Kakšne otroke ima rada Marija?
Vsak katoličan ima poleg svoje telesne matere ludi še dve duhovni matcri. eno na zetnlji, drugo v nebesih: svelo cerkev in Marijo. Mater božjo.
,Angelčelc" vam bo letos večkrat kaj povedal o Mariji, vaši nebeški Materi. Posebno bi vas rad ieme-Ijito poučil, kako se morale vesti, kakšQ|..morate biti, da 'Vas bo mogla Matija rada imeti.
Da bosle pa la nauk o nebeški Materi lažje umeli in si ga bolje zapomnili, bomo ono prisrčno Ijubezen, ki jo ima navadna dobra mali do svoje dece, primerjali z nebeško Ijubeznijo, ki jo ima Marija do svojih otrok.
Omenim pa, da  se navadno  imenujejo  Marijini otroci le oni, ki so zapisani v posebno Marijino družbo-•<¦    ((Sga imena; vendar se sme vsak.jzvrsten časlilec Ma-^gre božje tudi imenovati Marijin otrok.
1. Navadno si matere žele, da bi bili vsi njih otroci lepi in zdravi. Oj, kako hudo d<5 dobri in skrbni materi, če ima njen olrok kako telesno napako, ie nima vseh zdravih udov, če je popaCenega ali odurnega obličja itd.
Enako si želi naša nebeška Mali lepih, z d r a-vih in čvrstih otrok. Pa nikar ne mislile, da gleda nebeSka Mati na zunanjo lepoto, na čvrsto telesno zdravje; ne, marveč le na dušno lepoto. Podlaga vse dušne lepote, duSnega življenja in zdravja, pa \e mi-lost božja.
Grojovito osludna je duša omadežana s smrtnim grehom, da si pač grše ostudnosti ne morcmo tnisliti ne na teirt, ne na onem svetu. PrecejSnji del peklen-skih kazni bode ravno v teni, da bodo morali pog^ub-Ijenci vekomaj gledati to strašno ostudnost pri sebi in pri drugih. Obratno pa je duša v posvečujoči milosti božji nedopovcdljivo lepa. Dokaz nam je to, ker se Bog sam iz nebes z veseljem ozira nanjo. Bog, ki vedno gleda vse lepotije v nebesih in na svetu, se vendar z veseljem ozira na tako dušo. in se mu to-liko priljubi, da jo imenuje  svojega  Ijubega  olroka.
__    2    __
Zdaj pa že lahko izprevidite. kateri so oni lepi in čvrsli Marijini otroci, do katerih ima nebeška Mati posebno veselje. DifijnLljudje na zemlji so taki lepi Marijini otroci.
Najprej oni žarnolični in presrečni, ki po svetem krstu še niso izgubili posvečujoCe milosti božje Po-znamo jih po njih krasnem imenu: nedolžni! O, le-ti so največji ljubi|enci Marijini; oj, s koliko ra-dostjo obrača nebeška Mati nanje svoje malerine oči! Taki Ijubljenci  Marijini so   bili: sv. Alojzij,   Stanislav,
 IBerhmans, Herman, sv. Terezija, Roza Limanska in ie milijonl drugih. Df.uLa_jiLSla lepih Manjinih otrok je pa vrsta onih, ki so bili sicer tako nesrcčni, da so izgubili posveču-jočo rnilost božjo s smrtnim grehom, a so jo zopet dobili v dobro  opravljeni   izpovedi.   Vsi pravi   izpo-         _
kormki   so   ludi   Ijubljeni   oiroci   Marijini.    Saj se še        ^J svelna mali tako zelo veseli, le je njen olrok po hudi         ^| bolezni  ali po kaki drugi nesreči  izgubil  telesno  lc-poto in  krepost, pa jo potlej zopet dobi po srečnem
 Iozdravljenju. Kako da bi Marija ne bila vesela svojih ozdravljenih otrok, ko vč, kako grozovilo ostudni so bili. dokler so  bili še v smrtnem grehu ;   zdaj   pa so tako   neizrečno   lcpi, ko   so  očiščeni  v krvi   božjega Jagnjeta — in sicer po   njeni skrbi.   Zgodovina   nam kaže ludi premnogo lakili Ijubljencev Marijinih, kakor je bila, n. pr., sv. Marija Egipčanka, Kortonica, sv. Av-       ^^M guštin ter Se milijoni   drugih.   O, tudi   izpokorna ne-        ^^ dolžnosl je Ijuba Bogu in Mariji!                       „..              :
Na katero slran se   boš  postavil,   dragi   Sttetelj?
 »Oj, te čuti tvoje srce rajsko zavest krstne nedolžnosti, ki še ni bila omadežana z nobenim smrlnim grehom, ^m vztrajaj in ostani zvest do zadnjega vzdihljaja — na ^| pravi strani med nedolžnimt jagnjeti, ki so odlični ^M Ijubljenci Marijini. Ce pa te sreče ni več, skrbi pravo- ^M časno za lopolo izpokorjene nedolžnosti, ker sicer ne ^t     moreš biti Ijubljen otrok Marijin.                                           ^M
                                                                                                  ^
             Abulker,   V zgornjem   Egiptu je v začetku  18.
    stoietja živela družina, ki je bila najprej v razkolništvu.
                                             M
pollej pa je preslopila v katoliško cerkev. L. 1714 jim je bil rojen sinček, kateremu so dali pri sv. krsiu ime Abulker. Oče Jožef je najprej dete izročil v božje varstvo, potem pa se je obrnil proti altarčku presvete Dcvice, ki ga je bil napravil v sobi, in ji predstavil otroka rekoč: ,,Ti boš njegova mali: tebi ga darujem od tcga Irenolka in ga posvetim tvojemu Sinu; varuj ga, da ostane čist vsakega greha : ohrani ga v polni veri katoliSke cerkve; vzgajaj ga v Ctstosti; zaljSaj ga s slehrno čcdnostjo, bodi mu bramba in škit zoper hudobnega sovražnika do smrti!"                                       ^m
Očeiova želja se je izpolmla. Bil je izvrsten deček ^M in vrl mladenič, ki je vse življenje ohranil krstno ne- ^M dolžnost. Ne bom vam tu natančnejc opisoval nje ^| govih vrlin; marveč le to povem, kako goreče je ^M časlil Mater božjo.                                                               ^M
V_s«4fBem lelu njegove dobe je obiskal družino ^M neki paler iz Jezusove družbc, ki mu je podaril po- ^M dobico Matere božje. Pobožni oirok, jo obesi na ^U steno, napravi zanjo oftarček in večkrat na dan tu ^U opravlja svoje goreče molitve. Vsako jutro ovcnča ^M sliko s cveilicami; mnogovrslna darila, ki jih je pritrgal ^M sam sebi, položi najprej na Manjin ollarček in j h ^M pokloni nebuški Kraljici, potlej pa razdeli med ubogc       ^M
Njegova mati ga je večkrat videla, kako je kleče, ^^ z obrazom do tal sklonjen, v solzah klical: ,,Ti si ^M moja mali, tebe Ijubim. tebe Ijubim!" Potlej je hitro ^| vslal. se globoko prikloml in glavico naslonil k Mari- ^M jinim nogam, rekoč: ^Tvoj služabnik sem, o Marija '" ^M Še ponoci ga je mati večkrat sliSala ponavljati imeni ^l Jezus in Marija.
Tudi druge ofroke jc učil in priganjal, kako naj Ijubijo in časte. Marijo. Prosil je gospoda niisijonarja, naj mu povcdo več lepih zgledov o Materi boi|i, da jih je poilej ponavljal svojim malim tovariSern in jih navduševal za čisto in nedolžno življenje.
Kot sedemnajstleten mladenič je bil poslan v Rim, da bi se izučil za mUijonarja in potlej deloval med svojimi rojaki. Med poiovanjem je povsod, kjer je le
__      c      __
pomoči in ji obetal   svelo   zvestobo.    Posebno  se  v Loreii kar ni mogel ločili od Marijinega svetišča.
Zadnji dan I. 1731. je dospel v Rim. Na sv. (reh Kraljev dan je dobil obleko misijonskih gojencev. Preden jo obleče, jo daruje nebeški Kraljici, da bi jo blagoslovila. Delinsko-zaupno jo prosi. naj nikar ne dopusti. da bi v tem svetem oblačilu storil kak greh, marveč da bi mogel vedno čist ostati. lu ko za-pazi, da ima rdeč rob in pas, sc spomni mučenstva in navdušeno ga poljubi, se ozre na sliko Matcre bozje in vzklikne: .Tukaj sem, poSlii me ! Toda storiti me moraš vrcdnega take milosti!" V tem slovcsncm (renolju je Manji izročil vse svoje učenje in ves svoj Irud. Tudi pozneje je mnogokrat ponavljal to popolno izročitev.
Pridno se je učil in pripravljal za svoj poklic; vzorno se je vedel ter boijinbolj odlikoval v krSčan-skih čednostih. Pa božja volja ni bila, da bi bil p««ki><-kot goreč apostol nazaj v svoj rojstni kraj, marveč Bog je v najlepših letih, kakor nekdaj sv. Alojzij, pre-sadil 10 lepo lilijo v rajski vrt Mari|inih otrok. Kakor je lepo in vzpodbudno živel, tako je tudi lepo in srečno umrl, 30. aprila 1738. Vsi. ki so ga poznaii, so pričali, da je ohranil ves čas svojega štiriindvajsel-letnega življenja brezmadežno obleko krstne nedolž-nosti.