in na rob asfaltne ceste. S poškodbami na glavi so jo odpeljali v Klinični center v Ljubljana, kjer je še isti dan umrla. Z viličarjem čez nogo Škof ja Loka, 16. aprila — 25 — letni Osman Skenderovič iz Škofje Loke je hotel na tovarniškem dvorišču škofjeloškega Gradisa z viličarjem dvigniti paleto desk. 54 —letni Ivan Kostelc iz Kranja pa mu je pomagal, podstavil je klado, da se deske ne bi prevrnile, potem pa se je umaknil za viličarja. Viličarist tega ni opazil, pri vzvratni vožnji je Kostelca podrl in mu z zadnjimi kolesi zapeljal čez levo nogo. Zdrsela po smučišču Krvavec, 19. aprila — 25-letna Vanja Štamcar iz Ljubljane je skupaj s še dvema smučarjema, prav tako iz Ljubljane, smučala na Krvavcu zunaj urejenega smučišča po strmini, ki se spušča v dolino Kokre. Na poledenelem delu ji je spodrsnilo in je zdrsela dvesto metrov proti dolini Kokre, kjer je mrtva obležala na melišču. V reševalni akciji, v kateri so sodelovali gorski reševalci iz Kranja, delavci milice in helikopter RSNZ, so smučarko prepeljali do zgornje postaje ka-binske žičnice in odtod v dolino. Zapeljal v levo Praše, 19. aprila — 15-letni Marko Cegnar iz Kranja se je peljal s kolesom z motorjem od Mavčič proti Kranju. V ostrem in nepreglednem ovinku v Pra-šah je zapeljal na nasprotni vozni pas v trenutku, ko je po njem pravilno pripeljal z osebnim avtomobilom Jože Rihtaršič iz Ljubljane. V nesreči si je mladi »motorist« zlomil stegnenico, sopotnica pa je utrpela lažje poškodbe. Oljni madeži na Blejskem jezeru Minuli konec tedna sta bila na Gorenjskem dva primera, ko se je zlilo kurilno olje. V soboto dopoldne je delovodja iz LTH-jeve livarne v Škofji Loki opazil, da iz oljnega sistema zaradi počene bakrene cevi odteka kurilno olje v lovilne jaške; odtod pa ga je nekaj odteklo tudi v Soro. V nedeljo so opazili oljne madeže v potoku Minšca v Spodnjih Gorjah, v vseh bazenih ribogojnic ribiške družine Bled in tudi na Blejskem jezeru. Komisija UNZ Kranj je ugotovila, da je olje odtekalo v potok iz zemeljske cisterne v Spodnjih Gorjah, last Gozdnega gospodarstva Bled. Dragoljub Raspor z Reke je v soboto okrog štirih popoldne s cisterno pripeljal 12.530 litrov kurilnega olja, pri prečrpavanju pa je olje izteklo v lovilni jašek in nato tudi v potok. Vzroki še niso znani; ni pa tudi jasno, kolikšne količine so odtekle v potok. (g®lS®SSaJ©IEHGLAS 8. stran ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 21 APRjLAj??! Turistično društvo pomaga s hranarino Mladi ~~ obetavni tekači na smučeh Kranjska gora, 20. aprila — Kranjskogorsko športno društvo nima finančnih težav, saj pomagajo turistične in gostinske delovne organizacije ter turistično društvo. V hotelu Kompas imajo odlično opremljen prostor za treninge. V kranjskogorskem športnem društvu imajo štiri klube: kegljaška kluba (na ledu in asfaltu), odbojkarski klub in tekaški smučarski klub. V društvu je včlanjenih 200 članov, od tega je 120 aktivnih. Medtem ko sta kegljaška kluba in odbojkarski klub namenjena bolj rekreacijski dejavnosti članstva, dosegajo tekači na smučeh odlične uspehe. Za starejšimi pridno vadijo mlajši pionirji, ki se v svojih kategorijah že vzpenjajo na zmagovalne stopnice »V Športnem društvu Kranjska gora si prizadevamo, da bi mlade Kranjskogorce navdušili za šport in jih odtegnili od lokalov, ki jih v turistični Kranjski gori ni malo,« pravi predsednik društva Franc Žerjav. »Delo je dobro, finančnih problemov ni, čeprav so dotacije temeljne telesnokulturne skupnosti z Jesenic komaj desetina vseh finančnih virov. Mladim športnikom pomagajo turistične in gostinske delovne organizacije, predvsem pa kranjskogorsko turistično društvo. Z udarniškim delom in na pobudo prejšnjega predsednika Zidana smo v Kranjski gori zgradili dom ob obeh drsališčih za Gmajnico in ga dali v najem Gorenjki. Sodelujemo pri Teku treh dežel, kjer sami zberemo reklamne oglase, ter s hotelom Kompas. Za suhe treninge naših športnikov smo kupili opremo in dobili v Kompasu prostor, kjer imajo športniki vse možnosti. Lahko rečem, da je ta prostor najbolje opremljen v Sloveniji, Kompasu pa bo služil za del turistične ponudbe športnikom, ki se mudijo v njegovem hotelu. Sodelujemo z žičničarji, ki nam pomagajo pri ureditvi tekaških prog. Društvo tudi precej namenja za dobre kadre: imamo dva profesorja telesne vzgoje in dva trenerja za teke. Med našimi tekači so trije člani državne reprezentance: Tarman, Kerštajn in Mlakarjeva, ki je naša najbolj uspešna športnica, a tudi Tarman in Kerštajn sta v štafeti na univerziadi osvojila bronasto kolajno. Zelo obetavni so mlajši: Klofutar, Oman ter pionirja Bašelj in Mlakarjeva. Lani smo kupili nov kombi, soinvestirali smo v opremo za suhe treninge in nabavili deset koles za tekače. Turistično društvo Kranjska gora pa je sprejelo sklep, da vsem športnikom, ki so iz Kranjske gore in ki so člani državne reprezentance (katerekoli), nameni kot pomoč 70.000 dinarjev hranarine na mesec. Upamo, da bomo ob vsestranski pomoči vzgojili nov rod dobrih tekačev na smučeh, ki bodo lahko trenirali; tudi na tekaški progi, ki bi jo radi skupaj z Ratečani uredili od Kranjske gore do Planice.« D. Sedej Gospodarstvo in kakovostni šport ne moreta več drug brez drugega Za reklamo je treba seči globoko v žep Begunje, 15. aprila —■ Begunjski Flan se je doslej v propagandnem in marketinškem poslu pojavljal največ v zimskih športih, kjer žanjejo njegovi izdelki tudi največ uspehov. Že letos pa bomo Elanovo ime pogosteje videvali tudi v poletnih športih — zaradi pomoči športnikom in zaradi čim pogostejšega pojavljanja imena. »To je po eni strani breme in strošek, po drugi pa dobra naložba, če se pojavljamo na čim več prireditvah, v čim več športnih panogah, če to delamo stalno, načrtno in dobro organizirano, predvsem na tekmovanjih, v športih in pri športnikih, ki nekaj pomenijo vsaj v Sloveniji, še posebej pa v Jugoslaviji in zunaj nje. Seveda bo smučariia tudi v prihodnje jemala največ, vendar tudi poletni športi ne bodo več potisnjeni vstran,« razlaga Elanovo reklamno strategijo Miran Lakota, vodja službe za stike z javnostjo in ekonomsko propagando. »Zima je bila naporna, polnu dogodkov, kjer se je Elan načrtno pojavljal, bile pa so tudi tekme, kjer so nas ne-nadejani uspehi primorali v intenzivnejše delo, v ospredje. Na tekmi v Planici nihče še sanjal ni, da bo kar pet skakalcev z našimi smučmi med prvimi šestimi. Razmišljamo, da propagandno prihodnjo zimo ne bi obdelovali le najpomembnejših prireditev, ampak na primer tudi posamezno, načrtno izbrano tekmo svetovnega pokala, bodisi v skokih ali alpskem smučanju.« Omenjate novost: reklamni prodor Elana v poletne športe in, kot slišimo, tudi v nekatera kulturna dogajanja. Pojavljali se bomo kot pokrovitelji ali sofinanserji. V jadranju imamo svojo tekmovalno ekipo z jadrnico E-31 s posadko Puh, Jakopin, Bajec in Jeglič. Puh in Jakopin sta tudi delavca Elana. Oblikujemo tudi že moštvo za jadrnico E-43. Z letali in denarjem pomagamo naši reprezentanci v jadralnem letenju, vedno tesneje pa sodelujemo tudi z Gimnastično zvezo Slovenije, kjer ji pomagamo z orodjem pa tudi sredstvi. Odločili smo se za pokroviteljstvo na univerzijadi v Zagrebu, to pa je povezano z dobavljanjem opreme in tudi s sredstvi. V Zagrebu bo veliko našega športnega orodja, od telovadnega do blazin in drugih naprav. Elanova ročka za dviganje uteži bo uradna ročka na bližnjem evropskem in svetovnem prvenstvu mladincev v dviganju uteži v Beogradu. Razen tega uradno zastopamo Kronosovo športno obutev v Jugoslaviji. K sodelovanju smo povabili košarkarje Cibone in IMT iz Beograda, letos pa tudi našega odličnega supermaratonca Dušana Mravljeta. Dušan Mravlje je tudi svetovalec za izdelovanje tekaških copat. Na reklamnem področju začenjamo sodelovati s tenisači, predvsem najboljšimi jugoslovanskimi pionirji, in kolesarji kranjske Save. Pomagamo pa tudi pri nekaterih kulturnih akcijah, na primer pri snemanju filma o supermaratonu in pri nekaterih predstavah Mladinskega gledališča iz Ljubljane in Mestnega gledališča, kjer igralci uporabljajo oblačila in opremo Elana. Skratka, naš cilj je, da se o Elanu ne sliši in govori le pozimi, ampak čez vse leto, pa tudi ne vedno samo v športu.« J. Košnjek Skupščina kranjskih vaterpolistov Prva liga, vendar ne le eno sezono Kranj, 17. aprila — Štirikrat so se doslej vaterpolisti kranjskega Triglava uvrstili v prvo zvezno ligo in vedno so takoj izpadli. Tudi tokrat je prva liga njihov cilj, vendar ne samo uvrstitev_ampak obstanek v njej. Samo domači igralci tega bremena ne bodo zmogli, ampak bodo potrebni vsaj trije kakovostni igralci od drugod, ki bodo kakovostno vlekli za seboj mlajše, še neizkušene. Oblikovanje takega moštva pa je delo dveh, treh let. Iztok Krašovec, stari in novi predsednik kluba Uroš Čadež, igralec članskega moštva Program, sprejet na petkovi volilni in programski skupščini Vaterpolo kluba Triglav iz Kranja, je kratek in jasen, prav tako tudi nova organizacijska shema kluba in način delovanja vseh dejavnikov v klubu, od izvršilnega odbora navzdol, ki izraziteje kaže, kdo za kaj odgovarja. Program obsega šest glavnih točk: sodelovanje pionirskega, kadetskega in mladinskega moštva v vseh jugoslovanskih finalih, uvrstitev članskega moštva v I. zvezno vaterpolsko ligo, organizacijo vaterpolske šole, zagotavljanje pogojev za vzgojo mladih in kakovostni trening, posodobitev opreme, popularizacija vaterpola v Kranju in zunaj Kranja ter še trdnejše sodelovanje s pokroviteljem Ikosom in drugimi gospodarskimi organizacijami. Kratek, vendar zahteven program igralcem in vodstvu kluba, ki ga bo še naprej vodil Iztok Krašovec, ne bo dovoljeval lagodja. Prav tako bi bilo prav, da bi se v delo kluba množičneje vključevali nekdanji vaterpolisti, ki jih ni malo, pa zaradi izkušenj in sedanjih dolžnosti lahko veliko koristili. Le malokje v državi vzgojijo toliko vaterpolistov kot v Kranju, pa jih večina prekmalu preneha igrati, in spet mora trajati nekaj let, da pridejo novi. Kljub temu se kranjski vaterpolisti uspehov ne smejo sramovati, čeprav je javnost z njimi premalo seznanjena. O vaterpolu se skoraj ne govori, vendar so člani premočno zmagali v II. zvezni ligi, čeprav igrajo v glavnem le mladinci in kadeti in so člani le trije, štirje. V kvalifikacijah za prvo ligo so klecnili, vendar ostaja to še naprej njihov cilj. Pionirji, kadeti in mladinci so v vrhu jugoslovanskega vaterpola. Disciplinirani so, vadijo tudi po 320- ali celo 340-krat na leto, kar je profesionalnemu športniku podobno, vendar očitno z leti volja popu- Roman Naglic, vra- Danijel Rozman, tar članskega mo- igralec mladinskega štva, sedaj pri voja- moštva kih sti ob spoznanju, da je igranie v naikakovost-nejši ligi za zdaj še želja. Tudi tu je eden od vzrokov, da kranjski vaterpolisti v najzrelejših športnih letih dajejo športu slovo. Trenerja Tomo Balderman in Rado Čermel delata dobro, vendar sta preobremenjena. Za najmlajše bi kazalo dobiti še enega trenerja. Tako bi bila lažja tudi temeljitejša selekcija. Največ razprave je povzročil cilj, ponovno igranje v I. zvezni ligi. Prav je, da zastavimo takšen cilj, ki bo motiviral, vendar za zdaj verjetno razmere še niso zrele. Čez dve,tri leta bodo sedanji igralci na vrhu moči, z zimskim bazenom bodo razmere zadovoljive, seveda pa je treba moštvo za uvrstitev v prvo zvezno ligo graditi že sedaj predvsem z domačimi igralci, dva ali trije vaterpolisti vrhunske kakovosti pa bodo morali priti tudi od drugod, da bodo s svojim znanjem in zgledom vlekli za seboj, dvignili kakovost in motivirali mlade za znanje, potrebno za igranje v prvem moštvu. Samo tako lahko Triglav pride in tudi nekaj časa igra v prvi ligi. Sicer, bo stalni prvak druge lige, stalni novinec v prvi ligi in stalni povratnik v drugo ligo. Tudi zaradi te stare pesmi marsikdo odneha. S tem bo vaterpolo pridobil družbeno veljavo in o njem se bo govorilo, kot se je pred desetimi, petnajstimi leti. Na skupščini so obdarili najboljše igralce: pionirja Blaža Rebolja, kadeta Krištofa Štro-majerja, mladinca Tomaža Lasiča in člana Bojana Grabca, trenerja Toma Baldermana in Rada Čermela ter predsednika Iztoka Krašov-ca. Škoda je, da udeležba igralcev ni bila najboljša. Včasih so bile skupščine vaterpolistov med najbolje obiskanimi skupščinami športnikov, j. Košnjek Foto: F. Perdan Od tekme do tekme Privlačen Muflonov smuk na Kriški gori — Skoraj 30-članski organizacijski odbor Planinskega društva v Križah je na Kriški gori uspešno organiziral deveti Muflonov smuk, tradicionalno spomladansko tekmovanje v veleslalomu. Na letošnjem je tekmovalo kar 127 smučarjev, ki so bili razdeljeni v 13 starostnih skupin. V pionirskih kategorijah so bili najhitrejši Anže Hribar, Katja Šivic, David Komac, Darja Zaplotnik in Tomaž Zaplotnik. V treh ženskih starostnih skupinah so zmagale Jo-landa Avsenik, Majda Ovniček in Mara Ravnik, v petih starostnih skupinah za moške pa so bili najhitrejši Aleš Meglic, Franci Perko, Marjan Šivic, Marko Pavlin in Franc Globo-čnik. Najboljši so prejeli kolajne, diplome in praktične nagrade. (J. Ki-kel) Sto tekačev na teku dveh mostov — Na 21 kilometrov dolgem teku dveh mostov, ki so ga pripravili v Hrastju, je teklo 100 tekačic in tekačev. Med moškimi do 30 let so bili najhitrejši Janez Blažič (Domžale), Roman Lazar (Domžale), Beno Rav-nak (Ponikva), Tomaž Kukovica (Triglav) in Dušan Krašovec (ŽAK), med moškimi od 30 do 40 let Marko Dovjak (Triglav), Dušan Hribernik (Triglav), Bogdan Vujasin (ŽAK Ljubljana), Brane Milenkovič (Ljubljana) Srečo Žerjav (Olimpija). V skupini moških od 40 do 50 let so se na prvih pet mest uvrstili Janez Mezek (Donit), Franc Kavčič (Kokrica), Janez Sitar (Mošnje), Rajko Kvas (Domžale) in Bine Lenaršič (SK Brdo). Med moškimi nad 50 let pa so bili najhitrejši Štefan Kovač (Vič), Franc Hrovat (Mošnje), Miro Rant in Uroš Lampe in Marjan Finci (vsi Kranj). Nastopile so tri članice do 30 let, in se zvrstile: Majda Papler (Martuljek), Marija Kolmanko (Olimpija) in Andreja Rismondo (Smlednik), štiri članice do 40 let, kjer je bil vrstni red Veronika Bohinc (Ljubljana), Tanja Jesenko (Kranj), Valči Camernik (Črnuče) in Ana Fihale (Jezica), ter štiri članice nad 40 let, kjer je bil vrstni red Greta Rozman (Kranj), Darinka Erzetič (Kranj), Hilda Bregar (Tacen) in Marija Vencelj (Šentvid). Pokrovitelja tekme sta bila Zvezda Kranj in Agromehanika Kranj. (J. Košnjek) Plavalno prvenstvo tržiških šolarjev — ŠŠD Storžič iz osnovne šole heroja Grajzerja, ki ima edina v Tržiču zimski bazen, je priredilo plavalno prvenstvo učencev od 5. do 8. V nedeljo, 26. aprila Kolesarski maraton v Dražgoše Kokrica, 17. aprila — Kolesarska sekcija Športnega društva Kokrica prireja v nedeljo, 26. aprila, enajsti rekreativni in tekmovalni kolesarski maraton v Dražgoše. Start prireditve v počastitev 27. aprila in 1. maja bo ob pol desetih dopoldne pred Kulturnim domom na Kokrici, kjer bo predvidoma ob 14. uri tudi cilj. Kolesarji bodo vozili na progi Kokrica— Kranj—Škofja Loka—Dražgoše in nazaj. Tekmovalke bodo imele dve kategoriji, letnik 1972 in starejše, moške skupine pa bodo tri: od 15 do 30 let, od 31 do 45 let in od 46 let naprej. Kolesarji bodo razporejeni v skupine po največ 200 kolesarjev. Do Češnjice bodo vozili v strnjeni skupini povprečno 30 kilometrov na uro. Kdor bo prehitel vozilo spremstva, bo diskvalificiran. Od Češnjice do Dražgoš bo tekmovalni del z letečim startom in ciljem pred spomenikom v Dražgošah. Po prireditvi bo slovesna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj in kolajn. Poskrbljeno bo za okrepčilo. Prijave bodo sprejemali v nedeljo med 8. in 9. uro. Startnina bo 1000 dinarjev. Vsak bo vozil na svojo odgovornost in se bo moral držati cestno-prometnih predpisov in navodil organizatorjev. j. k. razreda. Nastopilo je 81 najboljših iz treh tržiških ŠŠD. V plavanju na 25 metrov prsno je med mlajšimi pionirji zmagal Simon Eler (Storžič), med mlajšimi pionirkami Svetlana Akalovič (Storžič), med starejšimi pionirji na 50 metrov prsno Peter Dolen (Storžič), med starejšimi pionirkami pa Nataša Stritih (Polet). V štafetah 4 x 25 metrov je med mlajš^ mi pionirji zmagal Storžič, m«r mlajšimi pionirkami Polet, med starejšimi pionirji Storžič in med starejšimi pionirkami Polet. V prostem plavanju na 25 metrov je med mlajšimi pionirji zmagal Uroš Lausegar (polet) in med mlajšimi pionirkami Barbara Draškovič (Storžič), "na 50 metrov pa med starejšimi pionirji Tomaž Globočnik (Storžič) in med starejšimi pionirkami Alenka Kramar (Storžič). V štafeti mlajših pionirjev je zmagal Polet, v štafeti mlajših pionirk Storžič, ki je tudi ekipno zmagal. (J. Kikel) Civilni invalidi vojne tekmovali — Na srečanju slovenskih civilnih invalidov vojne v Škofji Loki so pripravili tudi športna tekmovanja. V streljanju je med ženskami zmagala Milena Juran (Kranj) in med moškimi Albin Štanta (Nova Gorica), v plavanju Aleksander Koršič (Nova Gorica) in Marija Vodnik (Celje), v kegljanju Stanislava Upelj (Ljubljana) in Ivan Čerin (Kranj, v namiznem tenisu pa Milena Zupančič (Ljubljana) in Marko Brežan (Ljubljana). (J. Mrovlje) Strelsko tekmovanje pionirk in pionirjev — SD Tabor iz Gorenje vasi je priredila občinsko tekmovanje šolskih športnih društev v streljanju z zračno puško. Med 12 pionirji so piva štiri mesta zasedli učenci OŠ Ivana Tavčarja iz Gorenje vasi Sandi Čeferin, Ljubiša Trailovič, Damjan Štremfelj in Gašper Dolinar, neti pa je bil Domen Oblak iz žirovske šole. Tekmovalo je šest pionirk, najboljše pa so bile Špela Klemenčič iz Gorenje vasi, Jana Žakelj iz Žirov in Vesna Jezeršek iz Gorenje vasi. Normo za sodelovanje na republiškem prvenstvu ŠŠD sta dosegla Sandi Čeferin in Špela Klemenčič. (B. Košir) Ligaški izidi Nogomet — Nogometaši Triglava so doma igrali z Železničarjem iz Maribora in zmagali s 3:1. Gole za Triglav sta dosegla Bukovac in Špi-ler. Triglav se je povzpel na sedmo mesto in ima 17 točk. Namizni tenis — Namiznoteniške igralke Kranja Merkurja so v prvi zvezni ligi igrale doma s TKI Kemičarjem iz Hrastnika. Gostje so gladko zmagale z 8:1. Kranjske igralke so na šestem mestu z 12 točkami. Rokomet — V moški republiški ligi je tržiški Peko doma igral s Partizanom iz SlovenjGrad- ca in izgubil s 25:24, kar je lahko usodno za njegov obstanek v najkakovostnejšem slovenskem rokometnem tekmovanju. V ženski ligi je Olimpija porazila Alples s 35:27, tekma med Kranj Dupljam in Polano pa je bilu preložena. Odbojka — Odbojkarji Triglava so v slovenski ligi v gosteh s 3:2 premagali Šempeter, v drugi zvezni odbojkarski ligi pa so Blejci v gosteh premagali Pionirja iz Novega mesta s 3:1. Bled je s 30 točkami na četrtem mestu. J. K. Šahovske novice Mencinger gorenjski prvak Lesce, 16. apriIa.V finalu let£ njega gorenjskega članskeg I_____1______.^r^cHra je ->u . etih kl»- hovskega prvenstva valo devet šahistov iz p> bov. Po zanimivih igrah je zta»' go, nagrado in pokal priigra' Vojko Mencinger s 6 točkami, Osterman na drugem mestuipa je osvojil pol točke manj. Sledijo: Zorko 5,5, Kecič 4,5, Prester' 4, Muri 3, Rodman 2,5, Šlibar t in Sušnik 1 točka. Gorenjsko tekmovanje za p0' kal maršala Tita letos ni bilo tako množično, saj so igrali s8' histi iz Kranja, Radovljice g 1 Jesenic. V finalu je igralo sesi moštev, zmagali pa so Jesenic ni. Med ženskami je bila P^f ekipa Šahovske sekcije ,inCi Zupan iz Kranja, med mia° pa Šahovsko društvo Kranj- ^ Osnovna šola Prežihoveg*^ ranca z Jesenic pa je bila ^ najuspešnejša na pioni . jtCi šolskem prvenstvu Gore^orIio ki ga je šahovska sekcija a v Zupan iz Kranja organizira v osnovni šoli Josipa Broza a Predosljah. Jeseničani so gali v vseh štirih kategpnj^ Med starejšimi pionirji 3e^ra. druga OŠ Simona Jenka iz ^■ nja in tretja OŠ Lucijana » J { ka iz Kranja, med starS jo-pionirkami je bila druga o . sipa Broza Tita iz Pred°Sbila med mlajšimi pionirjij® -j druga osnovna šola iz Pređ0^iai .in tretja Jenkova osnovna ^ med mlajšimi pionirkami P ,^ se za jeseničankami uvrc-moPa histke iz osnovne šole Si Jenka. V. Perovic Tržiške praznične prireditve Tržič, 15. aprila - Obtj* ski svet zveze sindikat bo tudi v počastitev |et0 j njega 1. maja organiz^ več športnih prireditev^ 30. aprila bo na keglj>s<£ na avtobusni postaji 11 gljaško tekmovanje v o° benih partijah za ekipe 51 dikalnih organizacij. Ta moške kot ženske ek'P morajo imeti po šest te^ movalcev. Prijave sPveL, ma Drago Koder iz Bom?* žne predilnice in tkalm (telefon 50-571), prav ta»g pa razporeja, kdaj ekip lahko tekmuje. TekmoV* nje je vsak dan med 16-20. uro, prijavnina za ekiP pa znaša 2000 dinarjev. Jutri bo na strelišču o Cimpru med 12. in 18- u sindikalno strelsko teknL vanje. Ekipo morajo ses vljati trije člani oziram članice. Prijave bodo spr jemali na tekmovanju, p q javnina za ekipo pa je 1U dinarjev. Jutri ob 17. uri bo bl*J potezni šahovski tur" • Turnir bo v bifeju Drus^. upokojencev v Partizan*^ ulici. Prijave bodo spre^. mali pred začetkom tekm vanja, vsak šahist pa m° plačati 200 dinarjev prUa nine. «, Na balinišču na RavJ> 1 se še lahko prijavite za movanje dvojic v ba*1^ nju. Prijavnina je 1500 narjev, prijave pa po nu ali osebno sprejeIJ TKS Tržič, Bračičeva 4,1 lefon 50-342. ^ Danes ob 16. uri pa se v telovadnici v Križah za lo namiznoteniško te^g)c vanje za posameznike.1 movanje bo posebej za m ške in posebej za žens* Prijave sprejemajo ustm j no ali po telefonu v pisa TKS. v Slovesna razglas|V,, vseh rezultatov bo naP^!fl, majskem srečanju Trž'^j nov, ki bo 1. maja ob lina Brezjah nad Tržičem- J. K*6* Kranj I95§K;21. APRILA 1987 PRAZNIČNE ČESTITKE 9. stran &gyj©IE2GLAS GRADITE HITRO. GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI-GRADITE Ž NAMI V. m * najsodobnejšo strešno kritino iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE izolacijske materiale — lendapor, novoterm, per- stiropor, tervol keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev *anrtarno keramiko opaž in furnirane stenske in stropne obloge ladijski pod Parketi in talne obloge stavbno pohištvo gradbeni material reprodukcijski material za lesno obrt Trgovina z gradbenim materialom — Kranj VSE ZA GRADNJO OD TEMELJEV DO STREHE boste vedno dobili v LES-NI NI, trgovini z gradbenim materialom na Primsko-vem v Kranju, in sicer: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 7. do 17. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 14. ure ter ob sobotah od 7. do 12. ure. za praznik OF — 27. april in praznik dela— 1. maj iskreno čestitamo cenjenim strankam, občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949 SLOVENSKE ŽELEZARNE tovarna vijakov plamen kropa p- Za praznik dela in ob dnevu OF čestitamo vsem poslovnim prijateljem, sodelavcem in bralcem Gorenjskega glasa DOMPLAN Kranj, Cesta JLA 14 Telefon: 24-440, 21-875 urbanizem, stavbna zemljišča, investicijski inženiring in stanovanjsko poslovanje št. žiro rač. 51500-601-10579 Delovna skupnost Podjetja čestita delovnim ljudem in občanom *a praznik OF — 27- april in Praznik dela — slovenske železarne VERIGA LESCE Tovarna verig, vijakov, odkovkov, orodij, Pnevmatsko-hidravličnih naprav, industrijske opreme in meril, n. sol. o. Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem iskrene čestitke za dan O F in praznik dela — 1. maj TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE p. o. TRŽIČ proizvaja sestavne dele obutve (notranjike) in modno usnjeno konfekcijo ter prodaja vse vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri delu, sredstva civilne zaščite DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJA TELJEM ČESTITAMO OB DNEVU OF IN PRAZNIKU DELA 9 GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ s TOZD gozdarstvo Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TO kooperantov Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TOZD gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj in z delovno skupnostjo skupnih služb Kranj Čestitamo občanom in poslovnim prijateljem za praznik OF — 27. april in za praznik dela — 1. maj! Obrtno grafično podjetje Knjigoveznica in tiskarna Radovljica Delovnim ljudem čestitamo za dan OF in praznik dela — 1. maj ATROSTALNA ZENICA TOZD Jesenice DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA DAN OF PRAZNIK DELA - 1. MAJ N ODEJA ŠKOFJA LOKA Tovarna prešitih odej, p. o. Škofja Loka Kidričeva 80, telefon: 064-62-162 Vam priporoča bogat izbor najkvalitetnejših prešitih odej, okrasnih posteljnih pregrinjal, nadvložkovza ležišča, vzglavnikov in spalnih vreč ter delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za praznik dela, 1. maj in dan OF 'SMMIEnGLAS 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI, ČESTITKE TOREK. 21. APRILA^ KOMUNALNO PODJETJE TRZIC, p- o. PRISTAVA 80 Čestita delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan OF in praznik dela KTL, industrija papirja in embalaže Ljubljana, n.sol.o. TOZD »LEPENKA« TRŽIČ SLAP 8 delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo ob dnevu OF in prazniku dela opT obrtno TRŽIČ 1 podjetje tržič Trg svobode 33 Telefon: 50-774, 50-765 in 50-760 se priporoča z mizarskimi, zidarskimi, tesarskimi, steklarskimi, slikopleskarskimi in črkoslikarskimi storitvami ter s polaganjem vseh vrst podov in čestita delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ob dnevu OF in prazniku dela trii* TIKO TRZIC Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme Delovnim ljudem, občanom in poslovnim sodelavcem čestitamo za dan O F in praznik dela — 1. maj ■J^IL* <^L* ^aV '"itf* *itf* ^L* 3K9^^*OTp * * * ZLATARNA Goldie MODERNE poročne prstane prstane s kamni ogrlice verižice DOBITE V ZLATARNI GOLDIE NOVI TRGOVINSKI CENTER V RADOVLJICI, CANKARJEVA 70 Čestitamo za dan OF in praznik dela * * AL« ALPETOUR SOZD ALPETOUR DO GOSTINSTVO ŠKOFJA LOKA TOZD HOTELI BOHINJ odprodaja po sklepu delavskega sveta TOZD naslednja osnovna sredstva: OMARE, POSTELJE, JOGI-JE, MIZE, STOLE Razprodaja bo v sredo, 25. aprila 1987, ob 10. uri pred hotelom BELLEVUE v Bohinju. tšm mU fcl^ "itr^^ *ttr *ilr* ^0 "iti* "A* salon pohištva Slovenijaies, Lesna industrija n. sol. o Idrija 65280 Idrija tel.: 065/71-855 Trgovska in gostinska DO »ŽIVILA«KRANJ, n. sol. o. TOZD GOSTINSTVO KRANJ, n. sol. o. Po sklepu delavskega sveta TOZD Gostinstvo oddajamo v najem gostinski obrat na Jezerskem Pisne ponudbe pošiljite na naslov: Živila Kranj, TOZD Gostinstvo, Maistrov trg 11, Kranj TOZD TRGOVINSKA MREŽA v ANGLEŠKI STIL obuča 27.960 din PetSfi 24.989 din V ceni je vračunan 16,5 % prometni davek KOI> KOVINSKO PODJETJE KRANJ Šuceva 27 Čestita občanom in poslovnim prijateljem za praznik OF — 27. apN in praznik dela — 1. maj IMOS SGP Trzic p. o. Čestitamo občanom in poslovnim prijateljem za dan OF in praznik dela in se priporočamo s svojimi storitvami SOZD MERCATORKJT MERCAT0R - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA 2 oglaša prosta dela in naloge EKONOMSKEGA TEHNIKA za dela v računovodstvu TOZD Posebni pogoj: 1 leto delovnih izkušenj KMETIJSKEGA ALI VETERINARSKEGA TEHNIKA za vodenje skupine v Mešalnici močnih krmil v Šk. Loki- Posebni pogoj: 1 leto delovnih izkušenj Za objavljena dela in naloge je določeno dvomesečno p°i sno delo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pog°i sprejema Splošno—kadrovski sektor M-KŽK Gorenjs Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. . od 20. do 30. aprila 1987 Tla boste prekrili z TALNIMI OBLOGAMI, stene s TAPETAMI. Če vas mikajo NOVI VZORCI in VELIKA IZBIRA, če bi radi kupili cenejše blago II. kvalitete, če želite izkoristiti BERZPLAČEN PREVOZ do 20* Prikaz polaganja tapet bo v sredo, 22. aprila, od 15. do w| Obenem pa si oglejte še barve za les, ko in beton. 1.MAJ»praznik dela bombažna predilnica in tkalnica i tržič 64290 TRŽIČ. CESTA JLA 14, TELEFON (064) 50 571. TELEX 34507 YUTRBPT VABIMO VAS V NAŠO TRGOVINO V TRGOVSKEM CENTRU DETELJICA pri Tržiču, kjer vam poleg naših izdelkov mudimo tudi modne pletenine ALMIRA Radovljica in ženske bluze RUDNIK, Gornji Milanovec IZDELUJEMO: # modne tkanine za oblačila 0 sodobno posteljno konfekcijo 9 gospodinjsko galanterijo Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo ob dnevu OF in prazni I95§K. 21 APRILA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA. OSMRTNICE ^UOOLASI w'"^^™*SSj.n GS1.3. I.. fc-jj,™" fmn. Britof 46/A. tal li %M SAM,C° chrVsler 1307 GLS •SSSk- Bo*»V . vsak Ponedeljek in Habi»n Pnn. ?1' letn,k 1976 Janko eSPolJan Ubn,k 154- Loka. Prodor:---- 5431 JKTI 2 I^PŽTletnik 1978. ohra-, °°0km B9aražir8n. prevoženih ISU24-822 Bertonc'Jeva 7, Kranj, Prod—— 5432 letnik 1976 Pe- f^±i^S?^.ie\ezn,k\ 5433 m ^oVold 1°5Lkarambolira-t^Wld Lebar. Prisojna 7, Bled, Pron~_______ 5434 !o!U3a1'552 750, letnik 1973. Tele- P7^r-r--—__5435 decembra 87. Tel.: 23-681 Pr^r-r---____5436 ^-F^STl-tnik 1974, re-^500 km umfCa 1988< Prevoženih GSr^^JlSJ H Jesenice 5437 ^a«na okr!9'striran do marca 1988, iS-uri ma' Prodam. Tel.: 60-081 --- 5438 tlNTSCHNIG |r BELJAK t!ia^ankenweg s« 5^*242/331 12 NAS DOBITE: < servij ad°mestne dele ^^mobile s^JJJjatno opremo °li^V0rl,i se bomo Po pCdmnsko ln vam ua'«i najugodnejše ■N^^ cene a tr9ovina tudi v u Celovcu, ^*tenstrasse 58 V ,afiuari» ;iotnik 1976' registrira iMb^VOftK 988- dobro ohranjeno ^IJub„r,\nVljeno Alflnka Pjevče-'K^y§^Jržič 5451 , '^ska. 81 .dodatno 1981, ično ohra-.w opremljen pot 12/a. Kranj-Kokrica _____ 5452 >^6365' 'etnik~1981, prodam l[lC^a^--~~-______5453 « a,°v° tf)vorno AVTOPRIKO-stranicami, nosilnost 5454 __5454 ^W0Lrwotroško in fantovsko nn maraton iu ° Prodam Tel: 50 714 5456 «5 GOLFA, letnik 78. registri- . "Oh lR^2lR k času '9°r Gros, Mo- k®r^%2!enda___5369 2 750. letnik 1981 5531 5532 D"šan Bilban, Valburga —.__ 5533 'etnik S?'. Uohw°l",K 1978- 64.000 km, °riari" 0 Prodam Bojan Do fcs^. 1 v° naselje 47, Škofja Lo iffl'^ftr-----__ 5534 ^3^.1-aSi1, ,etnik 77- neregistri •'■^g^SHl'ure dalje 5535 ,„ , 1300, letnik 68, vozen, i&a dvn8 ?0SM in P«t OKEN ^qvokn|nih ,30x115 cm. 5536 nama V Veleblagovnici nama ŠKOFJA LOKA — predpraznična prodaja živil do 30. aprifa v samopostrežbi UGODNE CENE — velika izbira koles in rezervnih delov za kolesa. v petek, 24. aprila, od 12. ure do 19. in v soboto, 25. aprila od 8. do 13. ure SEJEM KOLES na vrtu pred poslopjem bivše Odeje z licitacijo mopedov in koles ter možnostjo prodaje rabljenih koles. —svetuje kolesarski klub Janez Peternelj iz Škofje Loke ... SEJEM KOLES na vrtu pred poslopjem bivše Odeje z licitacijo mopedov in koles v petek, 24. aprila, ob 17. uri, možnost prodaje rabljenih koles. HIŠA DOBREGA NAKUPA! Prodam rjave JARKICE hisek, stare 8 tednov Helena Dobre, Loka 4, Tržič 5152 Prodam nemško OVČARKO, staro 5 mesecev z rodovnikom. Posavec 77, tel.:70-531 5513 JARKICE rjave, stare 10 tednov, prodam. Zgoša 47/a, Begunje 5514 Prodam mlado KRAVO simentalko s teletom. Zdravko šporn. Breg 71, Žirovnica 5515 Prodam mlado Podblica 12 KRAVO. Vrhunc, 5516 Prodam 7 mesecev brejo TELICO si mentalko. Vrbnje 1_5517 Prodam TELICO simentalko brejo 3 mesece. Miha Rak, Zg. Pirniče 64 5518 Prodam teden dni starega BIKCA si-mentalca ali zamenjam za teličko. Je-rala, Podbrezje 111_5519 Pritlikavega ŠNAUCERJA z rodovni- kom 9 tednov starega, Tel.: 061/50-618 zvečer prodam. 5520 Prodam KOZO staro mlekarica. Rakovica 8 2 leti, dobra 5521 gapoilllve Takoj zaposlim stavbnega KLEPARJA ali priučenega. OD dober. Tel.: 064/41-011 _5238 Gostilna KOVAŠKI HRAM Kropa ta-koj zaposli kuharico, natakarico in dve študentki za pomoč v strežbi. Tel: 79-761 _ 5427 avto li Carja, Z 750, letnik 75, prodam. Tel. 47-456 5537 Prodam MOPED APN 4 v odličnem stanju, čelado in nov zadnji nosilec za Z 101. Marjan Pintar, Martinj vrh 28, Železniki_5538 Prodam SIMCO 1301 special v voznem stanju. Franc Justin, Potok 6, Železniki 5539 Prodam JUGO 45 A, 28/b. Prodam SMUČI RM904, 190 cm in OKOVJE marker M2S, cena 6SM. Tel.: 66-768__5464 Prodam semenski in jedilni KROM- PIR igor. Rupa 11, Kranj_5465 Prodam navojne ČELJUSTI ridgrid od 3/8—5,4, magnetno ogledalo za varjenje in gorilnik št. 4. Tele- _ fon: 064/68-055_5466 1986. Bašelj Prodam jadralno DESKO sailboard. _ Tel: 41-011_ 5467 Prodam MRVO. Lahovče 15 5468 Takoj zaposlimo lahko priučen. OD Tel.: 70-135 po dogovoru. 5428 Avdicija 23. aprila ob 16. uri bo v klubu Cezare avdicija za manekene. Dekleta morajo meriti v višino od 173 do 180 cm, fantje od 183 do 187 cm. Pogoj je starost 18 let. Vabljeni! Prodam ROKAVICE za boks sport in KOTALKE št. 43. Tel.: 70-073 5469 Takoj zaposlim stavbnega KLEPAR-JA. Tel: 064/75-814_5507 Sposobnim AKVIZITERJEM in ostalim osebam nudimo ODLIČEN HONORARNI zaslužek pri prodaji knjig na področju Slovenije. Pogoji: lasten prevoz, delo tudi ob sobotah in nedeljah. Šifra: Pridnost-zadovoljstvo_5508 Honorarno delo nudim komunikativnim osebam za prodajo iskanih artiklov z lastnim prevozom, ponudbe s kratkim življenjepisom pod šifro: Denar na roko 5509 Prodam otroško POSTELJICO gijem. Tel.: 33-876 popoldan z jo-5470 Prodam hlevski GNOJ avtomatic. Tel.: 42-332 MOPED 5471 OSTALO Prodam bukova drva, Pristov, Hraše 10, Lesce_ itan.oprema aparaiMirajl Ugodno prodam elektro MOTOR 7,5 kW. Tel: 79-606 5472 Prodam etažno PEČ 24 cal ni ceni. Drulovka 4, Kranj po ugod-5106 Prodam barvni TV corting. Tepina, Šorlijeva 11, Kranj Stanko 5473 Prodam dobro ohranjen TRAKTOR TV 521 s plugom za oranje in plugom za izkop krompirja s podaljški in verigami. Mirko Košnik, Brod 5, Boh. Bistrica_5474 Glasbeni CENTER gorenje, prodam. Cena 180.000 din. Štanta, Puštal 92, Škofja Loka _5475 TROSILNIK hlevskega gnoja sip TG 35 in novo nakladalno PRIKOLICO NRP 16 (15 odstotkov ceneje), traktorske VILE za nošenje sena in motorno ŽAGO tomos 770, prodam. Tel: 064/68-755_5476 Prodam barvni TV nov na daljinsko upravljanje gorenje, 10 odstotkov ce-neje. Dušan Kondić, tel.: 34-960 5477 Prodam barvni TV HITACHI, 36 cm. Žiganja vas 53, Duplje_5478 Enoosno traktorsko kiper PRIKOLICO, nosilnost 41, prodam. Grajska pot 14, Škofja Loka_5479 Prodam šivalni STROJ bagat ruža step v kovčku in novo žensko KOLO na 5 prestav. Tel.: 26-659_5480 Prodam rabljeni barvni TV riz tele-funken, po ugodni ceni. Janez Am-brož, Križe 100, Tržič_5481 Prodam TELEVIZOR color gorenje. Vili Spehar, Ročevnica 26, Tržič 5482 Prodam HI-FI stolp 2x40W. Tel.: 24-040 od 14. do 16. ure popoldan __5483 Prodam šivalni STROJ Jadranka. Gor, odreda 10, Kranj, tel.: 37-745 5484 Prodam stroj za navijanje tuljav AU-MANN.Tel.:41-011 5485 Prodam rabljen kombiniran lesno-obdelovalni STROJ, 5 operacij. Tel.: 064/45-051 popoldan_5486 Prodam šivalni STROJ, gospodinj-ski in industrijski Tel.: 064/42-805 5487 Prodam ohranjen TELEVIZOR gorenje in zadnja vrata od GOLFA Tel.: 27 209_5488 Prodam 4 kanalni LIGHT SHOW Tel : 28 861 int. 2257 dopoldan 5489 HITACHI kasetar 2x10W, prodam Tel : 28-434_ 5490 Prodam STOLP z dvojnim kasetofo nom, nov, deklariran z zvočniki 2 x 40 W. Tel: 51-569 5491 Ugodno prodam sedežno kotno GARNITURO z raztegljivo posteljo in štiri FOTELJE. Britof 223, Kranj 5495 HLADILNIK gorenje 170-litrski in dva skoraj nova FOTELJA, prodam. Tel.: 41-103_5496 Prodam zamrzovalno SKRINJO 310-litrsko, staro eno leto. Pretnar, tel : 81 -341 int. 3455_5497 ŠTEDILNIK vgradni — plin, elektrika — ugodno prodam. Tel.: 27-533 po 20. uri_ 5498 Prodam trajno žarečo PEČ, skoraj novo. Hafnerjevo naselje 78, Škofja Loka__5499 Prodam PEČ za centralno ogrevanje SS25. Aleš, tel.:74-578 od 17. do 14. ure__5500 Prodam PEČ za centralno kurjavo, potrebno popravila in BOJLER 130-li-trski, cena minimalna in oljni RADIATOR nov. Tel.: 24-040 od 14. do 16. ure popoldan_ 5501 Naprodaj je trodelna svetlorjava OMARA za v predsobo. Silvo Šmid, Zelenica 12, Tržič, tel.: 51-733 5502 Prodam dva FOTELJA in otroško POSTELJO z jogijem. Tadić, Gorice 16. Ogled od 16. do 18. ure_5503 Prodam ŠTEDILNIK (2 elek., 4 plin). Ogled popoldan. Jelena Bodiroža, ul. L. Hrovata 7, Planina 2, Kranj 5504 gradbeni mat. Prodam 2 cm debele smrekove DE-SKE, različne širine. Tel.: 45-338 5510 Ugodno prodam 120 kosov salonitnih PLOŠČ v velikosti 100x90 cm 4 valne, nove in VIJAKE s podloškami. Tone Benedičič, Slatna 15/a, Begunje, tel.: 74-671 dopoldan_5511 Starejša upokojenka išče Kranjčan-ko za skupne izlete. Šifra. Jošt 5522 Instruiram matematiko in računalni-štvo. Tel.: 33-877 popoldan_5523 ifanonanja Dobra plačnika vzameta v najem stanovanje v Škofji Loki ali Kranju. Ponudbe po tel.: 061/611-106 int. 310 Ire-na, dopoldan_5524 Prodam 2-sobno stanovanje ali zamenjam za garsonjero — Šorlijevo na-selje. Šifra: Takoj _5525 Mlada družina najame stanovanje v Kranju ali Škofji Loki. Šifra: Čimprej _5526 Mlad fant išče stanovanje v Kranju. Šifra: Kranjčan_5527 kupim Kupim DESKE, debeline 60 mm, minimalno širine 40 cm, suhe hruške ali brest. Tel: 75-036 5430 poselil Novo hišo v gradnji, IV. faza, 7 km. severno od Kranja, prodam za gotovino ali zamenjam za dvosobno stanovanje oziroma dvosobno s kabinetom, v severnem delu Kranj. Tel.: 47-290, torek od 15. do 18. ure in sreda od 9. do 11. ure _ 5505 Prodam 30 arov NJIVE v okolici Na-kla. Telefon v ogl. oddelku 5506 OBVICTIIA Popravilo vseh vrst šivalnih STROJEV. Kličite od 13. do 14. ure, tel: 064/42-805__ 5528 Hitro, poceni in kvalitetno popravljam vse vrste TELEVIZORJEV in RA-DIOAPARATOV. Tel.: 21 -267 5529 Skupina delavcev opravlja vsa ZIDARSKA dela. Tel.: 28-779 5530 Prodam BANKINE in PUNTE. fon: 40-262 Tele-5512 živali Prodam črnobel vic, Tomšičeva 19 TELEVIZOR Tiro-5492> Prodam en teden starega bikca, 9 tednov stare pujske in kokoši nesnice, ter hetonsko železo 6 mm, Brence Hraše17/a Lesce V maju, juniju in juliju bom prodajal rjave in granaste JARKICE. Sprejemam pisna naročila. Stanonik, Log 9, Škofja Loka_5150 Prodam 20—80 kg težke PRAŠIČE, so cepljeni proti kugi. Stanonik, Log 9, Škofja Loka__5151 Opravičilo! Pri zahvali za Bogoljubom Petrovskim z dne 17. aprila je prišlo do neljube pomote: Pravilno se glasi: Ob boleči izgubi dragega očeta Za napako se opravičujemo. Prodam RADIOKASETOFON sharp. Tel.: 33-620_5493 Prodam MUHARICO bertely grafit, dolžina 2,40 in novo, nerabljeno Tel.: 74 090 dopoldan ali 75 702 popol dan 5494 Prodam SENO Tenetiše 33, Golnik rasno prodam Prodam semenski KROMPIR igor Jeglič, Podbrezje 86, tel.: 70-202 5457 Prodam SENO Vešter 39, Škofja Loka_5458 Prodam SENO, dekliško obhajilno OBLEKO, električni MOTOR 15 kW, KIMPEŽ, konzolno DVIGALO Virmaše 47, Škofja Loka__5459 Prodam par ton SENA in HAUBLITZ Sr vas 14, Golnik_ 5460 Prodam SENO in SILAŽO Lahovče 19, Cerklje_5461 Prodam semenski in jedilni KROM-PIR igor. Voklo 6, Šenčur 5462 Prodam semenski KROMPIR Podbrezje 7____ igor 5463 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata in strica IVANA KEPICA iz Cerkelj se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, za izrečena sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na'njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sodelavcem iz Tekstil-indusa, Iskra Kibernetika ter Save, tov. Ahačiču za besede slovesa. Posebno pa se zahvaljujemo postaji milice iz Cerkelj za njihovo nesebično delo in pomoč pri hudi prometni nesreči. Zahvala pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sestra Pavla z družino, brat Jože in drugo sorodstvo 11. stran ©Q)IS®SIka, Gorenjskih oblačil Kranj, Novosti Tržič, Sukna Zapuže, Almire Radovljica in kranjske Kokre. Slovenska tekstiliada v kegljanju bo 24. maja. Prireditelj pa bo Mariborska tekstilna tovarna. — A. 2. njem delu kranjske občine pa vse tja do Kamnika in Domžal. »Prvič smo se pojavili v Kranju na lanskem novoletnem sejmu,« pripoveduje Slavko Humerca,« ki ima kar trojno vlogo, saj je direktor, glavni in odgovorni urednik Radia Triglav Jesenice. »V našem rednem tedenskem oziroma dnevnem programu imamo namreč precej tako imenovanih kontaktnih oddaj. Prav z njimi ugotavljamo, da je krog naših poslušalcev zelo širok. Da bi se še bolj preskusili in približali poslušalcem, smo menili, da so gorenjske sejemske prireditve lepa priložnost in za nas izziv, da se predstavimo v širšem prostoru. Zdaj, med sejmom gozdarstva in kmetijstva, smo se vsak dan oglašali tudi iz Kranja.« Poslušanje Radia Triglav v jeseniški in radovljiški občini ter v precejšnjem delu Gorenjske omogočajo pretvorniki Jesenice, Spanov vrh, Vogel, Brvogi nad Kranjsko goro in Katarina. Signal s Katarine na 96 MHz pa vsak dan seže vse do Domžal. »je takšno oglašanje in pripravljanje oddaj zunaj osnovne ga območja postaje zapletena zadeva?« »Tehnično ne. Na sejmu smo uredili studio z malo pomožne opreme. S petimi novinarji, ki so bili izmenično na sejmu, pa smo se vsak dan od 16. do 19. ure neposredno vključevali v naš redni program. Dela ni malo, ugotavljam pa, da so bili prvi koraki uspešni. Čeprav nimamo poklicnega tehnika, smo toliko usposobljeni, da bi lahko sami iz obeh študijev (na Jesenicah in v Kranju) pripravili okroglo mizo v živo. Tako smo tudi delali na sejmu; pogovarjali smo z razstavljalci in obiskovalci ter hkrati med oddajo skrbeli za dveurni sejemski program na razstavišču.« Z rednim triurnim programom vsak dan popoldne med tednom, ob nedeljah pa od 11. do 16. ure, si je osemčlanski kolektiv Radia Triglav Jesenice že pred časom zagotovil precej širok krog poslušalcev. Tokrat so se uspešno preskusili v Kranju, tako tehnično kot programsko. Njihov sedanji sejemski izziv od Jesenic do Domžal pa bi morda v prihodnje lahko pomenil tudi kaj več. A. Žalar Proslave ob dnevu OF čet^i Kranj — Osrednja proslava v počastitev dneva OF bo v q\)V)\ 23. aprila ob 20. uri v veliki dvorani skupščine občine Kranjj^jiiJ priložnosti bodo podeljeni srebrni znaki OF, medobčinska Pjjj""-1'' Zveze združenj borcev za Gorenjsko, občinska in državna ^ nja. Slavnostni govornik bo predsednik občinske konferenčni Osrednja občinska prireditev v počaSV^fdT„ OF in 1. maja bo v Škofji Loki v petek, 24. aprila, ob 18. unv j^fik Loškega gledališča. V kulturnem programu bo nastopil "^^^V pevski zbor iz Ljubljane s solistoma Mileno Moračo in Tone cem, dirigiral pa bo Ciril Cvetko. teK. . Jesenice — V počastitev dneva OF in 1. maja bo v P v05r Kranj Ferdo Rautei oktet. Škofja Loka V kulturnem programu bo nastopi' Sl° aprilu, ob 19. uri v amaterskem gledališču Tone Cufar občin ^liiH, čanje pevskih zborov 1987. Prireditev organizirajo drui' čne organizacije in skupščina občine Jesenice. ii Tržič — Tudi v Tržiču bo v počastitev dneva OF «r£a%i' kulturna prireditev. V petek, 24. aprila, ob 19. uri bo v oS£ fitf, heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču glasbena prireditev ajij* 1987«. Ob tej priložnosti bodo podeljena tudi državna odlik0 priznanja OF. ril ^C ii' Velik razvoj v kmetijstvu in gozdarstvu — »Videl sem^ ^jp kaj takšnih sejmov v zadnjih letih. Presenečen sem " ^ r njo prireditvijo v Kranju. Posebno še nad podatko" $\ j slov nost na tej prireditvi dosega kar deset tisoč sta ^F. jard. Čeprav so cene precej visoke, razstavljalci tu?" J b|i prodajo. Ta prireditev pa kaže tudi velik razvoj, Hi Kfl f zadnjih letih dosežen pri nas na področju kmetija** darstva,« je povedal Stane Dolanc, ko si je v pete njem ogledal 26. mednarodni sejem gozdarstva in H v Kranju. — A. 2. — Foto: F. Perdan