CELJSKI TEDNIK Celje. 15. septembra 1961 LETO XI. štev. 35 CENA IZTODU » DOf GLASILO SOaAOSTICTfE ZTEZS DOjOVNEGA LJUDSTTA OKJRAJA CELJE LKT IZDAJA IN TKKA ČASOPISNO PODJETJI >CELJS1LI TISK.« TONC MASLO Beograjski odmevi Beograjska konferenca izven- blokovskih držav je močno odjek- nila po vsem svetu, tako v poli- tičnih krogih, zlasti pa v srceh preprostih delovnih ljudi, ki živi- jo povsod, ne glede na politične meje in interesne sfere blokov- skih sil. Navkljub prizadevanjem, sicer »e odkritim, da bi beograjski kon- ferenci zmanjšali pomen v sve- tovni politični areni, so tudi blo- kovske države morale priznati ve- lik uspeh, predvsem pa preseneti Ijivo enotnost šefov nevezanih iržav. Burmanski premier U Nu je po prihodu v Bandung izjavil, da lahko trdi, da silna napetost vid- mo popušča in da imajo pri tem razveseljivem pojavu svoj levji delež izvenblokovske dežele. Beograjska konferenca je do- kument, ki opozarja svet, da je treba najhitreje in na miroljuben način rešiti vsa sporna vprašanja. Da je treba odstraniti vse vire ne- varnosti za mir, ki izvirajo iz obo- roževanja, tekme za prestiž, iz na- silnega vzdrževanja vojaških baz ma tujih ozemljih, od tega, da se Se vedno ohranjajo kolonialistične in imperialistične težnje ter njih tragične posledice. Deklaracija nadalje predstavlja vest človeštva T tem, da kaže blokovskim silam konkretno pot za aktivno koeksi- stenco tudi na področju sklepa, da morajo vse države skrbeti za medsebojno gospodarsko sodelo- vanje, za odklanjanje prevelikih razlik v razvitosti posameznih de- tel ter s tem v zvezi tudi za od- stranitev enega izmed bitnih vzrokov nesoglasja na našem pla- netu. Apel miru, ki so ga države ude- leženke posredovale vsemu člo- veštvu, je prav tako dokument, ki govori o tem, da ni res, da b se pereči problemi svetovne poli- tike ne dali gledati drugače, kot 8 predsodki blokovsko obremenje- nih konceptov, ki stalno mejijo na vojni spopad. Kdorkoli bi povzro- čil katastrofo sveta, bi imel proti sebi javno mišljenje in obsodbo miroljubnega človeštva, ki ima v 25 državah skupine nevezanih na- rodov dandanes svojega tribuna v mednarodni politični areni. Predsednik Indonezije dr. Ah- med Sukamo, ki je skupaj s pred- sednikom Republike Mali Modibo Keitom v torek prispel v Wa- shington, da bi posredoval sklepe in želje konference predsedniku Kennedyju, je med drugim ob prihodu dejal: — Včasih sem prihajal k vam kot predstavnik svojega 92 mili- jonskega indonezijskega ljudstva. Danes prihajam v imenu 25 iz- venblokovskih držav, ki štejejo okoli 750 milijonov ljudi... Ne- vezane države nimajo vojaške moči, tudi niso gospodarsko moč- ne, toda naša moč je ravno v tem, da je med nami še najmanj raz- lik v mišljenjih o rešitvi proble- mov, ki tako zelo težijo svet in ogrožajo mir... V teh kratkih besedah je zapo- padeno bistvo uspeha, ki je bil v Beogradu dosežen... Velika enot- nost po poglavitnih vprašanjih svetovnega miru, sodelovanja med narodi in lepše bodočnosti vsega človeštva. Nepopisno močan pa je odmev beograjske konference med naši- mi delovnimi ljudmi. Malo kak- šen politični dogodek je tako moč- no razgibal zanimanje naših de- lovnih množic, malo kaj je tako močno mobiliziralo naše narode k poglobljenim razpravam. To pa je tudi razumljivo. Ne samo to, da je bila konferenca v Beogradu, temveč predvsem želja miru je vzbudila za tako zavzetost. Kajti mir za nas pomeni napredek in srečnejšo bodočnost. J. Krašovec DOBROVUE IN KOZJANSKO OB 20-LETNICI VSTAJE KOZJE JE SLAVILO Velika množica Ijuodarstvo, komisijo za orga- nizacije in društva ter komisijo za idejno vzgojno delo. Te komisije so obstajale prav za prav že prej, vendar zaradi obsežnosti pi^ročja, ki spadajo v nadležnost teh komfeij, niso bile povi&em kos tem nalogam. Njihovo delo je bilo v tem, da so od časa do časa bolj načelno ana- lizirale kakšno področje, niso pa mogle dovolj vplivati na razne pojave, ki so na posameznih pod- ročjih družbenega življenja iz- bili na dan. Prav zaradi tega je pozdraviti zamisel o ustanovitvi jodkomisij, ki bodo v stanju jolj konkretno in podrobno ana- zirati razna področja, če bo po- trebno tudi na kraju samem. Tako bo imela komisija za družbeno upravljanje in gospo- darstvo podkomisijo za politiko v kmetijstvo, podkomisijo za proučevanje delitve dohodka v gospodarskih organizacijah, pod- komisijo za področje blagovnega prometa, podkomisijo za turizem in gostinstvo, podkomisijo za proučevanje dela samoupravnih organov ter podkomisijo za šol- stvo in zdravstvo. Komisija za organizacije in društva bo imela tri podkomi- sije: podkomisijo za množične organizacije, podkomisijo za dru- štva ter podkomisijo z« strokov- na društva. Naloga teh komisij bo, da bodo proučevali in usmer- jali dejavnost številnih množič- nih organizacij in društev. Komisija za idejno vzgojno de- lo bo prav tako imela tri pod- komisije, in sicer podkomisijo za zunanje politična vprašanja, pod- komisijo za obveščanje državlja- nov in podkomisijo za organiza- cijska vprašanja. Razen nave- denih komisij dela pri Okrajnem odboru Socialistične zveze še ko- misija za družbeno aktivnost že- na, komisija za prošnje in pri- tožbe ter kadrovska komisija. Podoben mehanizem v obliki komisij in podkomisij bo po- trebno čim prej ustanoviti tudi pri občinskih odborih Socialistič- ne zveze. Tu ne gre, da bi ta me- hanizem enostavno kopirali, kaj- ti v vsaki občini so različne po- trebe. V nekateri občini morda ne bo potrebno ustainavljati vseh podkomisij, ki so ustanovljene pri Okrajnem odboru Socialistič- ne zveze, zato se bo pa morda x)javila potreba po ustanovitvi cakšne druge komisije, ki je v okrajnem merilu ni. Namen take organizacije je predvsem, da se organizacije So- cialistične zveze bolj približajo ljudem in problemom na terenu, da zainteresirajo za reševanje raznih vprašanj čim večje šte- vilo ljudi po interesnih področ- jih, to pa je končno tudi glavni smoter Socialistične zveze. Do- slej je bilo namreč opaziti, da so razne probleme reševali usi>ešno še v občinskem merilu, m^tem ko na kraju samem, kjer se je problem pojavil, ni bilo po na- vadi čutiti dovolj vpliva krajev- nih organizacij Socialistične zve- ze. Da bi organizacijam Sociali- stične zveze olajšali delo, bo podkomisija za obveščanje dr- žavljanov pri Okrajnem odboru SZDL te dni začela izdajati dva- krat mesečno »Obvestila«. V njih bo na kratko zajeta vsa dejav- nost organizacij Socialistične zve- ze v okraju, kot na primer za- ključki in sklepi raznih sej, delo komisij in podkomisij ter napot- ki za delo. Namen teh lObvestilc, ki jih bodo sprejemale vse ob- činske in krajevne organizacije Socialistične zveze, je, da bodo v njih prenašali izkušnje (dobre pa tudi i^manjkljivos^ti pri delu) iz organiizacije v organizacijo. Kalešna področja in kako bodo razne podkomisije t okraju in občine reševale, bomo podrob- neje pisali v naslednji številki našega lista. Sedaj je najvažnej- še to, da občinske organizacije Socialistične zveze čim prej pri- lagodijo ta mehanizem p>otrebam v občini, da ga po potrdi zožijo ali pa razširijo. V komisije in podkomisije ho potrebno vklju- čiti primerno število sposobnih ljudi, ki bodo vsa vprašanja družbenega razvoja s polno av- toriteto proučevali in pravilno tudi usmerjali. Na ta naoim bomo dejavnost Socialistične zvezp približali lju- dem im jih čim bolj angažirali za reševanje konkretnih vprašanj. S tem bomo tudi pripomogli k osveščanju državljanov in k raz- voju naše socialistične demokra- cije. To pa je tudi eden pogla- vitnih smotrov Socialistične zve- ze kot vseljudske tribune, -ma PRIJATELJI NA OBISKU Med udeleženci beograjske kon- ference, tako najvišjimi državni- ki, kot tudi njihovimi sodelavci ter novinarji, je bilo mnogo takih, ki so v minulih dneh prvikrat pri- šli v Jugoslavijo, dasiravno jih z našimi narodi veže vez prijatelj- stva, sodelovanja in razumevanja Že vrsto let. Mnogim so naloge v domovini narekovale, da niso mogli izrabiti gostoljubja jugoslo- vanskih narodov in poleg glavne- ga mesta spoznati tudi ostale le- pote in spomenike napredka v na- ši domovini. Po Jugoslaviji so potovali, ne- kateri za krajši čas, drugi pa tudi za več dni. Predsednica Ceylona Sirimavo Bandaranajke, nepal- ski kralj Mahendra Bir Birkam, Predsednik Cipra nadškof Maka- rios in maroški kralj Hasan II. Posrečena je bila ideja sloven- ske turistične agencije »Izletnik«, ki je v sodelovanju s kolektivi organizirala obisk zastopnikov ti- ska, radia in televizije iz prija- teljskih izvenblokovskih dežel. Tako je skupina okoli tridesetih časnikarjev preživela teden dni na poti po Sloveniji. Bili so med njimi novinarji iz Združene arab- ske republike, Indonezije, Indije, Severne Rodezije, Njase in Ugan- da Urundi. Na poti po Sloveniji so si pri- jatelji iz azijsko-afriških dežel ogledali številne kolektive in obi- skali priznana turistična področja kot je Pohorje, Gorenjska ni Pri- morska. Skupina tujih novinarjev je med drugim obiskala tudi Celje, kjer so se kot gostje naše redak- cije in podjetja »Celjski tisk« za- držali v krajšem razgovoru s predstavniki oblasti, političnimi delavci in celjskimi stanovskimi kolegi. Po obisku v mariborskem okra- ju so se nato v soboto za nekaj ur ustavili v Šaleški dolini kot gostje rudarskega Velenja. Nad Vele- njem so bili vsi silno navdušeni, tako nad ureditvijo mesta, kot nad organizacijo tega sodobnega rudarskega podjetja. Novinarji airiško-azijskih držav pred spomenikom NOB v Celju PRVA SEJA podkomisije za Icme ijstvo in gozdarstvo v ponedeljek se je prvič sesta- la podkomisija za kmetijstvo in gozdarstvo, ki bo delovala v okvi- ru komisije za družbeno uprav- ljanje pri okrajnem odboru So- cialistične zveze v Celju. Na prvi seji so obširno govorili o bližnjem plenumu okrajnega odbora Socialistične zveze, ki bo obravnaval kmetijska in gozdar- ska vprašanja. za čas od 15. do 24. septembra Pretežno od 20. do 23. bo lepo vreme. V ostalem pa bo nestalno vreme s pogostimi padavinamL 2 CELJSKI TEDNIK STEV. 35 — 15. septembra 1961 POGLED PO SVETU Konferenca miru je za nami, nje- ni dokumenti pa so ostali zgovorni aktivisti za ustvaritev znosnega vzdušja, potrebnega za ustvarjalno sožitje narodov in držav. Nekateri na Vzhodu in Zahodu niso razu- meli namena konference in zato tudi njenih dokumentov ne razu- mejo prav. Ugibajo, s kom je kon- ferenca potegnila, ali z Zahodom in Vzhodom, oziroma, komu je imela več očitati. Uradni Franciji ni všeč jasna beseda o kolonializ- mu, češ da ni prav nič povezan z vprašanjem svetovnega miru. Za- hodni Nemčiji ne gre v račun, ker konferenca ni pritrdila njenim sta- liščem glede Berlina, Angležem najbrž tudi še ne gre v glavo, da Azija in Afrika nista tu več zato, da bi jima oni risali politični zem- ljevid, v ZDA pa njene zaključke sprejemajo pogojno, o čemer priča Kennedyjeva beseda Sukarnu in Keiti: »Upajmo, da so narodi na konferenci privrženi svetovni druž- bi, v kateri imajo ljudje pravico in svobodo odločati o svoji usodi privrženi svetu miru, v katerem lahko izbero SVOJ način življe- nja.« Nekje so zapisali, da konfe- renca ni povedala, kako naj se nje- ni zaključki uresničijo. Ta beseda še najbolj razodeva nerazumeva- nje. Konferenca je to povedala, povedali smo to že vnaprej. Ni na svetu čarobne formule, ni urokov, ki bi »zagovorili«, preplašili in od- podili hudega duha vojne, ni je si- le, ki bi to lahko storila izven člo- veštva in nad njim. Ta sila je v nas, v ZDA, v SZ, v Kitajski in ta- ko dalje. Ta sila je pamet, silni človešM razum in njegova zavest o tem, kaj je prav in kaj ni prav. Toda zmaga pameti ni zajamče- na. Prav v dneh konference, ki je apelirala na vest in pamet člove- štva, je prišlo do izjav, ki niso olajšale teže trenutka, ki so moro nad svetom naredile še strašnejšo. Tako v Washingtonu kakor v Mo- skvi so drug drugemu zagrozili s termonuklearno vojno, »če bi pri- šlo do najhujšega« in drug druge- mu obljubili nadaljevanje jedrskih poskusov. Ne samo to. Atlantski vojščaki demonstrirajo z manevri v jugovzhodni Evropi, ki je, žal, izredno občutljiva točka, če gre za prestiž obeh blokov. VI. amerikan- ska flota v vzhodnem Sredozemlju! Na Danskem ameriški poveljnik NATO vojske Norstad pritiska, naj se ustanovi dansko-nemško skup- no poveljstvo, nezaslišana stvar za danske domoljube, naravna za ameriško-nemške vojaške načrte na Baltiku in Severnem morju. Isti Norstad je prav te dni z Adenauer- jem in Straussom konferiral o po- novnem ojačenju Bundeswehra. Ce francoski vojni minister izjavlja, da pariški sporazumi Nemčiji ne prepovedujejo taktičnega atomske- ga orožja, potem si lahko mislimo, da je imel Hruščev prav, ko je Lippmannu izjavil: »Zahod bo Nemcem dal atomsko orožje, če ne boste to vi Amerikanci, bodo to Francozi.« Skupni nemško-francoski vojaški poligon pri Ludwigswinklu je že menda realnost. Kuba je ob- vestila OZN, da v ZDA še nadalje pripravljajo vojsko za likvidacijo Castrovega režima. Ker je ta moč- no vezan na Kitajsko in SZ, pome- ni to veliko nevarnost za še večjo napetost. Berlin! Hruščev je o tem proble- mu govoril, ko sta mu Nehru in Nkrumah prinesla beograjsko pismo. »Ni mogoče v neskončnost odlagati miroljubne rešitve nem- škega problema.« Tu ni kaj opore- kati. Dokler je nemško vprašanje nerešeno, ni rešeno vprašanje mo- rebitnega napadalca, zato je priti- skanje z mirovno pogodbo vsaj ra- zumljivo. V nobenem sporazumu Berlin ni bil določen zato, da bi Bonn v njem organiziral diverzant- sko in revanšistično središče, niti ni bil mednarodno uzakonjen zrač- ni koridor. Dokler je stanje tako, vsak hip lahko vzplamti vojni po- žar, ki lahko zajame ves svet. Te- ga se danes zavedajo vsi konti- nenti. Vsemu svetu je jasno, da Zahod tudi v tem trenutku zavla- čuje razgovore o Berlinu, Stojimo torej spet pred nujnimi in neizogibnimi razgovori med Vzhodom in Zahodom. Obe strani se pozivata na stvarna pogajanja, to pa so samo taka, ki računajo z nekim kompromisom in z apriorno zavestjo, da vojna ni nadaljevanje politike, oziroma da ne sme biti ker ne more rešiti nobenega vpra- šanja. Nujnost takih pogajanj je poudarila tudi beograjska konfe- renca, ki pa je obenem poudarila vsa tista načela, brez katerih ne more biti trajne, plodne in ustvar- jalne koeksistence na svetu. T. O. PRED PRAZNIKOM SOSTANJSKE OBCINE Hvaležne primerjave v pripravah na zaključno okrajno prosla- vo 20-letnice vstaje in v počastitev praznika gOSTANJSKE OBCINE, 8. OKTOBRA, JE BILA pred dnevi v glavnem mestu saleske doline tiskov- na konferenca, na kateri so najvidnejši pred- stavniki ljudskega odbora in političnih orga- nizacij seznanili Časnikarje z razvojem, ki ga je opravila ta dolina po vojni ter z njenimi perspektivami. Šaleška dolina je v letih po voj- ni povsem spremenila svojo zu- nanjo podobo. Pa ne samo to, z njo vred so se spremenili tudi ljudje, njihova miselnost in za- vzetost do graditve in utrjevanja novih družbenih odnosov. Človek, velenjski rudar in šoštanjski us- njar, delavec v lesni industriji in kmetijstvu je postal ne samo pro- izvajalec dobrin, temveč tudi upravljalec in oblikovalec nove- ga življenja. Šaleško dolino je prevzel nov življenjski utrip. Tu so nastali in še nastajajo novi ob- jekti, giganti naše industrije. Do- lina ob Paki je postala veliko gradbišče. Zdaj je na vrsti energo- kemo kombinat, ponos šoštanjske komune. Glavno značilnost v gospodar- skem življenju šoštanjske občine daje industrija. Pri ustvarjanju bruto produkta, ki bo letos pred- vidoma znašal okoli šestnajst mi- lijard dinarjev, je industrija ude- ležena z več kot osemdesetimi od- stotki. Industrijski značaj doline pa je očiten tudi v strukturi pre- bivalstva, saj ga je kar 82 odstot- kov nekmečkega. V letih pred vojno so bile te številke povsem drugačne. Takrat je bilo 65 odstotkov ljudi vezanih na kmetijsko proizvodnjo. Med- tem, ko je imela šaleška dolina 1939. leta komaj 14.700 prebival- cev, je zdaj to število naraslo že na 23.000 ljudi. Velik korak, ki ga je ta predel celjskega okraja na- pravil po drugi svetovni vojni, se vidi tudi v številu zaposlenih. Zdaj je samo v gospodarstvu za- poslenih nad dva tisoč ljudi več, kot v preteklih letih. Ce je nadvse hvaležna primer- java o razvoju Šaleške doline po vojni s stanjem, ki je vladalo pred 1941. letom, pa je očiten velikan- ski razvoj tudi v zadnjem deset- letju. Še več, preobrazba doline gre hitro naprej. Ni naključje, da se je prav tu uveljavil rek, da je danes zastarelo že tisto, kar je bi- lo novo šele včeraj. To je resnica, ki jo spoznava sleherni človek, ki se po krajših ali daljših časovnih presledkih vrača v te prelepe kraje. Šoštanjska občina obsega okoli 180 kvadratnih kilometrov, nad petdeset odstotkov površin pokri- vajo gozdovi. Podatkov, ki nazorno kažejo pot in razvoj Šaleške doline, je ne- broj. To niso samo številke, to so objekti, tu so ljudje, ki so jih gradili in postavljali. V letih po vojni so v tej ozki dolini ob Paki zgradili nad tisoč štiri sto stano- vanj, večino od teh v Velenju. Tu je na črni preprogi nastalo novo mesto, svetlo in veselo, mesto ne- botičnikov in prijaznih blokov, mesto zelenic in parkov, mesto novih ljudi. M. B. PETER ŠPRAJC predsednik ObLO Šoštanj LEPI POGOJI NAŠ KOMENTAR Bolj kot kateri koli drugi dogodek prej, je v zadnjem času prav konferenca šefov in predstavnikov nevezanih držav v Beogradu vzbudila pri naših ljudeh ogromno za- nimanje za probleme zuna- nje politike, za probleme, ki danes pretresajo ves svet. Ni naključje, da so prve dni septembra, v času traja- nja beograjske konference, zaživeli televizijski klubi, da so se naši delovni ljudje zbirali v društvenih i)rosto- rih in tam z veliko pozor- nostjo spremljali besede državnikov, pobornikov mi- ru in aktivnega sožitja med narodi in državami. Pa ne samo da so spremljali njiho- ve besede, temveč so o sta- liščih, ki so jih posamezni predstavniki zavzemali, o predlogih, ki so jih dajali, razpravljali in govorili. Ne- hote in brez težkih organi- zacijskih problemov, ob ka- terih se sicer radi ustavlja- mo, so nastale nove oblike politične aktivnosti naših ljudi. Skoraj nehote so nastale sekcije, ki bi jih prav lahko injenovali sekcije za zuna- njo politiko pri krajevnih organizacijah Socialistične zveze. Nastale so, ker jih je rodila potreba in delale so, ker so se okoli njih zbirali ljudje, ki so se živo zani- mali za potek konference miru. Tu je bil povod, ki pa nam lahko služi za zgled, kako naj bi z delom nada- ljevali, da bodo takšne ob^ like aktivnega udejstvova- nja članov Socialistične zve- ze tudi v resnici zaživele. Pogojev za uspešno delo zunanjepolitičnih sekcij pri krajevnih organizacijah So- cialistične zveze je veliko. Te pogoje ustvarjajo do- godki, zapleti in pobude za reševanje mednarodnih vprašanj.. In prav ti, bi bili lahko v naprej, kakor je bila beograjska konferenca, povod za zbiranje državlja- nov v sekcijah in klnbih. Pogoji za ustanovitev in de- lo zunanjepolitičnih sekcij pri organizacijah Socialistič- ne zveze so tu. Treba jih je samo izkoristiti. -mb HOČEM POSTATI ADMINISTRATORKA >Imam veselje do j>iisaTniiške^a poklica ...«. »Zelo me veseli pi- sarn iišiko delo ... « in ipodofbno je utemljilo isvoje pismene prošnje 117 prosijlik zia vp-is v prvi let-niik adminiisitrativne šole v Celju. Glede na razpoiloižljivi ppasitor, ki ga ima gimnazija, v karteri uživa administrativina šoila go- stoJjublje, ter uipoštevaje tudi pojnavijalce (14), je razipisna ko- misija za vpiis utegnili a isiprejeti le 47 novincev. Pri ;iz'biiri iso ime- li predinosit otroci boTcev lin žr- tev fašiističnegia terorja, štipen- distli te:r oitroci iz socialno priza- detih aili ekomomsiko šihkejsiih družin. V oibeh letniikih ise letos soila 198 diij^kiinj. Od teh je 26.8% o.trok borcev, 21.2 % pa štiipendi- stov. PoisamezTie clbčine iso za- stoipane z naislednjim številom dijakinj: Celje 62, Ža'lec 47, Šmar- je 28, ŠenitjuT 15, šošitanj 11, Laiš- ko 10, Slov. Konjice in Moiziirje pa z mližjim števiillom dijaikinj. Osem jih je od drugod. Šola upcTiaiblja za svojih pet oddelkov tri g:innnaziijisike učilni- ce, od kaiteriih služi ona za stro- jepiisnico. To pomeni, da »ta za pouik isitroikovno .teoretičnih pred- metov na irazpolago le dve učil- nici. Zaito je pri načrtovanjujx)- večanja šodiskiili proisitorov v Cel- ju nujno itre!bno — v prid us- petšnega in rodnega pouka — upoš/tevati tudi pottrobe admini- strativne šoile. Potrebe so iodiko večje, ker je šoila poklicana, da nudi ustrezino izoibrazibo itudi od- raslim, pa tega isipričo prezme- denili učilnic ne more v itolilki meri, kakor narekujejo interesi. G. G. Petek, 8. septembra "" V LJUBLJANI je bil otočni zbor sindi- kata prometa in zvez Slovenije, na ka- terem so največ govorili o ugotavljanju in delitvi dohodka na železnici in v PTT službi. Sobota, 9. septembra PREDSEDNIK TITO je odprl 61. med- narodni velesejem v Zagrebu. Slavnosti so se udeležili tudi nekateri tuji držav- niki in gospodarsKeniki. Nedelja, 10. septembra V OHRIDU se je začel 12. mednarod- ni kongres bizantologov, ka se ga ude- ležuje nad 600 domačih in tujih znan- stvenih delavcev. Ponedeljek, 11. septembra BEOGRAJSKA »KULTURA« je v svoji politični knjižnici izdala knjigo, posve- čeno konferenci šefov držav in vlad ne- blokovskih dežel. Torek, 12. septembra V MARIBORU je bilo republiško po- svetovanje o pridelovanju visokorodne pšenice. Sreda, 13. septembra NA PRIBLIŽNO 675.000 hektarjih bodo v Vojvodini letošnjo jesen pridelali nad 167.000 vagonov koruze, kar je za 29 od- stotkov manj kot lansko leto. Na to zmanjšanje je vplivalo zlasti slabo vre- BORBA NA ČRETI Srečal sem ga na »položaju«. Sklonjen za nizkim zidom, ki ob- daja majhno cerkvico na Creti, je hodil od borca do borca in jim dajal zadnja navodila. — Pazite, šele na moje povelje začnite z ognjem. Nič prej! Pusti- mo jih, da se nam približajo. Po- tem pa po njih! Ce bi ne bilo dobro razpoloženih gledalcev in če bi ne bilo lepega vremena in zelenja okoli nas, bi mislil, da se začenja ena od tistih borb, v kateri so se partizanske sile prvič v zgodovini narodnoos- vobodilnega boja postavile so- vražniku frontalno po robu. Tako pa je dogodke pred dvajsetimi le- ti, živahno in nazorno obudil iz spomina prvoborec in takratni udeleženec borbe na Creti, Lud- vik Zupanc-Ivo, a danes voditelj improviziranega napada na to mesto. — V noči od 25. na 26. oktobra 1941. leta je I. štajerski bataljon napadel Cmakovo posestvo na Go- milskem. Ta napad in pa borba na Creti, ki ji je sledila, sodita med največje akcije I. štajerske- ga bataljona, je pripovedoval to- variš Zupane. Napad na Cmakovo posestvo je uspel. Zažgali smo elemente za okoli dve sto lesenih barak,' ki bi jih morali prepeljati v neko ta- borišče v Nemčijo, zasegli smo precej živine, zraven tega pa uje- li Cmaka, njegovo ženo in nekega sturmfirerja. Borci sp Cmaka na- šli v drvarnici, pri njem pa tudi seznam aretiranih Slovencev in tistih, ki bi jih morali v kratkem še zapreti. Po akciji so se vse tri čete umaknile na Dobrovlje, proti Cre- ti. Nemci so takoj organizirali za- sledovanje prvega štajerskega ba- taljona, ki je že okoli desetih do- poldne dospel v taborišče pod cerkvijo. Komaj smo se oddahnili od na- porne poti, saj je bilo snega čez pas, že so nas kratki rafali iz na- še zasede spravili pokonci. Borbo z Nemci smo pričakovali in se je veselili hkrati. Kmalu po dvanajsti uri smo že bili na položajih. Tu, okoli cerk- vice in za njenim obzidjem, je po- kazal z roko, smo zasedli mesta borci Savinjske čete, ki jo je vo- dil komandir Letonja, hkrati tudi namestnik komandanta bataljona Franca Rozmana-Staneta. Polo- žaje na desni strani je zavzela Revirska četa pod vodstvom ko- mandirja Silasa, na hribu za na- mi, pa so se zvrstili borci Pohor- ske čete pod komando tovariša Toleda. Skrbno smo se okopali v sneg. Bili smo na varnem in skriti ta- ko, da nas ni moglo opaziti še tako ostro oko. Čakali smo in prisluškovali. Mi- nute so bile dolge. Vlekle so se v večnost. Kmalu po pol drugi uri popol- dne smo jih zagledali. Prišli so iz gozda in se pomikali čez visoko zasnežen travnik proti našim po- ložajem. — Ne streljaj! Pustimo jih, da se nam približajo. Poslušaj po- velje! je šlo od ust do ust. Nape- tost je rasla. Se bolj smo stisnili puške in pričakovali... Dih je zastal, a srca so bila močneje, glasneje... Počasi so se nam bližali. 2e so bili pri leseni uti, dobrih sto met- rov od naših prvih položajev, ko je padlo kratko in ostro povelje: ogenj. Tedaj so se oglasile naše puške in naši mitraljezi. Bili smo dobro oboroženi. Imeli smo tri mitralje- ze, sicer pa vsi borci puške in tu- di po 120 komadov municije. Po snegu so se začele kotaliti zelene in črne kepe. Prenekateri so obležali na beli preprogi. Po tem neuspelem napadu so se umaknili. Nad Creto je legla grobna tiši- na. Vendar ne za dolgo. Zdaj so šli v juriš, se zagnali čez travnik, streljali in padali. Mi pa smo trd- no držali položaje. Bili smo dobro zavarovani. Prvemu jurišu je sledil drugi, tretji. Pri vsakem se je manjšalo število napadalcev, naše vrste pa so bile še zmeraj brez izgub. Po enem izmed takih jurišev, se je čisto spredaj, za zidom, ogla- sil Rado Zakonjšek-Cankar: — Zadelo me je, je dejal. Takoj smo mu najbližji prisko- čili na pomoč. — Kam te je zadelo? — Tule v hrbet, je odvrnil. Ko smo še enkrat pogledali nje- gov hrbet, smo videli, da ga je zadelo le kamenje, ki se je zaradi strela, visoko v cerkveno steno, odlomilo in padlo nanj. Očistili smo ga in se vsi sku- paj zasmejali. On je bil edini »ranjenec« tega boja. Spet so se oglasile puške. Ven- dar z one strani dosti slabše, kot poprej. V poslednji juriš se je za- gnala le majhna skupina nemških vojakov. Kaj neki to pomeni, smo se spraševali? Kje so ostali? Odgovor na to vprašanje je dal Toledo. Na srečo je opazil, da so Nemci poslali v juriš majhno sku- pino vojakov samo zato, da bi krili drugo namero — obkoljeva- nje naših položajev. Hitro je vzel iz prve vrste mi- traljezca in ga poslal na rob glo- beli. Tam se je vnel poslednji boj. Naša strojnica je zaregljala smrtno pesem. Odbila je napadal- ce, ki so poraženi zapustili boji- šče. Na njem je obležalo trideset mrtvih nemških vojakov, ranjen- cev pa so imeli nad šestdeset. Tedaj je v zrak švignilo na de- setine raket. Nemci so iskali po- moč, ki je pa tisti dan ni bilo. Po štirih urah je bila borba na Creti končana. Tudi zdaj smo ostali brez vsakršnih izgub. Med nami ni bilo niti enega ranjenca. To je bila bitka, v kateri je 65 borcev štajerskega bataljona od- bilo napad in juriše najmanj pet- krat močnejšega sovražnika. Se isti dan smo zapustili tabo- rišče na Creti in se umaknili pro- ti Cmemu vrhu. Naslednji dan je na Creto pri- drvelo nad dva tisoč nemških vo- jakov. Vendar niso našli nikogar. Izsledili so le zapuščeni tabor. Potem smo se umaknili v Griže. V Naprudnikovi, Novakovi in v Brinerjevi hiši smo našli varno zatočišče. Vendar ne za dolgo, saj smo že naslednji dan, 28. oktobra 1941. leta, krenili na znani breži- ški pohod, je zaključil pripovedo- vanje tov. Zupane. M. Božič Ludvik Zupane — Ivo CELJSKI TEDNIK STEV. 35 — 15. septembra 1961 3 Odgovornost in sposobnost PROBLEMI GOSPODARSTVA SO V TEM OBDOBJU V KOMUNAH VSEKAKOR PROBLEM ŠTEVILKA L ČE- RAVNO TUDI DRUGI PROBLEMI S SVOJO PROBLEMA- TIKO SILIJO V OSPREDJE. ZATO VSEKAKOR NI ČUD- NO, CE JE OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE NA ZAD- NJEM ZASEDANJU RAZPRAVLJAL O REZULTATIH GO- SPODARJENJA V PRVEM POLLETJU. Ce neprizadet opazovalec tudi samo bežno ocenjuje zadnje za- sedanje v primerjavi z ostalimi, mora priti do zaključka, da so za- sedanja Občinskega ljudskega od- bora v Celju vse boljše priprav- ljena, da so razprave kvalitetnej- še, da gredo »v živo« in to je na- men vsake konstruktivne razpra- ve, da pa je zadnje zasedanje do- seglo vrhunec. 2e na začetku j a zasedanje dobilo skoraj dramati- čen potek, tako je tudi ostalo do konca. Odborniki so dobili izčrp- na poročila, koreferati pa so bili kratki in so sprožili živahno po- lemiko. O gospodarskih premikih je najprej na kratko govoril pod- predsednik občine Beno Krivec, ki je dejal, da povprečje realiza- cije začrtanih nalog z družbenim planom daje ugodno sliko. Hkrati pa je opozoril na nekatere bistve- ne slabosti in težave. Med njimi je zlasti omenil problem obratnih sredstev, nadalje delni zastoj pro- daje v tekstilni industriji in pro- bleme v zvezi z zaostajanjem na- log, ki imajo politično-ekonomski značaj — razvoj in poglabljanje decentralizacije, zaostajanje v pripravah za ureditev novih pra- vilnikov o delitvi dohodka in či- stega dohodka in podobno. Tov. Krivec je nakazal tudi nekatere probleme trgovine in gostinstva. Pri tem pa je poudaril, da je go- stinstvo največ povečalo promet — za 27 odstotkov, da pa to ne sme biti varljivo, saj gre večino- ma za povečanje finančnega dela prometa zaradi višjih cen, med- tem ko se v nekateriii gostiscin, kjer ni bilo dovolj realne ocene stanja, kažejo znaki nazadovanja dejanskega prometa. Poudaril je tudi, da je izredno lep uspeh v prizadevanju za povečanje proiz- vodnje dosegla Cinkarna, ki je plan proizvodnje presegla. Pre- cejnše težave pa ima podjetje Pečovnik zaradi podražitve pre- vozov. Posebno pozornost je vzbudila razprava predsednika občine, ki se je dotaltnil trenutno najaktu- alnejšega problema v zvezi z za- stojem pri izvrševanju nekaterih nalog, zlasti kadar gre za prime- re, ki nimajo opravičila. Tovariš Rupret je opozoril, da je v tem obdobju, ko nov gospo- darski sistem kaže svoje značilno- sti, nujna velika mera realnosti. Toda pojem realnosti ne smemo enačiti z neizVrševanjem nujnih nalog, ki jih terjajo problemi boljšega gospodarjenja, ki jih ter- ja razvoj demokratičnih oblik upravljanja s podjetji. Realnosti ne smemo enačiti z zaostajanjem v izdelavi pravilnikov o delitvi osebnega in čistega dohodka ter o izdelavi programov razvoja go- spodarskih organizacij. Predsed- nik se je nato dotaknil nekaterih podrobnih primerov in dejal, da se mu zdi nevzdržno zastajanje del na nekaterih gradbiščih jav- nega značaja — predvsem pri gradnji obrata družbene prehra- ne. Zlasti, če so sredstva na raz - polago in če objektivni pogoji ne dajejo razloga za zastoj. V nada- ljevanju je omenil vrsto proble- mov, ki ne bi smeli biti predmet razprave, a so predvsem zaradi subjektivnih slabosti. Ko je o tem govoril, je še po- sebej poudaril, da bo Občinski ljudski odbor v bodoče v takih primerih moral jasno zastaviti vprašanje odgovornosti in sposob- nosti vodilnih ljudi v podjetju. Gre namreč za bistven problem, ki ga bo prej ali slej treba načeti. Občinski odbor, kot pomemben činitelj v komunalnem sistemu, je namreč to tudi dolžan storiti. Kajti negativni rezultati teh sub- jektivnih slabosti se odražajo v vsej verigi komunalnega sistema. Občutijo jih delavci, občuti jih podjetje, občuti jih tudi komuna. O tem delu izvajanja predsed- nika celjske občine Franca Ru- preta je bilo največ govora med odmorom. O tem problemu se je začela živa razprava, ki pa se žal zaradi obilice gradiva za to zase- danje ni v celoti prenesla v dvo- rano. Vendar je vredno povedati, čeravno ne gre za razprave v dvo- rani, da so odborniki enotno odo- bravali tako stališče. Menili so, da je to prva pot k uveljavljanju predstavniškega organa občine kot enega izmed najpomembnej- ših činiteljev v gospodarskem in tudi javnem življenju komune. To pa je tudi tista bistvena značil- nost, ki je dala ton konstruktivni temeljiti obravnavi ostalih pro- blemov, ki so jih v nadaljevanju obravnavali. Beno Krivec Franc Rupret Skupne akcije največ zaležejo Pred dnevi je bil v podjetju »Elektro« Celje, ki oskrbuje celj- ski okraj z električno energijo se- stanek, ki so se ga udeležili pred- stavniki delavskega upravljanja, političnih organizacij in vodilne osebnosti iz podjetja. Značilno za ta kolektiv je, da obstaja v po- sebnih pogojih, ki ga je umetno vzdrževalo »Elektrogospodarstvo«, kjer veljajo toge forme, ki v ve- liki meri krnijo delovanje samo- upravnih organov. Vendar si čla- ni kolektiva precej obetajo od no- vega zakona, saj bo ta predvsem onemogočil tako stanje. Zaradi teh posebnih pogojev kolektiv v mesecu septembru še ne v^* s ka- kimi sredstvi bo letos razpolagal. Razumljivo je, da je v takih pogoj ili delo posebej težavno, zla- sti če še upoštevamo velike teža- ve, s katerimi se nenehno borijo, da bi obdržali sloves Celja, ki je mesto v Jugoslaviji, kjer je naj- manj izpadov električnega toka. Razumljivo je tudi, da se pod- jetje nahaja v posebnem položa- ju še zaradi tega, ker bo v na- slednjem obdobju moralo spre- meniti operativno strukturo de- lovanja, ki se ni menjala deset- letja, a jo bo novi zakon praktič- no s stališča boljšega gospodar- jenja zahteval. Tako tudi ni čud- no, da postajajo nekatere organi- zacijske spremembe nerazumljive vsem članom kolektiva. Udeležen- ci razgovora so zato enodušno podprli težnjo po aktivnejšem de- lovanju sindikalne organizacije, ki se bo morala prilagoditi pred- videnim formam ekonomskih enot. Posebno pozornost so posvetili problemom kadrov. Gre namreč za čuden in značilen pojav. V podjetju so potrebni inženirji, tehniki in visokokvalificirani strokovnjaki. Podjetje se tega do- bro zaveda, zaradi tega tudi red- no štipendirajo razmeroma viso- ko število dijakov in študentov. Vendar le-ti navadno zaradi po- sebnih pogojev zapuščajo po ne- kaj letih podjetje. In sicer ravno tedaj, ko so opravili obvezno služ- bovanje po pogodbi v podjetju in ko so si pridobili tudi ustrezno prakso. Zakaj? Dva osnovna mo- menta igrata najvažnejšo vlogo. Inženir ali tehnik pri njih ima poseben referat, njegovo delo je možno oceniti — v industrij- skih podjetjih, kamor kvalificira- ni kadri najraje odhajajo, pa opravljajo pretežno le nadzor nad napravami in skrbe, da je pod- jetje vselej oskrbovano z električ- nim tokom. Seveda je to delo manj naporno, čeravno morda ni manj odgovorno. Razen tega so tehnični kadri v gospodarskih or- ganizacijah, ki poslujejo v nor- malnih pogojih, bolje plačani. Ce zraven pristavimo, da podjetje zaradi izredno razbitega terena in tudi pomanjkanja sredstev, ki jih je bilo v preteklem obdobju pred- vsem potrebno vlagati za obno- vitev električnh naprav, ni moglo zadostiti vsem stanovanj- skim potrebam, je fluktuacija i^adra deloma opravičena. LEVEČ ALI LAVA v zadnjem času je znova posta- la aKLuama puiemika o vpraša- nju, kje se naj naualje izgiujuje- jo objekti graauenega poajetja ingrau v Ceiju. Podjetje namera- va namreč v nasieanjein obdobju zgraditi sodobno beionarno, kjer bodo izdelovali gradbene elemen- te na industrij SKi način. Prvotno je lokacija za betonarno bila predvidena pri Levcu ob Savinji, in sicer nekoliko iznad Vrtnarske šole v Medlogu. Ta lokacija bi za betonarno bila zelo ugodna, saj bi dobival obrat material iz nepo- sredne bližine in bi stroški pre- voza gramoza pdpadli. Vendar prvotna zamisel ni izvedljiva, ker je tik ob Savinji nevarnost po- plav. Druga inačica bi biia, da bi betonarno pomaknili nekoliko proti cesti, in sicer na vzpetino. Kjer visoka voda ne bi ogrožala obrata. Toda v novejšem času so se pojavila mnenja, da bi kazalo na- daljnjo izgradnjo obratov podjet- ja Ingrad predvideti na Lavi, kjer že obstajajo posamezni obrati In- grada. Vendar kaže, da problem še ni dovolj proučen. Ne samo ekonom- ski činitelj i (prevoz mokrega ma- teriala iz Levca) — tudi vpraša- nje prometa na Ipavčevi ulici je je potrebno upoštevati. Že doslej se bolniki na kirurgičnem oddelku pritožujejo zaradi stalnega ropo- ta, kar je za težje bolnike neznos- no in škodljivo. Z dokončno loka- cijo nadaljnje izgradnje obratov podjetja Ingrad pa bi se promet zlasti težkih vozil po tej cesti vsekakor še povečal. Ce ocenjujemo vprašanje s sta- lišča gradbenega podjetja, je nji- hova težnja dokaj razumljiva. Podjetje ima na Lavi že zgraje- ne obrate. Ce bi tu naprej gradi- li, bi vsekakor dosegli večjo po- vezanost. Razen tega moramo še upoštevati, da ima ta kolektiv že sedaj precej težav zaradi razbito- sti svojih obratov in prostorov — na Ljubljanski cesti. Dečkovi ce- sti, Ipavčevi ulici itd. Zaradi tega je mnenje, da je to vprašanje potrebno temeljito pro- učiti, dokaj umestno. -nu POSEBNI problemi Svet za gostinstvo in turizem pri občinskem odboru v Celju, jo pred kratkim izdelal podrobno analizo stanja v gostinstvu in tu- ,rizmu. Razen aktualnih tekočiii 'problemov je predsednik sveta na našo prošnjo pojasnil tudi neka- tere skrbi gostincev. Ko je pre- listal poročilo, se je takoj dotak- nil vprašanja dograditve celjske- ga hotela in obrata družbene pre- hrane v Gaberju. V obeh primerih, tako predvi- devajo člani sveta za gostinstvo in turizem, bodo nastale znatne, kadrovske težave. Vendar ne za- voljo tega, ker za te obrate ne bi mogli dobiti ustreznih visokokva- lificiranih gostinskih kadrov, tem- več ker kratko malo ni stanovanj za te strokovnjake. Oba obrata bosta rabila okoli 100 ljudi. Ne- kaj Celjanov se bo že zaposlilo v teh obratih, vendar s tem pro- blema do kraja ne bomo rešili. Zlasti ga ne bomo rešili v naj- bolj kritičnih primerih. Predvsem tam in za tista mesta, kjer ..o nam potrebni strokovnjaki, ki jih v Ceiju ali nimamo ali pa oi jih odtegnili iz kakega drugega go- stinskega obrata, s čemer pa pro- blema ne bi rešili, ker bi ga krat- ko malo preselili v drugo pod- jetje. Zato meni predsednik sveta za gostinstvo in turizem tovariš Janez Vovk, da celjska občina mora priskrbeti vsaj minimalno število stanovanj za te kadre. Ko smo o tem pobarali pred- stavnike občine, so dejali, da je to res eden zelo resiiih proble- mov. Da pa je problem nastal za- radi nepravilnega odnosa ob za- četku gradnje. Gotovo je namreč, da občina ne more rešiti vseh stanovanjskih problemov, saj se le-ti v še ostrejši obliki javljajo tudi drugod. Gre pa za nekaj drugega. Pri načrtovanju objek- tov, kjer naj bi bilo zaposleno večje število ljudi, bi vsekakor bila dolžnost investitorja — brez ozira za koga gre — da vsporedno gradi tudi stanovanja za delavce. V prihodnje bomo v Celju te pro- bleme .morali vsekakor reševati na ta način. Predsednik sveta za gostinstvo in turizem je opozoril še na pro- blem ureditve rekreacijskih iLiet- niških točk v okolici Celja. Kakor koli ocenjujemo sedanje izletni- ške točke — »Na gričku;, Stan grad. Celjsko kočo — ne moremo biti zadovoljni s stanjem. Te iz- letniške točke ali niso urejene aH pa niso dobro oskrbovane. Dokaj pogosta so tudi mnenja, da bi vsaj vprašanje oskrbovanja in pa delno tudi ureditve teh to^^k re- šili, če bi jih priključili k posa- meznim gostinskim obratom Ta problem je vsekakor še odpr^, kajti o tem se bo potrebno teme- ljito pogovoriti z vsemi zaintere- siranimi (gostišče »Na gričku« in Stari grad upravlja sedaj Olepše- valno društvo. Celjsko kočo pa Planinsko društvo). -mi NAČRTOVANJE DELA Občinski ljudski odbor v Celju je izdelal predlog načrta dela or- ganov občine. Program predvide- va za posamezna področja po- drobne naloge svetov in ustrez- nih strokovnih služb. Med najbolj zanimive vsekakor sodi predvide- na razprava o perspektivnem pla- nu in o stanovanjski izgradnji v občini. mi SAMOSTOJNOST PRI SPREJEMANJU DELAVCEV V Tovarni einajlirane posode so že prepustili sprejemanje noviih delavcev ekonomskim enotam. Kadrovsko socialni sektor je s tem postal servisna služba za obrate, katerim ponudi prijavljene osebe na osnovi zahtev. O tem koga bo- do zaposlili pa odločajo obratni samo- upravni orgam;. V ROGAŠKI SLATINI ČAKAJO V rogaški Steklarni in v grad- benem podjetju uspešno priprav- ljajo pravilnike za delitev dohod- ka. Težave pa so z manjšimi tr- govskimi, gostinskimi in obrtnimi obrati. Zbornice so sicer izdelale navodila, vendar v podjetjih še vedno »čakajo«! Janez Vovk Dve obdobji VSI ODBORI, KOMISIJE IN POSEBNE KOMISIJE OKRAJNEGA SINDIKALNNEGA SVETA V ZADNJEM ČA- SU ŽIVAHNO DELAJO IN PRIPRAVLJAJO GRADIVO ZA OBCNI ZBOR OKRAJNEGA SINDIKALNEGA FORUMA. KER BO VERJETNO OBCNI ZBOR POSVETIL POSEBNO POZORNOST PROBLEMOM UVELJAVLJANJA DECEN- TRALIZACIJE V PODJETJIH, KI IMA ZA SMOTER, DA PRIBLIŽA GOSPODARJENJE IN UPRAVLJANJE PROIZ- VAJALCEV NA VSEH PODROČJIH, SMO NAPROSILI TAJNIKA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA V CELJU TOV. EMILA PEPELNJAKA ZA KRATEK RAZGOVOR. TAKOLE JE ODGOVORIL NA NAŠA VPRAŠANJA: Kak vpliv so imeli sestanki s kolektivi in širša posvetovanja na izvajanje decentralizacije v go- spodarskih organizacijah? Sedaj ugotavljamo, da tolma- čenja v prvem obdobju niso bila zaman in so dejanska podlaga na- daljnega razvoja tega procesa. Večina kolektivov je prešla na formiranje ekonomskih enot. Ra- zumljivo je tudi, da pristojnosti posameznih ekonomskih enot niso do popolnosti izdelane. Vendar to ni hiba, če upoštevamo, da gre za družbeni proces in ne za kam- panjsko akcijo. Menim, je dejal tov. Pepelnjak, da je potrebno omeniti mnenje gospodarske ko- misije pri Okrajnem sindikalnem svetu, ki sodi, da bo proces de- centralizacije v bolje organizira- nih podjetjih tekel dalje, medtem ko bo v manjših podjetjih ta po- tek še daljši. Kako presojate nasprotni mne- nji — pospešena in prepočasna decentralizacija? Ti dve nasprotji sta ob temelji- tih političnih pripravah odpadli. Kajti jasno je, da sta obe tezi ne- pravilni. Pravilna je realna pre- soja. Vendar pa si ti dve morda na videz nasprotji, če jih pravilno uporabimo, več ne nasprotujeta. Menim namreč, da je napačno po- speševanje decentralizacije tam, kjer niso urejene tehnične pri- prave (zajemanje stroškov, spe- cifikacije, kalkulacije, prilagaja- nje tehnoloških postopkov in po- dobno). Tu torej lahko govorimo o tem, da je napačno siliti pod- jetja, ki tega nimajo urejeno, v decentralizacijo. Vendar pa je po- treben političen vpliv sindikalnih organizacij, da strokovni kadri te priprave izvedejo in da ne od- lašajo. Ali opažate kak napredek po- slovnega uspeha v podjetjih, kjer so že opravili pripravljalna dela in kjer so že sprejeli pravilnike o delitvi čistega dohodka in oseb- nega dohodka podjetja? Tam, kjer je bilo decentralizi- ranje samoupravljanja pravilno dojeto, dosegajo kolektivi znaten napredek, ki se kaže v večji reali- zaciji, višjih storitvah, zmanjše- vanju poslovnih stroškov ter vzporedno s tem tudi v gibanju osebnih dohodkov navzgor na os- novi boljšega gospodarjenja, in sicer upoštevajoč uspeh posamez- nika — njegovo vloženo delo ter poslovni uspeh vsega podjetja. V teh gospodarskih organizaci- jah pa se kaže še ena značilnost. Hitro zmanjševanje birokratskih pojavov nasploh in tudi odprav- ljanje elementov birokratizma v samoupravnih organih. Emil Pepeljnjak PRAVA POT Pogoji gospodarjenja v novih pogojih, vprašanje decentraliza- cije in podobno — tu proble- mi, ki so za gospodarske organi- zacije vse bolj pomembni in sili- jo tudi sindikalne podružnice v kolektivih k večji aktivnosti. Brez dvoma dobiva pomen sindi- kalne organizacije ob uveljav- ljanju decentralizacije v pod- jetjih in približevanju upravlja- nja proizvajalcem vse večjo ve- ljavo. Zaradi tega je tajništvo Občinskega sindikalnega sveta v Celju sklenilo, da bodo skupaj obiskali večja podjetja v Celju, kjer bi skušali v sproščenih raz- govorih poiskati najboljše oblike delovanja sind. organizacije in tudi utrditi vlogo sindikalne po- družnice. Pri tem ne gre za >po- učevanje« ali vsiljevanje mne- nja. Člani tajništva so namreč mnenja, da bodo sindikalni odbo- ri morali ob podpori vodstva podjetja sami najti najboljšo pot, čeprav morda zaradi posebnih pogojev tudi posebno. Tako so člani tajništva v torek obiskali sindikalno podružnico v Žični. Razgovora se je udeležil tudi predsednik Občinskega sin- dikalnega sveta Jože Bevc. Ra- zen članov izvršnega odbora pa se je sestanka udeležil tudi di- rektor podjetja Stane Kokolj in sekretar osnovne organizacije Zvezo komunistov, predsednik delavskega sveta in upravnega odbora. Pogovorili so se predvsem o dveh vprašanjih — o pripravljal- nih delih za uveljavijanje decen- tralizacije v podjetju in o vlogi sindikalne podružnice v tem pro- cesu. Pri tem pa jc razumljivo, da pride do posameznih nasprotu- jočih mnenj. Vendar to ni slabo, koristno ie. Kajti čim več mnenj, čimveč predlogov, toliko laže je najti najustreznejšo rešitev. Vse- kakor pa je ob tem napačno, je pristavil eden od udeležencev r;r/,frovora. če kdorkoli ocenjuje drugačno mnenje ali polemično rn7j)ravo ^a osebni napad. V ta- kih pogojih hi delovanje sindi- kalne organizacije bilo nemogo- če. Na razširjenem posvetovanju co pofirobno govorili tudi o pro- blemih in izkušnjah uveljavlja- nja ekonomskih enot in faznega obračuna za ekonomske enote. Člani kolektiva so pojasnili, da so jim predlogi, izdelani od stro- kovnjakov zunaj podjetja, le del- no koristili. Znova so morali sa- mi sesti za mizo in v svojih po- gojih obdelati delitev podjetja na ekonomske enote in proble- me decentralizacije. Tudi v tem kolektivu so ugotovili, da nihče ne more tako uspešno reševati problemov gospodarjenja, formi- ranja ekonomskih enot in izde- lave materialnih pogojev za de- centralizacijo, kot ljudje, ki ne- nehno delajo v podjetju, ki pod- jetje do podrobnosti poznajo. Zal, so pri tem ugotovili, da je računovodstvo najšibkejša točka v podjetju. Predsednik Občin- skega sindikalnega sveta tov. Bevc je poudaril veliko prednost enotne volje, saj ta samo doka- zuje, da kolektiv koraka po pra- vi poti, da osvajajo pravilne ob- like dela, ki pa so že pokazali vrednost, ko je podjetje prebro- dilo tudi težavne tržne prilike v začetku leta. To pa se končno kaže tudi v tem, da bodo že v na- slednjem obdobju sprejeli pra- vilnik o delitvi osebnega in či- stega dohodka ter ustrezne po- slovnike za delovanje ekonom- skih enot. M. Iršič DROBNE VESTI NOVA IMENOVANJA Občinski ljudski odbor v Celju je imenoval za direktorja pod- jetja »Oprema« tov. Ivana Šketa, za direktorja PTT v Celju tov. Edvarda Šepca in za direktorja podjetja Dimnikarstvo tov. Her- mana Laha. IZ DOBRNE V spomin na zgodovinske dni med narodno osvobodilno vojno in herojska dejanja XIV. divizije so novo šolo v Dorbni imenovali po tej znani partizanski enoti. RAZGOVOR O NOTRANJIH ODNOSIH Pred dnevi je Okrajni sindikal- ni svet v Celju priredil trodnevni razgovor s predsedniki sindikal- nih podružnic večjih gospodarskih organizacij, kjer so obravnavali nekatere probleme glede medse- bojnih odnosov v podjetjih. ZA KMETIJSTVO V Medlogu bodo v prostorih se- danje Vrtnarske šole ustanovili šolski center za kmetijstvo. IZ LAŠKEGA V laški občini sta pravilnike o delitvi dohodka izdelali podjetji Pivovarna in Kmetijska zadruga. V Rudniku in v »Volni« pa oprav- ljajo zadnje priprave za sprejem pravilnikov. IZ NAŠIH KOMUN Kadrovska in idejna vprašanja na seji obeinskego komiteja ZKS v Celju Pred kratkim je bila seja občinskega komiteja ZKS v Celju, na kateri so obravnavali vprašanja kadrov in ideolo- škega dela med članstvom ZK. Na seji so izdelali tudi pro- gram dela za predstoječe tromesečje. Poročilo o delu kad- rovske komisije in njenih nalogah je podal tov. Roman Bo- ben, enako poročilo o ideološkem delu pa tov. Marjan Rav- nikar. Družbenopolitični in ekonomski razvoj narekuje poglobljeno delo članov ZK, Nov gospodarski si- stem, jasno začrtana perspektiva poglabljanja neposredne demo- kracije, razvoj dogodkov znotraj in izven naših meja terja od član- stva ZK večjo pripravljenost in temeljite j še poznavanje proble- mov in ciljev našega socialistič- nega razvoja. Vse to pa povečuje napore organizacij ZK na področ- ju kadrovske politike in na po- dročju ideološke rasti članstva. * V celjski občini je na enem in drugem področju dela Zveze ko- munistov bil dosežen določen na- predek, vendar v primerjavi z na- logami še vedno premalo. Zato bo občinski komite v naslednjem ob- dobju posvetil prvenstveno skrb podrobni analizi dela tovarniških komitejev, analizi sposobnosti in nivoja sekretarjev osnovnih orga- nizacij, ki v mnogih primerih ni dorastel potrebam in nalogam, ki so pred vodilnimi kadri v ZK, V bodoče, tako je bilo na seji povedano in sklenjeno, bo treba mnogo več storiti za pravilno raz- poreditev kadrov znotraj organi- zacij ZK samih, treba bo odpra- viti dvotirnost naših kadrov, ko nam na eni strani rastejo zgolj politični, na drugi strani pa suho strokovni kadri. Naš družbeni razvoj zahteva večjo doslednost v pogledu vodil- nih in strokovnih kadrov v gospo- darstvu in družbenih službah. Za uspešen razvoj in utrjevanje na- čel našega sistema neposredne demokracije je neizogibno, da so naši vodilni, strokovni, predvsem pa prosvetni kadri hkrati tudi sposobni družbeno-politični de- lavci. Kajti ravno pomanjkanje politične zrelosti in ideološke do- raslosti so prepogost vzrok nega- tivnih eksesov v naših gospodar- skih organizacijah in družbenih službah. V tem cilju bo občinski komite Zveze komunistov moral v bodoče še povečati svoja prizadevanja za politično in idejno rast članstva, s pomočjo drugih organizacij in Delavske univerze pa bo s poživ- 1 j enim ideološko vzgojnim delom odprl možnosti vsem, da izpopol- nijo svojo politično in idejno iz- obrazbo. Občinski komite bo tudi letos organiziral vrsto političnih semi- narjev, večerne šole, pa tudi za- htevnejše oblike političnega iz- obraževanja. Programe teh semi- narjev in šol bo v tem letu treba prilagoditi novim družbenim po- trebam in ga približati interesu ter pestremu nivoju naših delov- nih ljudi. Program dela občinskega komi- teja za naslednje tromesečje pred- videva poleg rednih nalog in ti- stih, ki jih bo prinesel nadaljnji razvoj, še vrsto nalog kot so raz- lični razgovori, tako v komiteju, kot po osnovnih organizacijah in aktivih. Predvsem pa o Beograj- ski konferenci, o decentralizaciji samoupravljanja, o novi ustavi, o nalogah na področju prosvete, o uveljavljanju novega gospodar- skega sistema, nadaljnjem razvo- ju komunalne samouprave, o re- zultatih proučavanja in uveljav- ljanja seminarskih tez itd. USTANOVLJEN ZDRAVSTVENI SKLAD Na zadnji seji občinskega ljud- skega odbora v Šoštanju so med drugim obravnavali poročilo o izvajanju odloka o zunanjem iz- gledu in komunalni ureditvi str- njenih naselij, razpravljali pa so tudi o uporabi obveznega stal- nega rezervnega sklada za od- pravo posledic elementarne ne- zgode, Svet za finance in poseb- na komisija za odpravo posledic nezgode, ki je bila junija letos, sta predlagala v ta namen upo- rabo dela sredstev občinskega re- zervnega sklada in sredstev iz prostovoljnih prispevkov, vsega skupaj v znesku okrog 4 milijo- ne dinarjev. . Na seji so se sporazumeli tudi glede vprašanja povišanja turi- stične takse, kakor določitve pla- čevanja prispevka iz dohodka v f)avšalnem znesku, ki ga bo za ekarni v Velenju in Šoštanju vsako leto odredil svet za finan- ce. V nadaljevanju so odborniki občinskega ljudskega odbora sprejeli predlog o ustanovitvi ob- činskega zdravstvenega investi- cijskega sklada. Sklad naj bi predvsem omogočil finansiranje investicij in povečanje kapacitet zdravstvenih zavodov v občini, to je, razširitev in opremo zdrav- stvenih zavodov, znanstvena in raziskovalna dela, strokovno iz- popolnjevanje zdravstvenih de- lavcev in preventivne ukrepe. Sklad bo upravljal petčlanski upravni odbor. V zvezi s tem. da morajo ob- činski ljudski odbori določiti, ka- teri zdravstveni zavod naj v ob- čini opravlja posle občinskega zdravstvenega centra, je svet za zdravstvo predlagal, naj bi v šo- štanjski občini to funkcijo oprav- ljal zdravstveni dom v Velen ju, ki ima za to vse potrebne nogoje. Na dnevnem redu je bilo med drugim še vprašanje prosvetne pedaeoške službe, ki je bila po ukinitvi okrajnih zavodov te službe prenešena v občinsko pri- stojnost, Svet za šolstvo je pre- dlagal, naj bi ustanovile vse ob- čine v celjskem okraju skupni zavod za prosvetno pedagoško službo, ki bi imel svoj sedež v Celju. Ta zavod bi občine skup- no finansirale na podlagi med- sebojne pogodbe. Nadalje je svet za šolstvo predlagal, naj bi kme- tijsko gospodarske šole v Vele- nju, Šoštanju in Smartnem ob Paki ukinili, ker že dlje časa ni zanje zadostnega zanimanja, in končno, naj bi novozgrajena osnovna šola v Belih vodah, ki jo bodo odprli prihodnji mesec, dobila ime po narodnem heroju Karlu Destovniku — Kajuhu, ki je 1944. padel v neposredni bliži- ni tega kraja. VESTI IZ VELENJA Razstava v delavskem klubu v razstavnih prostorih d^elav- Jcega kluba v Velenju so zopet priredili zanimivo razstavo del Andreja AJDIČA. Poleg akva- tinit in akvarelov je umetnik raz- stavil tudi jedikamice. Se vedno brez garaž Avto-moto društvo se že netkaj časa pripravlja na zidavo garaž v Velenju, za kar je tudd med lastniki avtomobilov dovolj zani- manja, Zal pa še vedino niso na- šli lokacije za nove gairaže. Ve- lenjski avtomobilisti se sprašu-, jejo zakaj je bila potem razpi- sana anketa o potrebi garaž, če ne morejo izip^lovati zanje ustreznega zemljišča. Šolske kia mel ftoiue Spet so se napolnile šolske klo- pi, ki so nad dva meseca same- vale, Vanje se je vsula kopica starih znancev, zagorelih obra- zov, za spoznanje večjih in bolj zrelih, kot so bili junija, in za nekoliko izkušenj bolj bogatih kot poprej. Pa tudi bolj razposa- jenih in živahnih. >Disciplina je popustilac, porečejo strogi šolni- ki, Morda tudi. Kdo bi venomer mislil na pravila, norme in nauke, ko se podi po zelenih iratah za okroglo žogo, pohaja po planinah ali si nabira moči na vročem Jadranu. Precejšnja pa je tudi množica tistih, ki so letos prvič stopili v hišo učenosti. Med njimi so že pravi učenjaki, ki komaj čakajo, da se pokažejo s svojo učenostjo, saj so jih neugnane mamice že marsičesa šolskega naučile. Pri tej vnemi pa včasih celo poza- bijo, da bi otroku bolj koristilo, če bi mirno preživel svojo krat- ko in brezskrbno mladost in si t igri nabiral moči in vednosti, ta- ko potrebnih v šoli. Kako se po- zna otroku, včasih celo vse živ- ljenje, če je imel v otroštvu pre- malo igre. Učiteljica stoji pred težko nalogo, priučiti otrokom najprej raznih vednosti in spret- nosti, ki bi jih moral otrok pri- nesti s seboj. Pa ne abecede in številk. To pride pozneje! Veliko bolje in laže napreduje otrok, ki se ob vstopu v šolo ne more po- staviti z nobenim, na pamet pri- učenim znanjem, ampak je dobro vzgojen, navajen nekaterih opra- vil, obvlada nekatere snlošne pojme o prirodi in družbi, se vživi v novi kolektiv, je tovari- ški, neguje osebno higieno, itd. Pa poglejmo, kolikšno število učencev in kako bo letos v šolah žalske občine. Ob začetku so vpi- sali 2214 dečkov in 2053 deklic, skupno torej 4267 učencev ali 30 več kot preteklo šolsko leto. Vsi oddelki pa niso samostojni, tem- več j.e v nekaterih po več raz- redov skupaj. Tam je učenje ne- koliko težje, zahteva več napo- rov od učitelja in več samostoj- nega dela od učencev. Takih od- delkov je na 12 šolah 22 in se t njih šola 598 učencev ali okoli 14 % vseh. Ogromni večini je to- rej omogočen neposredni pouk r samostojnih oddelkih. Učenci W do hodili v šolo donoldne in po- poldne. Le 292 otrok na petih šo- lah je tako srečnih, da hodijo vedno le dopoldne v šolo. Na vseh drugih šolah je pouk v dveh izmenah. Skupno bo na šolah žalske ob- čine poučevalo 160 učnih moči. Povprečje na 1 učitelja znaša okoli 27 učencev, kar je mnogo nižje od republiškega povprečja. JG Požari In aasilske oraanizaci e Občinska iga5ii'lska zveza v Žal- cu združuje v svojem seistavu kar 57 prostovolj.nri'h gasilskih društev. Skorajda vsaka vas ima že svojo gaaliilsko organiizaicijo. Taka mreža gaisLlstva in njena relativna razdrrobljenoist je osta- nek prejšnjih časov in vaškega rivaliizma. Prevelika razdroblje- nost ne more pozitivno vplivati na uspešno rast gas'iilskih orga- nizacij, ker vsem mi mogoče za- gotoviti dovolj materialiiiiih sred- stev za gasilsko opremo. Zato ob- činska gaisilsika zveza kirepi pred vsem gasilska diruštva v večjih središčih. Sploh so vsa ^asil^a društva orgamiziirana v še»tih centrih: Gomilsko, Polzela, Pre- ibold, Vrainsko, Žalec I in Žalec II, od katerih vsak vključuje pov- prečno po 6 društev. Skupno šte- jejo društva okrog 1000 akitivno delujočih članov. Gaisuilske oirgaiiizacije v žalsiki občini so se že letos spoprijele s 30 požari, od katerih je bilo le kakih 8 začetnih in takoj zatr- tih, vseh 22 ostalih pa razširje- nih, večjih požarov. Med njimi je bik) tudi več gozdnih j^ža- rov. Imetje, ki so ga gasiilsika društva žalske gasilske zveze oib teh požarih uspela očuv^ti druž- benemu sektorju in zasebnikom, cenijo na okrog 250 milijonov din. Za toliko hi se povečala ško- da oi) 'letošnjih ipjožairih, da mi bilo pravočasne in uspešne in- tervencdje gasilcev. Občinska gasilska zveza in žalsko gasilsko društvo sta uved- li pri PGD Žalec stalno dežiKmo službo, ki jo vrši 6 članov. Ta služba vzdržuje v stalni priprav- ljenosti gasilno opremo in vozi- lo, Iki je nared ob vsakem času, ter se je zelo obnesla. Občinska gasilska zvesza je poskrbela tudi za preventivne iikirepe zoper po- žare. Zahvaljujoč temu, ni bilo letos v hmeljni sezomi, ko so go- rele mnoge sušilne peči, nobe- nega požara. Prejšnja leta i>a je redno gorelo vsaj na dveh kra- jih ob času siušenja hmelja, Galsilska društva in filanstvo se je v velikem šitevilu odzvalo razpisu tekmovanja, ki ga je razipisala Rqpubliška gasilska zveza. Talko so društva najprej tekmovala po sektorjih, najbolj- ši tekmovalec pa se je tideležil občinskega tekmovanja, ki je bi- lo minulo nedeljo na Gomil^cem Tekmovali so v petih disciplinah: redovne vaje, pola(ganje cevovo- da, vezanje vozlov, mokri tro- deini nap^ in deseteroboj. Pri tem je bila potrelxna .spretnost, h!itro(st, disaipDina in tovariška pomoč. Od šestih centrov so se tekmovanja udeležili predstav- niki (ekiijpe) iz petih centrov. Zmaigala je ekipa Žalec I s 548 točkami, na drugem mestu je PGD Gomilsko, slede jim Bra- slovče, Prebold, Vransko. Zani- mivemu tekmovanju gasilcev na Gomilskem je prisostvovalo pre- cejšnje število ljudi. Odprla so se šolska vrata tudi mladim gojencem glasbenih umetosti Kot ostale šole, je tudi celjska glasbena šola zopet odprla vrata mladim ljubiteljem glasbene umetnosti. Ob pričetku novega šolskega leta je gojence pozdravil ravna- telj šole prof, Egon Kunej, ki je pojasnil predvsem novincem, da želi glasbena šola pri svojih go- jencih doseči nivo kulturnega glasljenika in kulturnega člove- ka. Da se gojenci te šole že vzga- jajo v tem duhu, je bilo očitno, kajti v tako tesnih prostoirih bi pri tako visokem številu učen- cev bila zmešnjava skoraj opra- vičena. Vendar do te ni prišlo, kar je nedvomno odraz vzorne- ga reda in vsestransko vzgojne- ga prizadevanja uprave šole in glasbenih pedagogov. Sončnice, kopice hmeljevk in m egla v ozadju — takšna je vsako letna podoba Savinjske doline, ko zamre glas obiralcev in je »zeleno zlato« pospravljeno. Nasadi so prazni, obrobna gričevja spremenijo barvo in tu je — jesen. Pionirji, starši in vzgojitelji v septembru bo izšla nova šte- vilka revije >Kurirček«, To bo prva številka novega letnika, ki bo obsegal devet številk. Novi letnik bo bralce rezveselil z dvo- barvnim tiskom j.n .povečanim obsegom, s primernimi nagra- dami za reševalce križank, re- busov, slikovnih ugank in dru- gih zanimivosti. V reviji »Kurir- ček< bo vsakdo našel kaj zani- mivega. Cena revije bo še naprej 60 dinarjev za izvod, celoletna na- ročnina je 600 din. Poverjeniki pa imajo za skupinska naročila 10 odstotkov popusta. Kulturni, prosvetni in zgodo- vinski zavod >Borec< je v maju in juniju izdal dve številki mla- dinske revije >Kurirčekc. .Mladinska revija »Kurirček« si je po prvih dveh številkah pri- dobila velik krog bralcev in pri- jateljev. S svojo vsebino iz tež- kih, slavnih dni naše ljudske re- volucije, z dogodki iz današnjih bojev zatiranih ljudstev v svetu in s svojo pestrostjo je navdušila otroke, starše in vzgojitelje. Pri- naša jim prijetno čtivo za dom in šolo. Čeprav je namenjena otrokom od osmega do petnaj- stega leta, je marsikdo starejših segel ipo njej. Številne pohvale dokazujejo, da je revija .opra- vičila namen in pričakovanja iz- dajatelja. Šole, pionirske organizacije, delovni kolektivi in posamez- niki! Mladinska revija »Kuirir- čokc je primemo darilo za vsa- kega 'otroka. Zato poskrbite, da bodo vsi otroci imeli naročena svojo revijo >Kurirček«, ki jih bo vsak mesec razveselila z novo številko. Ce hočete imeti celoten letnik revije, jo naročite čimprej na naslov: Uredništvo in uprava revije >Kurirček<, Ljubljana, Trg revolucije 1 ali po telefonu na številko 22-736, Uredništvo in uprava revije »Kurirček« Lutkovno gledališče v pretekli sezoni je bilo lut- kovno giledaftišče najakjtivnejša sekcija DPD Svobode,_Žal so prostori tega gledališča že dav- no pretesni za velenjske razme- re, V Velenju, kjer je okrog dva tisoč šoloobveznih otrok, lutkov- na dvorana, ki sprejme le 60 ot- rok ne more zadovoljiti potreb. Ta problem bo nujno čimprej rešiti. Razpravljali so že o adap- taciji prostorov za lutkovno gle- dališče v novem kulturnem do- mu. Sedaj se lutkovno g^ledali- šče nahaja v zgradbi delavske univerze. V kolikor bi se lutkov- no gledališče preselilo v ustrez- nejše prostorei bi izpraznjene sobe lahiko uporabili za jčitalni- co, ki je prav taiko nujno potreb- na. KAKO PA ŽELITE? (Frizerska kozerija) K frizerju hodim že zelo dol- go. Ce bi hotel natanko poveda- ti, od kdaj, bi moral reči, pač od tedaj, od kar nni lasje raste- jo, Vendar moram takoj dodati, da s frizerji doslej nisem imel sreče, kar je lahko razumeti tu- di, kakor da niso imeli z menoj sreče frizerji. Zato sem jih .po- gosto menjal, to se pravi, so me menjali oni. Spominjam se, da sem se ne- koč pojavil na ulici s precej čud- no frizuro, ki je pri nekaterih mimoidočih vzbujala smeh, in se- veda ne brez razlogti, kajti des- nega zalisca ni bilo nikjer vi- deti, medtem ko je levi zalisec ostal vsaj s frizerske strani ne- dotaknjen, (To je bilo še v času, ko je bila frizerska usluga še po šest kovačev, kar pomeni, da še ni bila stimulirana, zaradi če- sar seveda tudi ni bilo zameriti njeni nestrokovnosti.) Zdaj, ko smo se povzpeli na enajst kovačev (kair velja pred- vsem za moške), se je seveda vise zelo spremenilo. Ce bi zdaj kdo rekel, da ga frizer ne ostriže p>o želji in ne poskrbi za simetrijo, bi se mu gotovo najibolj smejali — (frizerji). Pa vendao-. Smeh je zdrav. Predstavljajte si, da ste pravkar prišli od frizerja, ki vas je (seveda) ostrigel po želji. sicer ne po vasi, pac pa po svo- ji, Njegova želja je namreč prav tako želja. Tako lahko obe želji vidite na glavi. Vaša želja je bi- la recimo — >srednjec, frizerje- va — »visoko«, kar pomeni, da i'e bila njegova višja od vaše. [ar zadeva »fazono«, se je re- cimo nad ušesi izgubila v vencu las, ki je viden okrog glave, ven dar je to bolj prehodnega kakor resnega značaja, kajti gotovo bodo lasje na tem mestu kmalu zrasli. Tu so pravzaprav vse žel- je zgrajene na prepričanju, da nazadnje lasje vendarle zrasejo. Zato je prav lahko razumeti, da te frizer, ki hodiš k njemu že dolgo, čeprav bolj redko, vsako- krait sfrizira drugače, ne glede na to, da je >kako pa želite?< vsakokrat isti. Ni izključeno, da je to tudi tvoja krivda, kajti če bi se pri njem oglašal pogoste- je, bi mu bile tvoje želje neko- liko bližje, kar pomeni, bi biile nje^ve želje bližje tvojim. V resnici seveda ne ti ne on nima- ta kakšnih posebnih želj zastran tvoje frizure. Frizura je namreč največkrat odvisna tudi od kva- litete las in če na primer nimaš kvalitetnih las, ne tarnaj, da imaš slabo frizuro, da je kroj na desni malce nižji od levega ali narobe in tako dalje. Podobno kakor iz slabega blaga ni mo- goče narediti dobre obleke. Po- manjkljiva frizura je še toliko bolj upravičena takrat, kadar je bilo pred teboj An za teboj še do- volj drugih strank, ki vse čaka- jo na frizuro. Verjetno bodo nevšečnosti od- padle, ko bo tehnika odkrila po- sebni aparat v obliki tako ime- novane >haube«, v katero boš vtaknil glavo kar doma in boš — ostrižen. Seveda — po svoji žel- .ob CELJSKI TEDNIK STEV. 35 — 15. septembra 1961 5 ,Toda led se stopi in zemljo ogreje sonce...' v sredini julija je menda bilo, ko je v Sovjetsko zvezo odpoto- vala skupina mladih Slovencev, ki jih je iz vseh koncev naše ožje domovine zbral centralni komite Ljudske mladine Slovenije »Bili smo prvi od republiških skupin, ki smo stopili na pot izmenjave mladine,« mi je kasneje pripove- doval predsednik okrajnega ko- miteja Ljudske mladine v Celju Zvone Dragan. O deželi, katere ime je v zad- njem času tolikokrat v mislih nas vseh, sva se pomenkovala med tem, ko so se v Beogradu sestali predstavniki neangažiranih dežcL Morda je bil čas, ko so v naši metropoli govorili o miru in ko so drugje spet zagrozili s strah vzbujajočimi »gobami«, prav pri- meren za tak razgovor. Moje pe- ro ni zabeležilo vseh besed — bi- lo bi nemogoče, preveč je bilo izgovorjenega. Nekaj se mi jih bo povrnilo v misli menda šele ta- krat, ko bo že vse napisano, srž najinega razgovora pa bo, upam, kljub temu vendarle na papirju. »Na potovanje sem odšel z me- šanimi občutki,« mi je pripovedo- val tovariš Dragan. »Toliko je bi- lo misli o tej prostrani deželi, to- liko besed o njeni politiki, toliko ugibanj o njenih ljudeh in živ- ljenju, da nam je še pošastno dol- ga vožnja hitro minila. Vsega smo se po Sovjetski zvezi vozili 170 ur — ne vem, kako bi bili potovali, če bi bili njihovi vlaki podobni našim. Izredno udobni so, z leži- šči, presenetljivo čisti, hitri — in taki so vsi, ki sem jih videl. Pri- lagojeni so razsežni pokrajini, ve- likim razdaljam med mesti, zato torej tudi dolgi važnji in utru- jenim ljudem. Na poti smo mno- go govorili o deželi, ki potujemo vanjo in ne nazadnje smo se vpra- ševali, kakšno bo naše srečanje z njenimi ljudmi.« »In kakšno je bilo to srečanje, tovariš Dragan?« »Bilo je,« se je skoraj pomenji- vo nasmehnil moj sobesednik, »do popolnosti vljudno, korektno, u- glajeno, skratka — brez pripomb. Nehote pa sem ga seveda primer- jal s tistim, ki so nas z njim leta 1959 presenetili Poljaki, ko smo obiskali njihovo deželo. Tam je bilo smeha, poljubov, prisrčnih objemov, toplote in domačnosti — tu le popolna vljudnost. Tako so nas sprejeli gostitelji, tako tudi drugi ljudje, ki smo se z njimi srečali.« »In kakšni so sami med seboj? Tudi tako korektni?« »Ne! Prav zares je videti, kot da bi se imeli vsi radi, kot da bi bili že neskončno dobo nerazdruž- Ijivi prijatelji. Mi smo bili zanje le zanimiv objekt opazovanja, ki je bilo sicer včasih dobro prikri- to, vendar smo vedeli zanj.« Od tod naprej sva se dolgo, dolgo pomenkovala o sovjetskih ljudeh. Beseda je stekla o njiho- vih navadah, delu, zadovoljstva in nezadovoljstvu (ki ga je vsaj na zunaj zelo malo!), o mladih ljudeh in — še mnogo, nmogo drugega. V mojih besedah je bilo polno ugibanj, v njegovih mnogo ugotovitev. Taka-le je bila ena izmed njih: »Ko ste hodili med sovjetskimi ljudmi, se spoznavali z njihovim napredkom in ustvarjanjem, z njihovimi navadami in običaji, ste pri vsem tem prav gotovo opazili kaj specifičnega za čas, v katerem živimo?« sem ugibala. Pritrdil mi je s to-le ugotovit- vijo: »Dobili smo vtis — naj prista- vim, da sem tudi prepričan, da je tako — da živi sovjetski narod v močni tekmovalni, lahko bi re- kel — vojni blokovski psihozi. Ce k temu prištejemo še izredno za- nimanje za njihove tehnične do- sežke, ne rečem preveč, če trdim, da so njihove oči bolj uprte v ve- solje, kot na zemljo, bolj na za- hod kot na domačo deželo. Prav gotovo je to razlog, da ne opazi- jo, ali vsaj — ne godrnjajo nad pomanjkljivostmi doma. Močno sem bil namreč presenečen, ko sem v sovjetskih mestih opazil pojave, ki smo pri nas z njimi obračunali že kmalu prva leta po vojni. To so bile vrste pred mle- karnami, mesnicami in drugimi trgovinami s potrošnim blagom. Še bolj kot ta slika preteklega "ča- sa pa so me presenetile cene pre- hranbenim in ostalim za življe- nje nujnim artiklom. Naj nave- dem primer: V tovarni krogličnih ležajev v Moskvi, ki smo jo obiskali, znaša povprečna plača delavcev od osemdeset do devetdeset rubljev. Izredno nizka ponudba življenj- skih potrebščin — k temu je rek- la svoje še močno nerazvita tr- govska mreža — pa povzroča pre- senetljivo visoke cene. Tako sta- nejo preprosti nizki moški čevlji od trideset do petintrideset rub- ljev, konfekcijska obleka srednje kvalitete celo 150 (!) rubljev, po drugi strani pa tranzistorski ra- dijski sprejemnik samo 25 rub- ljev, foto aparat Zorki od 45 do 50 rubljev itd.« »In kaj rečejo ljudje na to? Res niste opazili nejadovoljstva?« »Nismo ga opazili. Dobili smo občutek, da si ljudje zavestno, brez občutka, da bi bili oškodo- vani, zategujejo pas. Nehote sem seveda ta pojav primerjal s sta- njem, kakršno je bilo pri nas v prvih letih obnove. Vlaganje v težko industrijo na račun lahke, je bilo pri nas takrat nujno po- trebno, v Sovjetski zvezi pa že davno ni več tako. Vzrok njiho- vega vlaganja ni več nujnost, temveč tekmovalna blokovska po- litika. Zato besedam' sovjetskih državnikov, da je namreč konec primata težke industrije, ne mo- rem verjeti.« »Morda bi bilo zanimivo izve- deti še to-le: ste mogoče opazili, kako spremljajo sovjetski ljudje dosežke drugih dežel?« »To smo opazili že na začetku naše poti — in se potem srečavali z ugotovitvijo ves čas našega bi- vanja v sovjetski deželi. Ljudje že v načelu odklanjajo vse, kar ni sovjetskega. Vse je slabo že zato, ker je tuje. Včasih so bile prav zaradi tega naše debate zelo, ze- lo ostre. Pa nismo daleč prišli. Vendar smo kljub temu ugotovili, da je življenjski standard v sov- jetskih mestih prav gotovo nižji kot v naših. Tega jim seveda ni- smo zaupali,« se je nasmehnil to- variš Dragan. Takoj nato je na- daljeval: »Po vseh sovjetskih mestih so se v dneh našega obiska vneto pri- pravljali na 22. kongres Komuni- stične partije. No, pri tem smo spet naleteli na novo preseneče- nje. V Sovjetski zvezi je v pro- izvodnji silno razvit tekmovalni sistem, parolarstvo itd. Vse, kar so v tem času delali, je bilo po- svečeno kongresu partije. In ljud- je pospešeno delajo ne zato, da bi več dobili, temveč, da bi zmago posvetili 22. kongresu Komuni- stične partije.« »In kaj si od kongresa obetajo?« »Na to vprašanje so nam odgo- vorili komsomolci. Pravijo, da bo kongres mnogo pomenil za njihov notranji razvoj — sprejeli bodo namreč nov program. Kongres pa bo v ideološkem smislu nadalje- vanje konference enainosemdese- tih partij; nacionalni kongres bo- do torej uporabili tudi za razči- ščevanje nekaterih stališč zuna- nje politike.« Tako sva del najinega pogovora pripeljala proti koncu. Naj torej tudi zdaj ne izpustim poslednje ugotovitve. »Kljub pomanjkljivostim, ki sva jih zdajle ugotovila,« je pristavil tovariš Dragan, »ne smeva mimo poslednjega in najvažnejšega dej- stva. Ce namreč primerjamo raz- mere v družbenem življenju za časa Stalina s sedanjimi, mora- mo — kljub disproporcu med di- namiko razvoja tehnike in druž- benih odnosov med ljudmi — u- gotoviti velik napredek, veliko demokratizacijo. Sovjetski ljudje pripisujejo to zaslugo Hruščevim prizadevanj im, ki je zato izredno priljubljena osebnost. Naj ob tem omenim še sovjet- ski film »Cisto nebo«, ki smo ga imeli priliko videti. To je prvi film, ki tako radikalno posega v Stalinovo dobo. Primerja jo z le- dom in nurazom v naravi. Toda led se stopi in zemljo ogreje son- ce, ko je konec tega režima. In kadar govorimo o sovjetskem raz- voju, bi morali vzeti za merilo napredek med tema dvema do- bama.« Naj torej tudi končam tako! -ij PETROLEJKA STARA 100 LET Ildja Veljkovič, upokojenec iz Stragarov, hrani ij>etroiejsiko sve- tilko, kii jo je njegov oče (kupil še pred sto leti, v času, k^o so bi- le svetilke te vrste še velika red- kost. Samo bogaiti ljudje so do- voljevali setbi to >razkošje« v hi- ša. Ostal i so upoiraibljali običajno svetilko ali isvečo. Svetilika, ki jo hrani Veljkovič, je umetniško okrašena.. Član skupine mladih Slovencev je na ulici vzbudil precej zani- manja Pogled na moskovsko univerzo MALI INTERVJU Neurje ni prizaneslo Skoraj mimogrede sva se pogovarjala o letošnji letini. Njemu se je mudilo na po- svetovanje na občino, meni pa na vlak. Pa sva se ven- darle precej pomenila. »Z ekonomskimi enotami še zaenkrat nismo daleč prišli«, mi je povedal direktor šo- štanjske kmetijske zadruge, »pač pa se zdaj temeljito pri- pravljamo nanje. Ekonomske enote bomo uvedli nekaj po delovnih področjih, nekaj po teritoriju, prav gotovo pa bo- do do kraja zaživele do no- vega leta.« »Kaj pa letina?« »Ni bilo tako lepo, kot je v začetku kazalo. Pričakovali smo dobro leto, pa nas je ka- tastrofa v maju močno pri- zadela. Neurje je v Ravnah in na Plešivcu sto odstotno uničilo vse pridelke, v Ska- lah, Cerkovcah le nekoliko manj, povsod drugod pa to- liko, da se krepko pozna. To- ča je zadela rastline v naj- boljši rasti, nam potolkla ži- to, uničila krompir, tako da imamo zdaj težave v nabavi semena. Pred nedavnim smo začeli zbirati sredstva pri podjetjih in kolektivih — svoje bo prispevala tudi ob- čina — da bi zakrpali tisto, kar je neurje najbolj raztr- galo. Tako bomo nekaj tega denarja porabili za popravilo komunalnih naprav, del pa tudi za pomoč tistim, ki jim je neurje prizadelo pridelke. Za nabavo semen in umetnih gnojil jim bomo nudili pose- ben popust, pri katerem bo- mo seveda upoštevali odsto- tek oškodovanja.« »Kako pa je bilo tam, kjer je toča, prizanesla?« »Takih krajev je bilo malo. Predvsem pa je tam, kjer to- če ni bilo, dobro obrodilo sadje. Krompir pa je povsod precej slab.« »In priprave na jesen?« »Semenska žita imamo za jesensko setev zasigurana, tako je tudi z gnojili. V na- slednjih dneh jih bomo že pričeli razdeljevati med pro- izvajalci. Hkrati bomo seve- da sklepali dogovore o sode- lovanju. Plan imamo sestavljen na podlagi družbenega plana ob- čine. Računamo na okrog 200 hektarov pšenice v zadruž- nem sodelovanju. Pogodbe bomo sklenili za vse površi- ne hmelja, precej za živino, krompir itd. Pa še to-le: hmelj je letos slabše obrodil kot lani, kvaliteta pridelka je pa bila zelo dobra.« Razgovor prav zares mimo- grede, kajne? Pa je menda vendarle v znamenju rume- nega listja, ne več tako top- lega sonca in mlak na polj- skih poteh. Morda bo zimski čas med zadruge prinesel ne- koliko manj naglice, pa bo takrat več časa za izčrpen pomenek?! -ij Grozdje je že sladko Letošnje vreme je bilo skoraj nenavadno. Nekaj dna vročih, da so ise ljudje spoitili še v senci, in nekaj avgustovskih dni mrzlih, da se je kurja polt prelivala po koži. Suša, da je zemljo žejalo v globoke razpoke, pa spet de- ževje, da so se potoki razlili čez travnike in njive. Topli , dnevi, mila pomlad lin dovolj mokirote pa je vendar zadovoljilo vino- grade, sadovnjake, da so obro- dili bogato. Skoraj povsod po Šmarskem skrbno čistijo sode, popravljajo posodo, ki so jo že mislili zavreči, iz podstrešij pri- našajo s pajčevino prepredene steklenice in jih pripravljajo, d» jih bodo lahko napolnili s slo- vito slivovko, ki jo posebno v se- vernih evropskih deželah visoko cenijo. Virštanjai se široko smejejo, ker jim je priizanesel mraz pa še itudi toča. Pred leti so neka- teri že obnavljali vinoigrade in novi žičnii nasadi so se razboho^ tiii, da je lepo videti. Tudi Plev- nikov Jože, ki je pred leti taiko krčevito rigolal, da je izrul ce- lo sikalovje iz hriba, se že zado^- voljno nasmiha, ker bo letos po- skusil svoj traminec. Na Viirštaj- skem je vinogradniška slika dokaj pestra, ker se menjujejo stari dn sodobnejši nasadi, ki jik ima največ km^ijsko gospodar- stvo. Letošnja ranina je že v so- dih iin ima 18 gradov, kot pripo- vedu jejo. Ce bo še sonce vsaj ne- kaj septemberskih dmi nekoliko odločneje pritisnilo, bo viince sladko in močno, da bo celo naj- močnejšemu mozaiku kos. V so- dih imajo še nekaj lanske kap- ljice, ki kljub temu, da ni bilo sonca, ni Silaba; pri kmetih pa starega vina skoraj mi dobitn. Da bi le še sonca bilo, pa bo kapljica, da kaj!« se nasmiha i* obiLizuje virštanjskli obratovod- ja Jug. Povsod na Šmairskem je v viinogradih lepo; v Viirštanju, na Timskem, na Sladki gori, t Imenskih goricah in Bučki gorL Trgatev je že pred vrati, gro- zdje sladi in kmalu bodo vris- kali ipo šmarskih vinorodnih re- breh, koder se bodo razlegal® tudi vesele ljudske melodije. Pomagajmo zaskrbljeni materi v našem uredništvu se je zglasila mati trinajstletne Irene Orehovec iz Celja, Ljubljanska cesta 10, ki je dne 25. avgusta nenadoma odšla od doma. Ker se de- klica še do zdaj ni vrnila, naprošamo v imenu matere vse bralce našega lista, da ji priskočijo z iskanjem na pomoč. Deklica je prilično dobro razvita, ima kratke lase ko- stanjeve barve. Oblečena je v zeleno karirano krilce in močno dekoltirano modro črtasto bluzico. Je bosa. Zadnji petek se je po iz- javah nekaterih očividcev zadrževala v Pečovniku. Za njo je izginila vsaka sled. Kdor bi karkoli vedel o njej, naj sporoči postaji LM, ali pa jo pripelje na dom k materi, ki mu bo prav iz srca hvaležna. OBČINA ONA NAJ RESII Poletni dnevi so dopustniški, kmetje pospravljajo seno in za sestanke ni časa. Zdaj pa se je spet začelo. V teh dneh so se že vršili zbori volivcev skoraj po vseh krajih v šmarski občini. Na- bralo se je veliko vprašanj, na katere bi volivci hoteli imeti jas- ne odgovore in hitra dejanja. Sa- mo to ni v redu, da si dejanja in želje skoraj nikdar ne sledijo v korak! Občani so bili zelo radovedni, kako se je zaključila beograjska konferenca. Na to so dobili lahko jasne in zadovoljive odgovore. Mir, to si želijo vsi, ki radi de- lajo, ki spoštujejo človekovo osebnost in nimajo skomin po iz- koriščanju. Tudi vprašanje šolskih odborov so hitro reševali. Izvolili so nove odbornike, ki bi naj z vso odgo- Tomostjo upravljali šole. Pravijo, da to dobro premislili, koga so izvolili, toda šele čas bo to potr- dil. Ne, ni lahko biti šolski odbor- nik! Vse premalo je, če ob koncu šolskega leta poročajo, da so se štirikrat v letu sestali, toda pro- blemov, v katerih je njihova šola, pa niso rešili. Ni dovolj, če spo- ročijo občinskemu ljudskemu od- boru, da je potrebno popraviti streho na šolski stavbi, da nimajo dovolj učiteljev in podobno. Prav bi bilo, da bi tudi odbor sam iskal primerno rešitev, organiziral de- lovno akcijo, positnaril pri kakš- nem podjetju, si prisnubil učno moč in podobno. Tako pa se do- gaja, da ponekod složno vzdihne- jo: »Občina naj rešuje, to je nje- na stvar!« To je najlaže reči, če pozabljajo, da so občina občani, to se pravi, oni sami. In prav v šol- stvu na Smarskem imajo vrsto problemov. Na Stoj nem selu, v Pristavi ni dovolj učiteljev; nekje nimajo primerne oskrbe, stano- vanja in hrane, drugje se spet ne sporazumejo: dokler šolski odbor ne more mirno preko podobnega. Tu je potrebno pomagati občin- skim organom, poiskati vse mož- nosti v kraju in reševati najprej doma, ker edino to je lahko uspeš- no. Tudi v Rogaški Slatini bi se dalo marsikaj urediti primerneje, kakor je danes. Dve šoli sta tam: ena obnovljena, da se vse sveti, pa še ne z vsemi potrebnimi učili, druga pa mračna in tesna, stara skoraj dvesto let. Vložiti bo po- trebno ogromno sredstev, če bodo hoteli usposobiti za reformno delo obe šoli. Ali ne bi bilo primerne- je, če bi eno zgradbo, katera bi pač bila primernejša, v redu opre- mili za poučevanje višjih razre- dov, ki terjajo posebne metode in posebna učila, drugo pa za pou- čevanje nižjih razredov, ki terjajo spet drugačno delo? Da, tako bi morda rešili vprašanje učnih pri- pomočkov z manjšimi naložbami, utrdili pedagoško enotnost, raz- blinili pojave ločevanja na indu- strijsko in zdraviliško Rogaško Slatino, kar se čestokrat pojavlja, mnogo laže reševali kadrovsko politiko in podobno. Seveda, novo šolsko stavbo bi vseeno še potre- bovali. o vsem pa bi prvenstveno morali premišljevati v Rogaški Slatini ljudje in šolski odborniki, saj občina na sedežu tega sama ne more reševati. Da, zastopati je potrebno družbene interese, ki so v prid večini. Volivci terjajo boljše ceste pov- sod na Smarskem. Turizem v Ro- gaški Slatini, ki prav lepo napre- duje, v veliki meri vendarle hro- mi prav slaba, izredno zgarana cesta iz Celja. Obsoteljska cesta in poti na Kozjansko so z nara- ščajočim prometom vedno slabše. V Obsotelju je dnevno 15.000 ton prometa, ki ga slaba makadam- ska cesta težko vzdrži. No, želja po dobrih cestah, po vodovodih in drugih komunalnih objektih je velika, toda nikakor v skladu z zmogljivostmi te podeželske obči- ne. Šmarski občani so na zborih ze- lo živahni. Razvnemajo se ob odkupnih cenah, terjajo to in ono, kar dokazuje, da niso brezbrižni do razvoja, ki je dosegel že pre- cejšen korak. Želijo si, da bi se poleg kmetijstva razvijala tudi industrija: ključavničarstvo v Ro- gaški Slatini, steklarna, lesna in- dustrija; radi pa bi osnovali do- ločene obrate še v Obsotelju in na Kozjanskem, posebno še kakšno predelovalno industrijo za kme- tijske proizvode. Veliko je tega, kar bo v prihodnosti še morala reševati občina, toda skupno z vsemi občani. s. Na planinski paši KULTURA IN PROSVETA Likovna razstava pod streho gledališča (Razmišljanje o »galeriji«} Ob otvoritvi letošnje giledailii- ške sezone, ki ibo sicer šele v iza- četku iprihodnjega meseca, ki pa vseeno velja opozoriti nanjo že zdaj, bo v Celju (razstavljal tr- žaški slikair JOŽE CESAR. Da bi razstavni pros,tor točneje defini- rali, moramo vsekakor (reči, da bo Jože Cesar raizstavljal v gle- dališču, ki ga je povabilo in ki je visaj za zdaj poleg kulturne ustanoive odrskega iznaioaja (če- tudi oibčasno) vendarle še tudi celjska >gailerija«! Tako tudi ni neiključje, če smo za to priložnosit izibraJii aid infor- mandum, za doipolnilo sestavka in hkrati kot simbolično »pni- znanje« usitanovi, ki bo ljubite- ljem likovne umetnosti omogo^ čila srečanje s tem pomembnim tržaškim sildkarjem, prav njego/- vega Igralca (olje)! Za celjsko kulturno javnost bo to srečanje p.rav gotovo pomenilo svojevrstno doživetje, za Celje samo pa nemara srečanje z ne- ljubo okoliščino in oživitev spo- znanja, da talko njegov splošni kakor speciiJični ipoložaj še ved- no ne premore — galeitije! In če se ob tej priložnosti »spomnimo« galeirije, ki je nimamo, to vse- kakor ne zgolj zaradi te prilož- nosti, marveč zaradi vseh tistih »pniložnosti«, ki so bile in jih tudi ni bilo — saj je navsezadnje res, da smo videli že kar precej likovnih razstav, kakor tudi, da jih precej niismo viideli, kajti so- dobna likovna ustvarjalnost pač presega celjske okvire in zmog- Ijivosti, pri čemer seveda abstra- hiiramo že precej odmaknjeno razstavo akvarelov svetovnih mojstrov, ki je našla svojo »ga- lerijo« v Mestnem muzeju. Kot tretji razstavni prostor ve^lja vselkakor omeniti malo unionsko dvoirano, ki pa ima to slabo stran, da je preveč škatlastega tipa in v njej celo običajne šol- ske risbe ne morejo priti do pol- nega iziraza. S tem je gallerija celjskih »iga/lerij« izčrpana in tu, se zdi, je šele začetek vpra- šanja, ki ga sicer na tem mestu ne nameravamo reševati, ki pa ga lahko vsaj skiciramo. To, da celjsko kuJlturno živ- ljenje nima dejansko niikakiršnjili »stikov« z domačo (slovensko in jugoslovanisko) kakor širšo (ev- iTopsko in celo svetovno) likovno ustvarjalnostjo, bi bilo brž.kone krivično pripisovati izključno pomanjkanju stalnega razstav- nega prostora, to je, moderne po- krajiinske alli kakršnekoli že druige imenske galerije! Saj, ga- lerija ni nič drugega kaikor for- ma. Važnejša kakor forma, v ka- tieni lahko itiči še itako bog^ata vsebina, utegne biti namireč bo- jazen, da Obča mielntaiDiiteita »mi kdove kako zelo naklonjena sli- karstvu in likovni vzgojL Pri item bi bilo ipo vsej priliki zmotno nuistlitfl, spet zato, keir pač ni bilo in ni — g^ailerije! Ce bi bil nam- reč krog Ij-ubiteljev te panoge dovolj širok, kar pomeni z dru- gimi besedaniii, če i)(i bile potrelbe ;x> likovmi izobrazbi dovolj veli- te, ni nič -bolj verjetno kakor to, da bi v Celju že zdavnaj imelii — galerijo. To domnevo bi ne- mara lahko podkrepili recimo z dejavnostjo na športnem področ- ju, kjer sta iz potreb (in iseveda zanimanja) zrasla dva stadi- ona, pri čemer vzTK>reditev kaj- pak ne tehta kvailitet'nili razloč- kov. Kako si je na primer mo- goče razložiti okoliščino, da ima mestece, kakršno je Slovenj Gra- dec, Umetnostmi paviljon, dru- gače, kakor, da !rma to mestece tudi iobčinstvo^ ki mu pomeni pa- viljon afirmacijo njegoiveiga kuil- tumega udejstvovanja!? Ce je Celje osemkrat večje, še ni nuj- no, da bi bil klic po ^aderiji osemkrat boilj utemeljen ali da bi moralo zato imeti osemikirat več občinstva! Ce bi ga imelo vsaj toliko, bi bilo dovolj, če pa ga ima toliko, bi mogla pokazati galerija. Galerije imajo namreč svoje občinstvo in zato ima tudi občinstvo galerije. dbr Ob novi osemletki v Dobrni V našem okraju — in seveda nič manj drugod — je v vrsti vprašanj, ki zadevajo področje šolstva, še vedno med najbolj pe- rečimi vprašanji pomanjkanje za- dostnih zmogljivosti posameznih šolskih stavb, dotrajanost poslo- pij, neustrezna, ponekod celo sa- mo zasilna notranja oprema (zla- sti, kar zadeva praktični pouk), nepraktična in nesmotrna uredi- tev. Mnoge zgradbe datirajo nam- reč še iz časov, ko je bilo šolstvu dovolj velika koncesija, če smo mu odmerili prostor v kaki bajti, in čeprav je seveda kasnejši čas prinesel nekatere bistvene spre- membe (celo v smislu novih po- slopij), je vendarle od takrat pre- teklo že precej vode. Šole so bile kratkomalo deležne obnove šele v času, ko je šolstvo postalo resnič- no naša narodna lastnina, tisti te- meljni in enakopravni sestavni del družbe. Ce s tega vidika gledamo na današnji položaj, in če imamo pred očmi pravzaprav zelo kratko razdobje, komaj šestnajst let, te- daj je to, kar je bilo v šolstvu storjenega, še toliko bolj nepre- cenljivo. V celjskem okraju je bila po osvoboditvi prenovljena cela vrsta šol — praktično vse tiste šole, ki so ta naziv še vzdržale — prav tako pa so zrasla nova šolska po- slopja povsod tam, kjer je bila dediščina naj siromašne j ša in po- trebe največje. Toda šole še vedno rase j o. Ce upoštevamo, da bomo samo na področju celjske občine vložili v prihodnjih letih še mili- jardo in 200 milijonov dinarjev za potrebe šolstva, je to vsekakor dovolj zgovorna številka! Tako je ena izmed novih osem- letk, ki sodi v okvir tega veliko- poteznega programa, tudi osem- letka, ki so jo pred pričetkom po- uka odprli v Dobrni. Nekaj let gradnje in preko sto milijonov di- narjev vloženih sredstev — to je statistični podatek, za katerim stoji eden najlepših in hkrati naj- sodobnejših šolskih objektov v okraju in morda še izven njega — osemletka, imenovana po slavni XIV. udarni diviziji »Borisa Ki- driča«. Novo poslopje ima 10 pro- stornih učilnic, potrebne kabinete in vse druge šolske prostore. V tem šolskem letu bo šola sprejela vase preko 500 učencev iz Dobrne in .okoliških krajev in od tod je tudi razumljivo navdušenje mno- goštevilnih prebivalcev, ki so se zbrali ob otvoritvi, da bi prosla- vili ta svečani dogodek. Osemletka »Borisa Kidriča« se- veda ne pomeni samo nove stav- be, pomeni predvsem nove delov- ne pogoje — tako za učence ka- kor učiteljski kolektiv — uresni- čitev okoliščin, v katerib bo omo- gočeno vsestransko plodnejše de- lo in hkrati tudi poroštvo, da bodo reformna prizadevanja rodila u- strezne sadove. Da bi se v njej najbolje počutili tako učenci kakor prosvetni de- lavci! dhr ]az teh ljudi sploh ne mapam Ta stavek naj bi odločil in hkrau »zapeuaiii« bpiejem neKe aijaKiiije v aijasKi aom. Zgoaua je sicer se Komaj Verjetna, loaa po vaej pnliKi vsaj toiiKo verjetna, aa za- sluzi javne pozoriiasii. DijaKinja, ki nima staršev, bi uiAa raaa v eKoiiomsKo sreanjo šolo. Njena sestra je biia v tem aomu ze pred njo in je z uspenom zaKijučila učiteljišče, upravnik interna- ta je OD neKi priiuti celo pri- znal, aa je Diia pridna. Ko je zdaj zaprosila za sprejem v internat še ta, ki bi torej rada v ekonomsko šolo, ji je rekel, naj gre v šo- lo pogledat, kdaj se prične pouK. Toda ko se je vrnila, je (morda po posvetovanju z organom družbenega uprav- ljanja, za katerega se nam dozdeva, da bi bil edini lah- ko kompetenten pri odloča- nju o sprejemu?) zelo lako- nično izjavil: »JAZ R. SPLOH NE MARAM!«, pri čemer je seveda izgovoril cel priimek, ki ga bomo tu, ne brez raz- loga, zamolčali. Dodal je še, NAJ GRE V DOM VAJEN- CEV! Ker se je prizadetim zdelo, da o »usodi« dijakinje ne mo- re odločati en sam človek z merili čustev očitne antipa- tije, so se seveda obrnili na ustrezen občinski organ, ki je pripomnil, da »se v to stvar noče mešati, ker ima (dijakinja) že streho nad gla- vo«, pri čemer je bilo mišlje- no, da ima prostor v garso- njeri svoje tretje sestre, kjer so že trije družinski člani! Ne glede na to, da je bila urgenca pač umestna in tudi v skladu z našim demokra- tičnim sistemom, ki urgence omogoča, tu dejansko sploh ni bistveno stališče tega or- gana, ker je navsezadnje res, da ni njegova stvar, vmeša- Vati se v posle, ki bi jih lah- ko rešil ORGAN internata. Seveda pa je vprašanje, če je bil zaključek o »strehi nad glavo« najbolj primeren, ker je namreč vprašanje, če je dijaški dom tako zelo zase- den, da nikakor ne bi mogel rešiti SOCIALNEGA proble- ma neke dijakinje, ki naj za- voljo tega utesni že tako utesnjeno tričlansko družino v garsonjeri. Kazen tega se zdi, da bi po takem sklepanju morali enakopravno izKi j uči- ti iz doma vse tiste gojenke, ki imajo kakršnokoli mož- nost bivanja pri svojih so- rodnikih v mestu ali celo v bližnji okolici. V tem pa se- veda ni namen dijaškega do- ma. Dijaški dom je verjetno ustanova, namenjena v prvi vrsti socialno šibkejšim di- jakom. To pomeni, bržkone TUDI dijakom brez staršev. In če je tako, čeprav je vi- deti, kakor da ni tako, tedaj se poraja vprašanje, če lah- ko o sprejemu takih gojencev odločajo tako ponižujoča »merila«, kakršna so zapopa- dena v stavku: »JAZ TEH LJUDI SPLOH NE MA- RAM!« (??) Kdo pa so ti ljud- je, ki jih JAZ ne maram, in kdo sem pravzaprav ta JAZ?! Takšen odnos do človeka, ki ga je življenje že tako udarilo s tem, da mu je vzelo največ, kar mu lahko vzame in ga bolj ali manj zaposta- vilo, ni nič drugega kakor še en udarec več, toda toliko hujši, ker je prišel od tam, od koder je bil morda naj- manj pričakovan, to je, od človeka, ki naj bi bil — VZGOJITELJ!! Da je v ta- kih besedah vse drugo prej kakor vzgojiteljstvo, bi bilo nesmiselno dokazovati. »Jaz osebno« lahko »ne maram« tega ali onega človeka, ker je pač razumljivo, da vsak človek vsakega človeka »ne mara«, toda »jaz osebno« bi kot človek lahko poznal to- liko moraTnega kodeksa in kot vzgoiiteli toliko pedago- ške?»a učbenika, da bi v pri- meru snreiema neke diiaki- nie v dom izbral drnpsčno odklonilno utemeljitev! Kajti posledice, ki jih lahko v mla- dem človeku zapusti »moje osebno« tovrstno »čustveno razpol oženi e« do niesa (ker sem namrpč človek, ki bi mu morpi rniHifi rnnrpIrKi 7a5či- to), so lahko zelo negativne in nahajajo nažalost konkret- ne primere v praksi! dhr S polic Študijske knjižnice Božič B.: Fizička metalurgija. Beograd 1960. S. 21081. Bubanj V.: Covjek u prostoru. Zagreb 1960. S. 21082. Fempl S.: Redovi. Beograd 1960. S. 17555/14. Hajkin S. E.: Slovar' radioljubitelja. 2. izd. Moskva 1960. S. 5230/355. Horovic I.: Slobodne aktivnosti i umet- ničko vaspltanje u osnovnoj školi. Beograd 1960. S. 21274/2. Kellerer H.: Statistik iin modcrneii Wirtscliafts und Sozialleben. Hanibrug 1960. S. 17743/103-104. Kozina A.: Krapina i okolica kroz sto- ječa. Krapina 1960. S. 21070. Krameršek J.: Teorija i metodika estet- ske i^iinnastike za nastaviiike fizirkog odgoja i stručne rukovodioce društve- nih organizacija. Zagreb 1959. S. 21075. Melchinger S.: Theater der Gegenvvart. Frankfurt-M. & Hamburg 1958. S. 20012/118. Milic D.: Evropski savet 1949-1959. Be- ograd 1950. S. 21080/4. Neškovic M.: Praktička nastnva iz fizi- ologije. 2. izd. Beograd-Zagreb 1959. S. 21063. Petrovič v. J.: Radni odnosi d javnoj službi i privredn.im organizacijam«. 2. izd. Beograd 1960. S. 21072. Preobraženskij A. G.: Etimologifeskij slovar' russkogo jazyka. I-II. Moskva 1959. S. C 4. Pušman V.: Prepletaji tkanina. 2. izd. Beograd 1960. S. 21066. Rečnik tehničkih izraza. Beograd 1961. S. C 7. Ivanovic D. M.: Vektorska analiza. Be- ograd 1960. S. 21073. Diretn KlemeDčičn-lajn ob Društvo >ABRAHAMOV« ni nikjer »registrirano«, seznam njegovih članov pn nemara kar vsi in kaj radi prebi- ramo .. . Tudi Dore KLEMENCIC-MAJ, akadem- ski slikar, se je letos vpisal vanj. Tiste dni, ko mu je bil »ABRAHAM« že začel segati v desnico, se je Dore »umaknil« nekam na naš sanji Jadran. Morda, da se izogne takemu srečanju? Naj bo, kar koli že hoče biti, z majh- no zamudo Ti, dragi DORE, kličemo vsi prijatelji-rojaki iz Savinjske doline: »Vso sj-ečo dn še na mnoga, mnoga leta!« r>ore KLEMENCIC se je rodil 1911 v Galiciji, čudoviti vasici uro hoda iz Petrovč, skozi Arjo vas pod rebri zelenega Pohorja. Morda mu je prav to okolje — seveda mimo idrugih vzrokov in vzvodov — še najbolj zaostrilo oko za lepoto narave, ki mu je bila in mu tudi ostane edina uči- teljica v slikarstvu? Kljub mrzlim vetrom za kul- tuTO in umetnost v obdobju med obema svetovnima vojnama ise je po srednji šdli Dore odločil za Slikarsko akademijo v Zagrebu in jo uispešno zaključil 1934. In, potem? Da, potem je p^č slikal in sli- kal in — žaltavo živel! To pomeni, da je sicer moralno ugled slikarja le rasel, laskava priznanja so se vrstila... A v njegovih žepih in nii in ni kaj p rdd a »z a c v e nket alo«! Želel si je zagotoviti vsaj mi- nimalne redne dohodke, kasno »služb'co«, na primer kot učitelj risanja na državni realni gimna- ziji v Ce!lju. Takratni >pristojni'r pa so iz- modrovali: >V Sloveniji bi nam bil vsekakor prenavaren! V Ce- lju — celo prenevaren! Fant že le preveč >na rdeče cika«! V Bosno? No, ja! Pa poskusimo!« Tako je Dore KLEMENCIC po- stal strokovni učitelj risanja na gimnaziji v Banji Luki. Za dve leti — do okupaoije. Ustvaril je nad 200 »olj«. Večjii del (ca. 150!) jih je uničil oikupator! Takoj po zlomu stare Jugosla- vije jo je Dore namreč udaril kar peš iz Banje Luke proti Slo- veniji ... Največ Dorethovih umetnin je prevzela v varstvo Slovenka, pi- sateljica Mara Husova, ki je bila bolniška sestra v Banji Luihi. Na Silvestrovo 1943 iso pobesneli Nemci Maro Husovo z mnogimi druigimi žrtvami lustrelili, zgrad- bo, kjer je M. Husova stanovala, pa zažgali. Še, ko je že igoirečo hišo zapuščal, je podivjan fašist zagnal dve ročni granati skozi okno!... 13, aptrila 1941 je Dore prispel v Novo Mesto, kjer so ga Nemci ujeli in odpeljali v Nemčijo, v vojno ujetništvo. Skoraj neverjetna je zgodba o D. KLE- MENCICU v letih 1941—1945! In vendar čista resnica! Pouk, kaj vse premore po- gum in nezlomljivost! Direktor banjeluške gimnazije, J. DJAJA, neustrašen sodelavec narodno- osvobodilnega gibanja, je z drugimi sim- patizerji NOV uspel — ne da bi D. KLEMENCIC za to kaj vedel — povrni- tev Doreta v Banja Luko. Niso pa se še somišljeniki povsem zbrali, že so Do- reta prisilno mobilizirali v vojsko »nove države« Hrvatske — v četno skladišče orožja in municije. Dore je vzdrževal stalno zvezo s par- tizani in — kot lisjak — v trdih nočeh znosil, večji del na lastnih ramah, že skoraj vse orožje in municijo — parti- zanom! Nek prihuljenec je D. KLEMENCICA izdal ... Od 21. aprila 1942 do 9. sep- tembra 1942 so ustaši »kuhali« Doreta v zaporih v Banja Luki. Mreža sodelav- cev je Doretove »nočne pohode« tako zapletla, da jih ni bilo moč več raz- plesti in — Dore je bil »zunaj«! Seveda je bilo Doretu »zunaj« pre- vroče. Pobegnil je iz Banje Luke čez reko Suturlijo in hribovja Šibi proti Grmeču, v prepričanju, da je na pravi poti k partizanom! Ujeli so ga — četniki in priprli v čet- niški štab v Han Kolu. Na oko povsem »miroljuben« je Dore prav v četniškem štabu zbiral vesti vseh vrst "in jih po- sredoval — partizanom! Mera je bila polna! Cetniki so obso- dili D. KLEMENCICA na smrt! V žandarmeriiski postaji Karanovac je čakal na izvršitev smrtne obsodbe. Izvršitev so odložili . . . Mreža sobo- jevniikov je uspešno delovala . . . Cetniška patrulja je vodila D. KLE- MENCICA v četniški vrhovni štab . . . Med potjo je Dore vzpostavil zvezo s partizanskim kurirjem in skupaj sta jo popihala k partizanom na Kozari! Dore se je boril v vrstah V. Kozarske br'cade in urejeval brigadni časnik. Čeravno le stežka mu je komandant konec marca 1943 le izpolnil željo, da se priključi partizanom v Sloveniji. Skozi sto in sto nevarnosti na poti s Kozare preko Like je Dore po 25 dneh »pripešačil« (25. aprila 1943) k sloven- skim partizanom. Velik prispevek D. KLEMENCICA v NOV je znan. Doleniska. .Primorska, Šercerjeva brigada. Centralna tehnika na Rogu XV. in XVIII. divizija. IX. kor- pus na Primorskem, kjer je u-itvar"! vr- sto umetnin, zlasti slavno 7b'rko linore- zov »V IMENU KRISTOSUVIH RAN«, ki v njei biča slovenski bf^logardizem, po- tem spet Dolenjska-SNOS-prosvetni od- delek. — razstave v Črnomlju spomladi 1945 itd, itd.! In, po osvoboditvi? . , , D. KLEMENCIC živi t Ljubliam kot svoboden slikar in slika in slika! Šte- vilo njegovih umetnin je že preraslo 3000 in vendar še ni »izrekel zadnje be- sede«! Zaključene ocene o umetnosti D. KLE- MENCICA ni moč izreči! Drži pa. da ume Dore s svojimi mojstrskimi likov- nimi stvaritvami pritegniti gledalca in ga zanihati v razmišljanje ter ocenje- vanje. Na njegovih razstavah obiskovalci skorajda ne sklanjajo glav, da bi šele iz podtekstov razbrali, kaj je Dore ho- tel »povedati« s svojo »slikarijo«. In, prav to je umetnost! —o— Dragi Dore! Savinjčan sem, zavoljo tega moram ob tej priložnosti odkrito pripomniti, da si ostal svojim rojakom skorajda nepoznan, kot Tvoj rojstni kraj Galicija! Le malo nas je, ki vemo, da je Galicija prečudov?it kotiče(k Sa- vinjske doline... Še lani, ko si odpiral svojo raz- stavo na GOSPODARSKI RAZ- STAVI v Žalcu, me je precej njih« in »na uho« spraševalo, kdo da si in od kod? Mnogo jib je že slišalo o velikem sloven- skem umetniku MAJU; da pa si, dragi Dore, tudi Ti >naše gore list« — jih ve le nekaj, vsaj to- liko ne, kolikor jih sikoraj zte- va - TVOJA UMETNOST! Kot si bil vse življenje odlo- čen in žilav, bodi še zdaj in od- loči se za »kompleksno razstavo« svojega dela — v Savinjski doli- ni! Ti nisi Galicija, Ti se moreš »vsega« prenesti med nas! Pa, veš, čemu to poudairjam? Prav dobro vem, da boš khirati z odločitvijo za celotno razstavo svojih del v Celju — konec vseh koncev — vendarle pospešeno »vrgel na platna« svoje skice iz Savinjske doline! Le čemu načenjajo molji Tvoje osnutke iz savinjske motivike v Tvojem ljubljanskem ateljeju?! Zakaj naj bi šele »zatvojci« ne- koč birskiiliji po Tvojih začetih perorisbah »piramiide savinjskih hmelovk«, osnutkih obiralk, brez in tolmunov, pa oblakov nad venci hribov in gričkov?! Saj si z njimi ne bodo mogli kaj več pomagati! Še to-le! »ABRAHAM« je kot življenj- ski »prometni znak«! Pomenii, da je pred Tabo velik klanec — pred vrhom! Treba je — presta- viti »v prvo«! »METUZALEM« je le pojem — 6'icer resda za častitljivo, toda za nerodovitno starost! Ze prva leta srednje šole sva skupaj sanjala o pravi podobi »Savinjske hmeljar!je«! Ti veš, da je nagib moji odkriti piKa- ko si drznete Sftopiiti pred mene? Ko sem zjutraj hotel stopiitd v avtobus, ki ni bil poln, iste mii pred nosom zaprli vrata, ki so mu udarila po glavi< — In tako ni bilo s podelitviijo nagrade na- enkrat — mič. Intervju za dva kovača A L I poulična perspektiva Da. JDva kovača za intervju. Pravzaprav jaž njemu dva ko- vača za dve žemlji, on meni in- tervju za dva kovača. Vsekakor obojestransko ugodna kupčija. Seveda — s pridržkom, zakaj takšne kupčije navsezadnje niso vedno najbolj ugodne; bremenijo namreč žep, hkrati pa obdavču- jejo s pomisleki, premisleki in za- misleki enega najbolj javnih in istočasno tudi najbolj skrivnost- nih pribežališč sodobnega člove- ka, ki mu pravimo ULICA. Z ulice je namreč prišel na vrt Kopra. Bilo mu je kakih osem, devet let. Pri vhodu si je najprej »ogledal položaj«, nato pa je šel od mize do mize: — Gospod, bi mi dali dva kovača za dve žemlji? Zunaj, to je, na ulici, sta ga čakala dva spremljevalca, od ka- terih je bil prvi po vsej priliki njegov mlajši brat. Tudi ta se je čez čas pojavil na vrtu: obleka je bila, razumljivo, precej zdelana; obraz zamazan, kakor da je imel opraviti z blatom; iz nosu sta štr- leli dve »sveči« in tudi drža ni mogla biti nič kaj prida, kajti starejši fantek ga je brž odpravil s pojasnilom: — Pojdi, tak ne smeš biti tu! Potem se je vrnil in pristopil k mizi: — Gospod, bi lahko daU dva kovača za dve žemlji? — Lahko, sem rekel. — Kako pa ti je ime? Pogledal je krog sebe in nekaj zamomljal. — Si lačen? — Ja. — Kje je pa mama? — V službi. — In doma nimaš nič, da bi jedel? — Ne. Kazalo je, kakor da ga je mi- nila potrpežljivost, odgovarjati na tako bedasta vprašanja, kajti pot dveh kovačev iz mojega žepa v njegovo roko je bila očitno mal- ce predolga, toda verjetno je po- mislil, da ju bo nazadnje ven- darle dobil in da se zavoljo tega morda še splača nekoliko poča- kati. — In za ves denar, ki si ga že dobil, boš kupil žemlje? sem re- kel. — Saj sem dobil komaj dva kovača. — Si bil že večkrat tu? — Vsak dan, se je oglasila na- takarica. Potem sem mu dal dva kovača in fantek je stekel k drugi mizi. Poleg dveh kovačev so mu da- jali tudi žemlje. Ko je tako ob- hodil vse goste, ki sicer niso bili mnogoštevilni, je stekel na ulico, kjer so vsi trije 'poskočili z ne- kakšnim veselim vzklikom. Ak- cija je vsekakor uspela, toda bolj po svoji »strokovni« kakor po vse- binski plati. Tu pa se začne drugi intervju, namreč intervju z okoliščinami, ki dopuščajo (ki pa menda ne si- lijo), da se že v otroku izobliku- je čut nekakšnega beračenja. Ta intervju je seveda dosti bolj za- motan, kajti osrednje vprašanje zadeva ob vzgojo. dhr V šoli za Ijndske taleote Bilo je spomladi 1944. leta. Bil sem kulturnik artilerijske divizi- je. Pravkar smo se vrnili v bliži- no Novega mesta z akcije na Zdensko vas, kjer smo pregnali Nemce iz postojanke in zaplenili mnogo gavrilovičevih salam in margarine. Ravno zaradi teh do- brot sem si akcijo tako dobro za- pomnil. Jedli smo namreč mar- garino in salamo namesto kruha, kar je imelo hude posledice za prebavo. Kako se nam je godilo po tej akciji, raje ne pišem... Poklicali so me v štab brigade in mi sporočili, da moram v Belo Krajino. Javim naj se v Semiču, kjer bom že zvedel več o šoli, v katero me pošiljajo. Za tiste čase je bil to velik dogodek. Odhod na osvobojeno ozemlje je pomenil pravzaprav počitnice sredi vojne vihre. V Semiču sem bil dokaj prese- nečen, ko sem zvedel, da sem pri- šel v šolo za- gledališke igralce, katero so nekateri krstili tudi »šolo za ljudske talente«. Ta šola naj bi dala vrsto gledaliških igralcev, ki jih bo Slovenija ved- no več potrebovala, posebno Se za osvobojeni Trst! Tu je bilo prav prijetno. Po po- uku smo se vsi razkropili po kme- tih in jim pomagali okopa vati vi- nograde. To delo je bilo še pose- bej prikupno, ker je bilo poveza- no z domačo vinsko kapljico, s katero so Belokranjci bili vedno radodarni. Po večerih pa nas je nekaj fantov pelo podoknice se- miškim mladenkam. Šola je trajala že več kot štiri- najst dni, vendar se še nisem po- polnoma privadil učenju. Vedno me je mučil slab spomin in prav to je bilo usodno za moj gledali- ški poklic. Vstajal sem že pred drugimi in se učil razne vloge vendar ni šlo. Vse, kar sem zju- traj vlival v glavo, je potem splahnelo. Odlomke iz »Romea in Julije« sem sproti pozabljal. Ne- kaj časa sem bil Romeo, nekaj ča- sa zopet Lorenzo — na srečo kot moški nisem dobil še Julijine vlo- ge. Reprizo, ki naj bi jo uprizorili na koncu šole, sem pričakoval z večjim rešpektom kot veliko nem- ško ofenzivo. Naši'inštruktorji so bili ljub- ljanski gledališki igralci: Gale, Presetnik in drugi. Med učenci pa ste lahko videli Vido Brest, mla- do slovensko pesnico. Grudna, Ir- mo Flis in druge. Nisem dočakal konca te šole. Ko smo bili v največjem tempu priprav za naš zaključni nastop, ko bi morali pokazati kaj znamo, je prišla za mene odrešilna od- redba: prestavili so me v Glavni štab. Takrat so krožile trditve, da so kulturniki vedno najbolj bogati z ušmi. Izgleda, da je bil pod vplivom teh govoric tudi inten- dant Glavnega štaba Tiln, ki me je prav hitro obdaril s popolnoma novim angleškim »batle dressom«. Hlače iz italijanske deke, ki sera jih spustil v paro, so paro resnič- no zaslužile in vesel sem bil, da sem se jih znebil. Angleška uni- forma pa je že bila prava uni- forma, ki je imela predolge ro- kave in predolge hlačnice. Vse sem si zavihal in se spomnil one anekdote, »da v redni vojski velja pravilo, da imajo samo dve šte- vilki oblek: prevelike in premale.« Tako se je končala moja gle- dališka kariera. V. V. Operacija sredi morja Ladja >Ita!lija< je bila na kri- žarjenju sredam orja, ko je eden izmed članov posadke teško zbo- lel. Eden izmed .potnikov, dr. Giinther Wii&ing6r z Dunaja je skupno z ladijskim zdravnikom uspešno operiral bolnega na čre^ vesnem tumorju. Poročajo, da bo pacient kmalu popolnoma ozdravel. Zemljini rešitelji RIŠE : VLADO PIRNAT PIŠE. JOŽE JESIH 40 »Ali si zastražen?« je vprašal Janez, ko so šli proti gobasti zgradbi z ravno streho. »Ne. Tupošani namreč ne znajo pla- vati, pa so v prepričanju, da tudi jaz ne znam, pustili otok nezastražen. Še sreča, ker se lahko od tod rešimo s plavanjem.« Sedli so na klop v parku pred zgradbo in nadaljevali s pogo- vorom. 41 »Kako pa, da se še nisi rešil?« se je pozanimal Vili. »To pa iz dveh razlogov. Šele danes so me pripeljali s srednjega otoka, kjer so na meni preizkušali učinkovitost strupa. Meni se ni ničesar zgodilo, ker je ta klima zdravilna, pač pa so strokov- njaki po bitju srca ugotovili, da je strup zelo učinkovit. 42 In drugič: na Zemlji so me ugrabili in me pripeljali s svojo raketo na Tupos. Zato ni bilo nikakršne možnosti, da bi do se- daj sploh pomislil na beg. Gotovo vaju še zanima, kje imajo Tupošani shranjene vse strupe in načrte.« Dečka sta vprašu- joč^ pogledala. »Vse, prav vse imajo v srednjem stolpu,« je strnkovnjaško razložil Peter. Vstali so in se napotili proti zgradbi. 8 CELJSKI TEDNIK STEV. 35 — 15. septembra 1961 ŽENA DOM DRUŽINA O PREKINITVI NOSEČNOSTI Zadnjič smo neikaj besed ipo- rveitiili nevarnostim in iposledicain plava, danes pa bomo napiijsali nekaj o delu komisije, ki lahko T izjemnih primerih splav ven- darle dovoli. Od leta 1960. je v veljavi ured- ba o pogojih in postopku za do- voditev splava. Uredb^ katere namen je zavarovati ženino zdravje in njeno družinsko sre- čo, določa, kdaj se lahko izda do- voljenje za prekinitev nosečnosti. Ne gre torej za uzakonitev spla- va, niti za zmanjšanje števila rojstev, temveč za pomoč ženi, ki {'e zareidi nosečnosti zašla v tež- :e zdravstvene, gmotne ali dru- žinske razmere. Zahteve za dovolitev splava re- šuje posebna komisija, ki jo se- »tavljaita dva zdravnika in soci- ailnii delavec. Vse ugotovitve in vse listine v zvez,i z delom ko- misije je uradna tajnost Prosilke komisiiji svoje prošnje osebno predložijo. Priložit.i morajo se- veda tudi socialni izvid, ki ga dobijo v Patronažnem centiru zdravstvenega doma, na terenu pa pri patronažni medicinski se- stri, ali babici. Komisija prošnjo — na ipodlagi zbranih podatkov in ženiinega priipovedovanja — dobro prouči in odloči, če so raz- logi za prekinitev nosečnosti do- volj tehtni. V nasprotnem primeru ženo pouči o neutemeljenosti in škodljivosti njene želje. Svetuje ji lahko^ kako naj se obvaruje nezaželene nosečno(siti> pove ji, kje lahko dobi potrebne nasvete in priipoanočke, kaj tli splav še zdaleč ni rešitev iz težav, ki se ponavljajo. Ker se zavedamo zdravstvene in družbene škodlji- vosti splava, komisija mnogokrat skuša prepričati ženo, da zahtevo po prekinitvi nosečnosti umakne. To tembolj velja v primeru, če so razlogi, /ki jih žene navajajo takšni, ki jih je lahko odstranitL Običajno žene navajajo ibolezen, slabe stanovanjske prilike, neza- konsko Tojistvo itd. S še povečano odgovornostjo pa obravnavajo zahteve tistih pro- silk, ki želijo prekiniti prvo no- sečnost. Poleg tega, da jo opozo- rijo na to, ^ je mogoče dovoliti prekinitev nosečnosti samo en- krat, jo seznanijo tudi z možno- stmi duševnih in telesnih iposle- dic, ki jih lahko pre'kinitev prve nosečnosti zapustL Delo komisije je torej dosti bolj obsežno kot je samo dovo- ljenje za izvršitev (spilava v u- streznih zdravstvenih zavodih. Tega pa včasih žene, ki vidijo rešitev iiz svoje zadrege le v pre- kinitvi nosečnosti, ne razumejo in njihovih priporočil ne upošte- vajo. Bolj kot posegi za prekinitev nosečnosti, je pomembno delo za preprečevanje nezaželene noseč- nosti. Zakonce je treba poučiti o kontracepciji. s spolno vzgojo pa seznaniti mladino in odrasle. Preprečevanje splava in uvaja- nje kontracepcijskih metod po- meni zastopanje naprednega sta- lišča — zaželenega rojstva otro- ka. Le tak otrok v družino pri- nese vso srečo in le takemu otro- ku bodo starši posvečali vso skrb in ljubezen. D. M. Konzerve naj se kar počakajo Skoraj nepotrebno je, da poleti in zgodaj jeseni razmišljate o tem kaj bi kuhale za katerikoli obrok. Prav škoda pa je, če po- tem pripravite za večerjo kakšno enolončnico s krompirjem, fižo- lom ali celo z grahom iz konzer- ve. Prav ta zadnja jed, ki je pred dnevi stala na kuhalniku pri ne- kih znancih, me je pripravila do tega pisanja. Poleti troši človekovo telo manj kalorij in jih v skladu s tem tudi manj r^i, pač pa po- rablja v vročih dneh večje koli- čine tekočin. Poletje samo pri- naša obilico hrane, ki je primer- na, lahka, ki naj težko toplo zimsko hrano izrine vsaj za me- sec, dva. Ali ste že ipomislile, da je večina vrst zelenjave pwimi kaj redek gost na naši mizi, saj je draga in ne več čisto sveža, danes pa ji vsekakor ne posve- čamo pMDZornosti, ki ji pripada. Pravzaprav bi jeseni ne sme- lo biti niti ene večerje brez pa- prike, paradižnika, kumaric, stročjega fižola, kolerabice, ze- lja, melancan ali katerekoli dru- ge zelenjave. Pravtako pa naj se vsaj odslej ne pokaže zvečer, na mizi enolončnica is konzervira- nim grahom. Zelenjava je ipozimi zelo predraga, sedaj to ne drži. Lahke večerje (ocvrte melance, paradižnik dušen s papriko in stepenimi jajčki, ohrovtovi zrez- ki, zeljne klobasice, polnjeni pa- radižniki, kumarice ali paprika, zabeljen stročji fižol ali zabel je- na cvetača itd., itd.) pripravljene iz sveže občasne zelenjave, nam bodo v tem mesecu ipomagale skriti kakšno vrzel v proračunu. Tovarna «Žica« iz Ljutomera je izdelala nov pripomoček za go- spodinjstva — stojala za čevlje. Stojala so zložljiva, izdelana pa so iz krom žice, bronazirana ali lakirana v raličnih barvah — rdeči, beli, zeleni. Na stojalo lah- ko obesite šest iparov različitih čevljev in čez noč se lahko tu te- meljito prezračijo. JStojalo je majhno in bo zavzelo zelo malo prostora. Prav zaradi tega bo ne- dvomno nepogrešljivo vsaki re- doljubni in varčni gospodinjL Priporočamo ga tudi šolam in ustanovam. Prodaja jih »2elezninar« v Žal- cu. Cena zanje je 1.700 dinarjev za kromirana in 800 dinarjev za bronzirana. J. D. Konzervirino sesekljano meso z zeleno papriko Potrebnjemo: 1 konservo sesekljanega mesa, 2 žlici olja, 4 zelene paprike, 2 paradižnika, strok česna, zelem pcter- šilj. I Meso iz konserve zrežemo na rezine, jih opečemo v olju ter položimo drm- go posodo, v preostali maščobi prepra- žimo sesekljano čebulo, na rezance zrezano zeleno papriko in pokrito du- šimo. Proti koncu dušenja dodamo še olupljen, zrezan paradižnik, strt česea in opečemo meso in še nekaj časa duši- mo. Gotovo jed potresemo s sesekljaniia zelenim peteršiljem. }mMke modne mthe Modni kreatorji so za letošnjo jesen nekoliko bolj »usmiljeni« kot po navadi. Videti je, da celo tistim, ki se oblačijo po zadnji modi, (pri nas teh prav gotovo ni veliko in nič nismo žalostni za- radi tega) ne bo treba iz omar zmetati vsega, kar so si kupile spomladi. Napovedi za letošnjo jesen in zimo niso prinesle ni- kakšnega posebnega iznenade- nja, posebne spremembe ali kaj podobnega. Moda letošnje jeseni je še vedno blizu tisti, ki je vla- dala okrog leta 1930. Včasih se nam zdi čudna in nestvarna, po- tem spet povsem sprejemljiva, mladostna in prikupna. Tako je z oblekami, kostimi, jn pjlaščl, čevlji, torbicami in klobuki. Kaj nam torej priporočajo? Zvončasta linija je prva zna- čilnost, ki je ne bi smeli prezreti. Zvončaste obleke, zvončasta kri- la, včasih pa celo plašči... Dru- ga značilnost, ki se je bomo moč- no razveselili, zakaj spomladi skoraj ni bilo žene, ki bi ne bila oblečena v tem, je — plise. Nič strahu torej! Krilo, ki smo ga kupile v zgodnjih dneh prve po- mladi, pa nam je potem hvaležno služilo do visokega poletja, bomo lahko spet oblekle in to brez bo- jazni, da bi vsi vedeli, da je že »staro«. Plise bomo letos sreče- vali povsod — v gledališčih, na sprehodu, dopoldne v službi; pli- se iz večernih, tanjših tkanin, plise iz lahkega jesenskega vol- nenega blaga, plise iz toplejšega zimskega tkanja, plise iz ... itd. Tudi tistim, ki imajo rade ko- stime, so modni diktatorji letos pustili proste roke. Jopico si bo- do lahko ukrojile v najrazličnej- ših dolžinah — od bolera, do ti- st^ ki nam pokrije boke. Pri ko- stimih — podobno pot pri oble- kah — pas ni močno naglašen, samo zaslutimo ga lahko. Plašči so ravni, v obliki pelerine itd. Značilnost letošnje jesenske mode torej ni v nečem novem, doslej še neznanem. Vendar ni čisto brez domiselnosti. Paziti bo- mo morale na dodatke. Velike inicialke, usnjene j^ntlje, pasi, klobuki, pentlje, ki jih zavežemo pod vratom in včasih padajo celo do kolen, asimetrično zapiranje plaščev in jopic, krilo v »dveh ali treh nadstropjih«, nakit itd. — to so detalji, ki jih bomo le- tos nosile. Pravilo torej: vse je nepravil- no, asimetrično. Vprašanje je se- veda, v kolikor je vse to tudi le- po in prav elegantno. -ca Zadnjič »rnica in dva mojlčka, danes velik kuža in majhen otro- čiček! Srnica se je v družbi svo- jih mladih prijateljev dobro po- čutila in velik kuža ima mali, kodrolasi sveženj prav gotovo rad. Kot da bi živali vedele, da jim male roke ne bodo storile nič nudega! DVODELNE oUeke Ta-le obleka v dveh delih je po- sebno primerna Za bodoče ma- mice. Ob strani nekaj zalikanih gubic spenja droben pasek, ki omogoča, da se obleka nekoliko razširi. Dvodelne obleke z vstav- kom v krilu in močno ohlapno bluzo so za žene, ki pričakujejo otroka mnogo bolj primerne kot široke enodelne halje iz mehkega materiala. Ob vsaki najmanjši sapici se takšno oblačilo ovije okrog telesa in jasno očrta nje- gove oblike. Ce že oblečemo eno- delno obleko, naj bo vsaj iz trd- nejšega temnega blaga in prav gotovo bi se bolje počutile v njem. Vsake oči imajo sicer svo- jega slikarja, pravijo, kljub te- mu pa dvodelna obleka omogoča mnogo več kombinacij, ki tudi ženi, ki bo kmalu postala mami- ca, omogočajo, da je lepo in pe- stro oblečena. Mesna enolončnica Potrebujemo: 1 konservo sesekljanega mesa, 2 žlici olja, pol zelene, 2 drobna korena, 1 čebulo, 1 do 1,5 kg gob, pol do tri četrt kg krompirja, česen, 1 majhno kumarico. v olju prepražimo na kocke zrezano očiščeno zeleno, korenje in sesekljano čebulo; dodamo očiščene, drobno žreza- ne gobe, olupljen, na kocke zrezan krompir, strt česen; zalijemo in pokrito dušimo. Ko je na pol zdušeno, aodamo meso iz konserve, na kocko zrezano ku- marico in še dalje dušimo do mehkega. Maneken Te dni je izšla septembrska številka Manekena, Kot po na- vadi je tudi to pot revija skrbno urejena. Poleg domačih zanimi- vosti in novosti, prinaša tudi ne- kaj modelov visoke pariške mo- de. Od domačih presenečajo predvsem lepi pleteni kompleti, od tujih pa nekaj povsem spre- jemJjivtih plaščev in koistimov. V Maneken u bodo to pot lahko našli nekaj zase tudi moški, saj revija ipoleg plaščev in klobukov prinaša še nekaj modelov moških oblek. S septembrsko številko Manekena smo lahko zadovoljni kljub temu, da je v njem še vedno nekaj takih mod^ov, ki jih na naših ulicah prav gotovo ne bomo srečevali- ZA MALE BRALCE Novo šolsko leto šola v Rogaški Slatini je bila še pred tremi leti v zelo slabem stanju, toda zbrali so sredstva in jo obnovili. Učenci jo obiiskuje- mo z večjim veseljem, ker je bolj prdjazna in vabljiva. Kaj pričakujemo od novega šolskega eta? Sem pri teti na počitnicah, ker je mama v okrevališču. Nekaj dni šole bom zatorej zamudila, pa upam, da mi bodo opravičili. Ker je očka umrl za hitro bolez- nijo in ker je mama v zdravi- lišču, nimamo nikogair, kii bi pa- zil na nas — razen tete seveda. Vem, da bom imela tovarišico rada, saj se rada učim in vem, da mi v šoli ž^elijo le dobra To- varrišica nam bo povedala toliko zanimivega in koristnega! Poslu- šala jo bom, ker želim koristiti domovini, pa tudi mamici, ki je bolna. Izbrala sem si že tudi živ- ljenjski cilj — ipoklic, pa ga za- enkrat še ne morem zauoati. Morda kdaj druigič! Od letošnje- ga šolskega leta si torej veliko obetam. Želim, da bi me pripe- ljalo bliže mojim skrivnim na- črtom, Majda Centrih, Rogaška Slatina 72 NAHRBTNIK Tisto jutro, ko sem v nedeljski obleki prvič prišla v šolo, sem bila zelo srečna. »Ti, ta-le ima pa nahrbtnik!« je drobna deklica zašepetala svoje- mu sosedu nekje v zadnji klopi in v moje srce se je naselil nemir. Tisti dan nam je učiteljica pri- povedovala zgodbo o petelinu. »Zakaj ne paziš, punčka?« me je vprašala, ko je opazila moje oči, ki so begale po razredu. Plahi obrazki malih radovednežev so me pogledali. »Ponovi!« Ukazujo- če je rekla stroga učiteljica. Go- vorila sem. Gladko, brez napake sem ponovila zgodbo o petelinu. Zopet sem začutila radovedne oči. Na dvorišču sem stala pri zidu. Opazovala sem otroke, ki so se držali za roke in tekali po dvo- rišču. Kako rada bi bila med nji- mi! Pa so me tako čudno gledali — mene in moj nahrbtnik. »Marta, glej jo, to z nahrbtni- kom! Dajmo, dajmo jo!« so kri- čali otroci. Predme je stopila ve- lika deklica in mi pripeljala za- ušnico. Tedaj so začele deževati drobne pesti malih smrkavcev. Od tistega dne nisem knjig no- sila domov. Puščala sem jih pod klopjo v šoli. Mama je to čez ne- kaj dni opazila: »Kje imaš knji- ge?« me je vprašala. Rekla sem ji, da mi je učiteljeca svetovala, naj jih puščam v šoli, da jih ni vredno vedno nositi domov. Ma- ma pa mojim besedam ni verjela. Naslednji dan me je spremila v šolo in stopili sva pred učiteljico. Ta je kmalu uredila stvar s so- šolci. Takrat so se zame začeli pri- jaznejši dnevi, V dolgem krilu, z nahrbtnikom na ramah in bosa sem hitela domov skozi pokraji- no, ki jo je že ovijala jesen s svo- jimi barvami. No, to je spomin iz prvih dni moje šolske dobe. Zdaj ne mislim več na lepo novo aktovko. Mislim na šolo, ki mi bo nekoč uresničila velike želje in na široko odprla vrata življenja. Tea Butinar, Vodnikova 9, Celje fkalmua Puh, je hušknila mimo mene mala progasta muca in že je bila na drevesu. Tam od vrat ji je gospodinja grozila z metlo, se jezila in hudo gledala. Ozrla sem se na muco na drevesu, na njen gobček in preplašeno-ignive oči. Gobček je bil bel in tudi z dolgih, finih brkic je še kapljalo. Aha, tatička mala! Mleko je bilo preblizu in skušnjava prevelika, da se ga ne bi lotila, kaj naga- jivka?! Muca je gledala zdaj gospodi^ njo pri vratih, ki je še vedno žu- gala — res, da z nekoliko manj jeze v očeh —, zdaj mene, ki sem jo vabila, naj pride z dre- vesa. Občutek krivde je b«l pre- velik — tiudi piškot v moji roki je ni preklical. Zbežala je šole, ko je šklocnil fotoaparat. Ti mu- ca mucasta! Na razstavi internira ncev Precej časa je že preteklo od takrat, ko smo obiskali razstavo »Okupatorjevi zapori in taboriš- ča«, pa mi je vendar še ostala v spominu. Zato sem se tudi odlo- čila, da napišem nekaj besed o njej. Razstava je prikaziovala slike o trpljenju zavednih Slovencev med di^o svetovno vojno. Videli smo, da so Nemci imeli veliko taborišč. Povsod so mučili ljudi in mnoge tudi usmrtili. V taboriščih smrti 6o zbrali stare in mlade ljudi, žene in može, matere in otrake, ki pa so jih večini ločili od ma- ter. Koliko ljudi je padlo. Na Franikolovem sto, v maiiborskem zaporu več kot šest sto, v Begu- njah nad osem sto, na dvorišču Starega piskra v Celju pa 347 tal- cev. Ta razstava obuja kruto pre- teklost in nas opozarja, da bomo varovali svobodo. Razstava se nam je vsem glo- boko vtisnila v spomin in ne bom je kmaJiu pozabili. Štefka Tofant, Vrhe 48, Teharje „Črni" ribolov Nekega dne sva si z bratom vte- pla v glavo, da bova poskusila sre- čo pri ribolovu. In kakor sva skle- nila, tako sva storila. Meni je brat položil v roke lo- nec in pokrov — da bi vanj spra- vila ribe, če bi kaj ujela, sam pa si je poiskal dolgo palico in vrv. Potem je upognil buciko za trnek, urezal velik kos kruha in odšla sva lovit ribe. Ob potoku sva se ustavila. Ča- kala sva in čakala. Naenkrat je nekaj potegnilo, malo je manjka- lo, pa bi bil brat padel v vodo, vendar je še pravočasno zategnil. Potegnil je na suho lepo ribo. Po- ložil jo je ob potok, se obrnil k meni, da bi jo spravil v lonec, to- da ribe že ni bilo več. Pustil jo je prelizu vode in skotalila se je na- zaj vanjo. To naju je ujezilo, odpravila sva se domov s praznim loncem, toda s sklepom, da ne bova nikoli več lovila rib. Marija Pečnik, Ljubija 76, Mozirje IMadim BRALCEM Te dni smo že dobili ne- kaj pisemc od vas. Kažejo, da se je z začetkom šol- skega leta tudi na nas mar- sikdo spomnil. Dragi mladi prijatelji, pišite nam čim- več! Prav gotovo bi lahko mnogo povedali o tem, kako ste preživeli počitnice, kak- šni so bili prvi dnevi v no- vem šolskem letu, napisali bi lahko tudi o drugih stva- reh, ki so vam ljube. K so- delovanju pa vabimo tudi tiste naše stare prijatelje, ki so ob počitnicah pozabili na nas: Anico Ocvirk, Kramar- jeve fante iz Medloga, Jer- šičeva bratca in sestrico iz Teharij, Malčko Cerman in številne druge. Pozdravlje- ni! IZ NAŠIH KOMUN IgrišcGi steza in še kaj Pokrajina, ki je bila nekoč za- postavljena in zazibana v sen sto- letnih tradicij, idilična po prirod- Hih lepotah, se naglo prebuja in hoče zamujeno ujeti: to je Smar- sko, Obsotelje, Kozjansko. Tod je veliko kolovozov, ki bi morali biti dobre ceste, tod je veliko krajev, kjer bi morali imeti industrijske obrate, veliko mladine, ki si želi sodobnejšega življenja. Zavedajo se, da križemrok ne smejo čakati, sicer bo novo rastlo s polževo hi- trostjo! Skok, ki so ga napravili v petnajstih letih, je v primer- javi s preteklostjo, stoletno dolg, toliko je novega. Mladina sama večkrat ihtivo poprime za delo in prvi uspehi so tu, V Rog. Slatini so letos opra- vili preko 9000 delovnih ur, pri čemer je sodelovalo okrog 250 mladincev, in so si uream spormo igrisce. Vse se ni opravljeno, loaa že precej, da do končno la mau- strijsKi m letoviški kraj imel ure- jen športni park. Miaaina iz Ro- gatca in Donacke gore je napra- vila stezo na vrh Donacke gore, ki je izredno ljubka turistična točka, odkoder je čudovit razgled daleč naokoli. 2o9 mladincev se je lotilo dela za nogometno igrišče v Šmarju pri Jelšah, pri čemer so opravili že 2014 delovnih ur. Z gradnjo nove obsoteljske proge so prejšnje igrišče nekoliko okrnili, vendar bodo zdaj kmalu urediti tu lep športni poligon. Tudi v od- maknjenem Zagorju mladina ni dovolila, da bi cesta, ki jo je raz- dirala voda, še bolj propadala. S skupno akcijo so cesto lepo uspo- sobili. Podobno so delali tudi dru- god po Šmarskem. Pravijo pa, da so med najbolj prizadevnimi prav gotovo mladinske organiza- cije v industrijsko steklarski šoli v Rogaški Slatini, v Mestinju, Do- nački gori in Kozjem. Na nedavnem sestanku občin- skega komiteja, ki mu zdaj pred- seduje novi predsednik Darko Bizjak, so temeljito pregledali de- lo in premišljevali, kako bi mla- dino razgibali še bolj. Konkretnih nalog, kot je delo za igrišče, ceste, so se mladi ljudje z veseljem lo- tevali; potrebno pa jih je priteg- niti tudi k študiju. Nekatere ob- like dosedanjega dela so precej okostenele, potrebno je najti tak- šne, da se bo mladina vključevala spontano in z veseljem. V Roga- ški Slatini so že osnovali tako imenovani klub mladih upravljal- cev, kjer bo mladina zaživela z delom tovarne, spoznavala njeno bit, da se bodo mladi ljudje lahko uveljavljali kot resnični poznejši upravljalci proizvodnje, ki bodo imeli primerno družbeno razgle- danost. Podobno nameravajo po vaseh osnovati klube mladih pro- izvajalcev, ki bodo podobno dozo- revali pri kmetijskih zadrugah. Mladino naj povezuje široko zna- nje, tovarištvo pa se naj krepi na medsebojnih športnih sreča- njih, zabavno-izobraževalnih ve- čerih in večkrat tako posrečenih mladinskih razpravah. Plemenito se nameravajo na pobudo rogaške mladine 17. septembra p>omeriti v Rogaški Slatini mladi športniki šmarske občine. Šport se razvija, verjemite, nekoč ga ni bilo. Da, na Šmarskem je resnično že ve- liko novega in še več bo. s. LJUDSKI MAGAZIN? Kako prijetna novica je za mestne klepetulje bila ve- stica, da so varnostni organi priprli nekaj uslužbencev Ljudskega magazina. Novi- ca o sumu, da gre za kazni- va dejanja, se je širila kot blisk. Zadeva je dobivala vse večji obseg v prenašanju ta- kih »mestnih bomb«. Vsak je skušal vedeti nekaj več. Mnogo natolcevanja je ob tem primeru, mnogo verzij, a pustimo to po strani. Pre- iskovalni organi bodo po- iskali resnico, sodišče pa bo odločilo ali gre za krivdo, veliko ali malo, morda pa sploh za nobeno. Vselej je namreč imeti pred očmi, da pred obsodbo in njeno pra- vomočnost jo človeka ne sme- mo kriviti za kazniva deja- nja. Zadeva pa ima še kar dye morda celo bolj zanimive plati. Nekdo je pred časom pohvalil podjetje Ljudski magazin, češ da so dobro za- čeli s pripravami in izvedbo decentralizacije podjetja. Morda to, najbrž pa napač- na lastna interpretacija poj- ma decentralizacije jih je pripeljala do tega, da so podjetje atomizirali — da so v podjetni ustvarili vrsto malih podjeiij, ki so poslo- vala samostojno. Tako je po- jem enotne gospodarske po- litike izffinil. kontrola pa se je izmuznila iz rok vodstvu podjetia. Ni čudno, če so po- tem obstajale možnosti za malverzacije. Ta primer do- kaj jasno pojasnjuje, kako napačno je tako pojmovanje decentralizacije, ki naj bi bil le kot proces drobljenja velikega podjetja v mala. Ce bi zasledovala vsa podjetja ta smoter, potem bi bilo ne- logična težnja trgovinske zbornice, da združuje več manjših podjetij v večje, za to težnjo pa so vodilni ljud- je v tem podjetju vedeli! Druga plat pa je razum- ljivo ogorčenje v trgovskih krogih. Komaj, da so dobili po aferah v Kovinotehni in Zelezninarju pred leti malo daha, je nova »packa« pri- letela iz Ljudskega magazi- na. Razumeti jih moramo. Večina trgovskih delavcev dela pošteno, vendar ljudje govore kar o trgovcih, ka- dar gre za pogovor o tej aferi. In tu tisti Celjani hu- do grešijo. Vseh trgovskih delavcev kriviti zaradi sku- pinice, ki so osumljeni ne- poštenja, je nelogično. In morda nismo daleč od res- nice, če zapišemo, da je tudi to eden od vzrokov, da naj- boljši kadri odhajajo iz trgo- vine v druge stroke. Sam bi tudi odšel, če bi bil na nji- hovem mestu in če bi me na cesti premerili od nog do glave, presodili obleko, po- gledali še uro in na kraju pristavili — ja, lahko je nje- mu, ko je trgovec!, saj ču- jemo, kako delajo! To pa je do ljudi, ki nam vsak dan strežejo, silovito krivično! Mile Iršič Proseniško, šoferji pozor) Promet, ki se zadnje čase raz- vija vedno bolj, terja nove ceste. V celjskem okraju so sicer pri- čeli graditi tudi boljšo cesto pro- ti Obsotelju, kamor trenutno vo- dijo še najslabše poti, vendar gre delo bolj počasi od rok. Zaradi gradnje ceste od Štor do Šentjur- ja je promet že od pomladi pre- usmerjen na obvozno cesto Šent- jur—Proseniško—Teharje, ki ni mogla vzdržati te obremenitve in je danes prav gotovo najbolj obupna cesta, kar jih je v okra- ju. Pa ne samo to! Tisti, ki so odgovorni za cesto, so pozabili, da je s preusmeritvijo potrebno še marsikaj napraviti. Na obvozni cesti je več križišč, ki poprej niso bila tako pomemb- na, ker je krajevni promet bil dokaj skromen. Pri Proseniškem je križišče enakovrednih cest Vojnik-Proseniško-obvozna ce- sta; vprašanje pa je, če ta ena- kovrednost velja tudi sedaj, ko drvi po obvezni cesti skoraj 60 motornih vozil na uro, iz vojni- ške strani pa pripeljejo komaj štiri? Povrhu pa je pogled na križišče odprt šele takrat, ko se vozilo vzpne na vrh klanca blizu proseniške šole, ki je komaj 34 m oddaljen od križišča, a se zaradi vrtne ograje sploh ne vidi na cesto, ki vodi iz Vojnika. Tik ob križišču pa je še velik kup gra- moza, da je zares nevarno, če se srečajo avtomobili. Prav na tem mestu je bilo že več promet- nih nesreč, posebno močni pa avtomobilska in motorna pred kratkim. Nedvomno bi morala biti ob- vozna pot. kjer je neprimerno več prometa, prednostna pred lo- kalno cesto iz Vojnika vsaj do- tlej, dokler se bo ves promet iz Ohisotelja. Rosraške Slatine in Šmarja pri Jelkah moral odvijati tam naokrog. Ni dovolj, če so na eno cesto postavili samo znak, ki opozarja voznike, naj ne pre- koračijo 30 km na uro, na dnipi cesti pa ni nobenega znaka, ki bi opozarjal na nevarnost. Šoferji, pazite, križišče v Proseniškem je zaradi nepreglednosti zelo ne- varno; pa ne samo tam, na vsej vožnji bodite bolj pazljivi in pa- zite na druge in nase! Zadovoljivi rezultati Na seji občinskega ljudskega odbora Alozirje, ki je bila pred dnevi, so odborniki obeh zborov najprej poslušali poročilo o re- alizaciji družbenega plana obči- ne v prvem polletju 1961. Druž- beni bruto proizvod je bil dose- žen z 68 % od letnega plana, na- rodni dohodek pa s 56 %. Indu- strija je izpolnila plan z 52 od- stotki, narodni dohodek pa je do- sežen v višini 74 odstotkov. Naj- slabše je dosežen plan v gostin- stvu, kar je tudi razumljivo, ker je v prvem polletju slaba sezo- na. V gospodarske in negospo- darske investicije je bilo vloženo v prvem polletju 219 milijonov dinarjev ali 51 % letnega plana. Pričakovati pa je, da realizacija planiranih investicij v drugem polletju ne bo dosežena zaradi vpliva novih ekonomskih predpi- sev. Ko so analizirali gibanje plač v prvem polletju, so ugoto- vili, da so na splošno porastle. V industriji so porastle povprečne od 17.400 din v januarju na 21.400 din v juniju. Tudi v drugih pa- nogah gospodarstva je zaznamo- van porast plač. V nadaljevanju skupne seje sta oba zbora poslušala poročilo o delu sveta za šolstvo, prosveto in kulturo. Iz poročila lahko povza- memo, da je svet na številnih se- jah uspešno reševal šolsko in prosvetno politiko v občini in se kot družbeni organ zelo dobro uveljavil. Na področju šolstva pa bodo še vedno težave zaradi po- manjkanja učiteljev. S štipendi- ranjem novih kadrov bodo ta problem v nekaj letih v glavnem rešili. Med zelo pomembne pred- pise, ki sta jih sprejela oba zbo- ra na ločenih sejah, sodi ne- dvomno odlok o ustanovitvi ob- činskega gozdnega sklada. Ker je območje občine gozdarsko ze- lo' razvito, saj je gozdarstvo ena najpomembnejših gospodarskih panog v občini, je ta odlok še to- liko bolj pomemben. Sredstva sklada bodo znašala nad 100 mi- lijonov dinarjev in bodo uporab- ljena v zasebnem sektorju go- zdarstva. Občinski ljudski odbor je imenoval tudi upravni odbor, ki bo upravljal sklad. Oba zbora sta sprejela še odlok o ustano- vitvi skupnega rezervnega skla- da gospodarskih organizacij ob- čine. V sklad bodo plačevale go- spodarske organizacije 0,5 % od doseženega čistega dohodka. Oba zbora sta razpravljala tu- di o potrditvi sklepov delavskih svetov Remontnih podjetij Ljub- no ob Savinji in Gornji grad o združitvi v eno novo gradbeno podjetje. Združitev obeh podjetij je narekovala nujnost, ker kot remontni podjetji nista smeli iz- vrševati vseh gradbenih del. No- vo gradbeno podjetje zaposluje nad 120 delavcev in bo v celoti zadostilo gradbenim potrebam v občini. Občinski ljudski odbor je imenoval tudi nove direktorje gospodarskih organizacij in spre- jel še nekaj drugih sklepov. -er MRZLA KOPEL OB NAPREDOVANJU Stara šega grafičarjev, da vsakega, ki napreduje v višjo kvalifikacijo »potun- kajo« v vodo, se je obdržala do danes. Tako je pred dnevi, ko je oddelkovodja strojnice v Celjski tiskarni čestital tov. Bogu Ulagi za pridobljeno kvalifikacijo na delovnem mestu in ga pohvalil za pridnost in vestnost pri delu, tudi njega ob tiskarskih sitrojih doletela usoda ne- prostovoljnega kopalca. Na sliki: Bogo Ulaga leze ves moker iz kopalne kadi. RAČUNOVODSKI CENTER ALI NE? V zadnjem obdobju postajajo računovodski centri postopoma vse večja ovira za poslovanje manjših podjetij, ki se teh cent- rov poslužujejo. Knjigovodja iz- ven podjetja, ki ne pozna proiz- vodnje, ne more biti aktivni usmerjevalec niti ne more pri- praviti potrebnih podatkov, ki so nujni ob pripravah za decentrali- zacijo v podjetju. Zato sodijo, da bo nujno potrebno poizkati drugo rešitev. Preberite tudi to V enem od naših dnevnih časopisov sem zasledila pri- spevek nekega dopisnika, ki je izražal mnenje, da med organizacijami v njihovem kraju in mladinsko delovno brigado ni bilo pravih odno- sov, Nimam namena ustav- ljati se pri tem članku, žele- la bi le opozoriti na odgovor, odnosno del odgovora, ki je temu članku sledil. Ta dogodek sicer ni bil v našem okraju, vendar pa bi se lahko zgodilo tudi pri nas kaj podobnega, kar prav go- tovo ne bi bilo prav. V odgovoru na članek do- pisnik osvetljuje vsa priza- devanja organizacij in obči- ne za zblizanje brigadirjev z domačini. Kot znak za do- ber odnos med temi, je bil celo prirejen poslovilni večer, ki ga je pa prvi člankar ime- noval »prehrupni poslovilni večer«. Ustavila bi se prav pri tem. Pred leti sem bila tudi jaz brigadirka, poznano mi je življenje v brigadah in nanje imam vedno lepe spomine. Toda, morda bi tudi naši po- slovilni večeri ob gradnji mladinskih prog Brčko-Ba- noviči, Šamac-Sarajevo itd., izpadli drugače, če bi nam nekdo namenil za slovo 120 'litrov vina. In kdo bi bil te- mu kriv? Morda mladina, ki bi se v poželenju za spozna- njem nečesa novega do te- daj njej nepoznanega, doma morda celo strogo prepove- danega poslužilaV Morda štab brigade, ki bi ne znal ukro- titi nekoga od mladincev, ki mu je vino prehitro stopilo v glavo? Ne, odločno ne! Te- mu so krivi oni, ki ne znajo preceniti, kaj sodi k pogo- stitvi mladih ljudi. Alkonol prav gotovo ne. Mar se pre- bivalstvo ni moglo na kak- šen primernejši način oddol- žiti mladim ljudem za njiho- vo pomoč? Za zbližan je med brigadirji in prebivalstvom se prav gotovo ni treba po- služevati takšnega načina, ki pripelje le do kla vernega konca. Ob tem imam pred očmi lik kmečke bosanske žene, ki je, če je mogla, priskočila na pomoč naši četi, ki je bila v gosteh pri njej. Njena edi- na krava je tu in tam imela nekaj mleka tudi za nas. In kadar je bilo tako nam je dejala: »Jejte otroci, čeravno smo revni, vam pri nas ni treba stradati.« Res je bilo tako. In kje smo se zbliže- vali? Na kulturnih priredit- vah, za katere so nam bili hvaležni, pri »kolu« in sled- njič pri delu samem, saj so domačini nedaleč od nas oblečeni v svoje bele lanene obleke, vihteli krampe in lo- pate. Razveseljivo je dejstvo, da se pri nas, v našem okraju to do zdaj še ni dogodilo in že- Ijeno je, da bi bili povsod odnosi tako zdravi, kot so bili med kranjskimi in celjskimi brigadirji s prebivalstvom in organizacijami. -da Zeleno in grenko zlato Kot običajno vsak dan sem se tudi tega dne vsedla na vlak, ki pelje proti Rogatcu. Zatopljena v branje se nisem zmenila toliko za ostale potnike. Toda krohot, ki ga je izzvala gruča moških, je bil močnejši od vsebine knjige. »Poglej jih kako ,žrejo' bel kruh in klobase<, je zavpil eden izmed njih. Zal so se psovke še vrstile. Postala sem pozorna. Psovke so bile namenjene gruči mladih obiralcev hmelja, ki so na pe- ronu verjetno čakali svoj vlak ter s široko odprtimi očmi gleda- li svet in njegova dogajanja. Ko sem se obrnila, sem pred vrati kupeja zagledala ženico. Bila je tudi obiralka »zelenega in grenkega zlata« kot temu pra- vijo. Krohot skupine jo je pri- zadel, kajti šlo ji je na jok. Da bi se rešila stiske se je obrnila, hoteč iti v drug vagon. Poklicala je znanko, toda ta je ni slišala. Vlak je začel peljati. Komaj sem se zbrala od pre- senečenja in ji ponudila svoj prostor. Prvo me je začudeno po- gledala, kot da ne more verjeti, potem pa se je nasmehnila in sedla. Bala sem se, da se bo to žalje- nje še nadaljevalo. Toda na sre- čo so se poglobili v igro kart. V Štorah je izstopil neznan moški, pa sem ženi sedla naspro- ti. Iz košare je hotela potegniti denarnico,, da bi pokazala vozov- nico. Prt, s katerim je imela za- krito košaro, se ji je nerodno zapletel v roke, se potegnil in košara je bila kar naenkrat od- krita. Pogled mi je nehote ob- stal. Opazila sem, da ima v koša- ri nove platnene otroške copate, povezane z gumijasto vrvico, le- seno piščalko, v skromnem a čist Jrt zavit kruh in druge stvari. '»Jajini pogledi sta se srečali. Ti- sti trenutek sem želela samo, da bi v mojem pogledu našla razu- mevanje. >To bo nekdo vesel,« sem ji dejala. »Da, za sina sem kupila, šola bo in kmalu bo mrzlo. In piščalka je tudi zanj. Ko sem odhajala, mi je naročal, naj mu jo prinesem,« je dejala. Med pogovorom mi je dejala, da je mati treh otrok. Imajo majhno posestvo. Pustila je otroke v var- stvu sosede in šla, da nekaj za- služi. Letos bosta šla že dva v šolo in treba je veliko pripraviti. Opazovala sem njen obraz. Bil je izmučen, žalosten, toda še vedno lep in nežen. Lasje so se ji že precej srebrno svetlikali; za njena leta dosti prezgodaj. Roke je imela lepe, toda zgarane in suhe. Ko jih je predevala iz ene v drugo so šumele kot bi v njih bilo še vedno polno hmelja. Za nekaj trenutkov sem se vda- la svojim mislim. Kako čudovita je podoba te žene. Pustila je otroke in šla, da zanje nekaj za- služi. Ko je obirala, so bile njene misli doma. Noč ji ni prinesla počitka temveč skrb: »Da se jim ne bi kaj zgodilo?« Ko bo prišla domov, jo bodo vprašali kaj jim je prinesla. Tudi za kruh io bodo vprašali, za tisti beli. mehki pe- kovski kruh, ki tako diši. Ko jim ga bo dala. se bo morda spom- nila na žalostno doživetje tesra popoldneva in spet bo senca šla čoz nien obraz. Spet jo bo bo- lelo kot sedaj, ko je mukoma skrila solze. Morala sem izstopiti. »Bodite pogumni,« sem ji na tiho dejala. Pogledala me je z leskom v očeh. Bilo je nekaj lepega, toplega, ne- kaj, kar je več kot vse bogastvo sveta. Ko sem odhajala proti domu, nisem šla sama. Spremljal me je krohot: »Poglej jih kako žrejo bel kruh! Poglej jih! Poglej...« Spomin se je nehote dotaknil pre- teklosti. Pisalo se je leto 1943, 1944, 1945. Meni je bilo takrat komaj 16 let. Bili so še trije manjši za mano. Kolikokrat ni bilo več kaj jesti, kajti bila je vonja. Strah pred smrtjo je takrat bil v meni močnejši od gladu. Toda vseeno si je moja mlada dekliška duša tolikokrat želela: Kruha! Nikoli nisem te besede izgovorila na glas, kajti poznala sem predobro očetovo stisko. Se danes vidim njegove žalostne poteze in njego- vo grizenje ustnic. Kolikokrat so se tudi v njegovih očeh lesketale solze in je vsak dan bil bolj podoben starcu. Da, kruh! To mi- sel sta pogostoma na glas izgo- varjala mlajša; vedno mi je ob teh besedah postalo hudo. Kruh je bil bolj dragocen od zlata. In tisti strah pred jutrišnjim dnem. V očeh drug drugega smo iskali poguma. Kolikokrat smo jedli nezabe- Ijen in neslan ovsen močnik ter so se nam luskine slabo prese- jane moke zapičile v grlo, da smo pokašljevali kot bolni. In danes? Po tolikih letih tru- da in dela naj bi bilo nekaterim žal za kruh? Ne, to je bilo pre- več. da bi mogla molčati. Preveč nte boli in moram povedati. Mo- rajo vedeti še drugi. Morda pa bo to prebral tudi kateri izmed tistih »oskrunjevalcev« in se za- mislil. »Mar ni dostikrat v življe- nju kruh grenak: grenak samo zato, ker ti ga oskrunijo ljudje s svojim nečloveškim odnosom.« Vsak dan smo primorani, da živimo drug polesr drugega, se vozimo, delamo. Koliko dni je žalostnih samo zato, ker ranimo drug drugega in smo premalo ob- zirni. Tu ni opravičila, da fe gne- ča, da si utrujen ali živ^^en. Ne, tu ie samo dejstvo: Vsi smo liudie in vedno tako potrebni drug drugemu. Anica Skornik Ob železni cesti Verjamem, da ste takoj ugani- li, za kaj gre. Za železnico in že- lezničarje. Pred časom smo jih obiskali in pobarali, kako in kaj? »Ne, saj veste,« nam je dejal možakar, sedaj veje tudi pri nas drug veter. Samoupravljanje sla- vi deseto obletnico in ob tej pri- ložnosti je zašlo še na železno cesto, kamor vi ne upate stopiti: Kar pa je tudi prav, da ne bo nesreče. Kajti na tirih je ne- varno, vsaka nepazljivost in na- glica lahko pomeni tudi smrt.« Potem je prijeten možakar v že- lezničarski uniformi s čepico na glavi dodal, da je sedaj ekono- mičnost poslovanja najvažnejši problem, ki ga rešujejo. Vendar ob tem ne smemo, je hitro pri- stavil, pozabiti izgradnje kolo- dvora za tovorni promet in pro- blema izgradnje novega potni- škega kolodvora. Povprašal sem ga, ali se občuti v prehodu na nove pogoje tudi živahnejša dejavnost sindikalne organizacije. »Seveda, je dejal.« sedaj prihajajo na dnevni red pogosteje problemi gospKKlarje- nja in notranjih odnosov, ki so pogoj za uspešno delo — zlasti v naši službi, ki ni najlažja. No, kaj bi vam pravil, saj se tudi pe- ljete kdaj ob praznikih in ne- deljah z vlakom pa ponoči — že- lezničarji smo vselej v službi, tega res ni težko opaziti. Hkrati pa ne smete misliti, da pri nas že prej ni bilo družabnega in druž- benega udejstvovanja. Bržčas vam ni neznano, da je športno društvo Celje ustanovila naša podružnica. Tudi sedaj mnogi to- variši vestno in marljivo delajo v posameznih vejah društva.« Potem sva se pogovarjala še o potnikih. Ne smemo mu zameriti, da jih je pohvalil, saj je res ve- čina potnikov previdna. »Najde- jo pa se tudi taki, ki mislijo, da na naši cesti veljajo isti promet- ni predpisi kot na betonski. Ti tudi navadno mislijo, če imajo šoferski izpit seveda, da vse naj- bolje vedo. Toda strpnost je naše geslo in to nam najbolje tudi po- maga — strpnost in previdnost,« je končal. Se bolj sem se odmaknil od železne ceste, ker so mimo pre- mikali vagone. Za čas sem se za- gledal v njihovo de.lo — ni lahko zares!, zraven pa zelo odgovorno in nevarno. Za človeška življe- nja gre, ki jih, varujejo kot la- stna, morda še bolj. Vsaka ne- pazljivost se maščuje, -mi Brez oizira na dan in noč, na d«- lavnik in praznik rdeča kapica in vsi v izmeni so nared. (2)10 CELJSKI TEDNIK STEV. 35 — 15. septembra 1961 ČRN dan Kladivaija in TRIUMF ŽNK CELJA Drugo kolo slovenske con- ske lige v nogometu je po- streglo z marsikaterimi pre- senečenji. To še posebej ve- lja za oba celjska predstav- nika, za Kladivarja in ŽNK Celje. Favoritov ni, bi lahko zapisali in potrdili z rezul- tati, ki so bili doseženi. Kdo neki je pričakoval, da bo Kladivar klonil na lastnem igrišču proti novincu v tej ligi. In vendar je izgubil, ker so bili nasprotniki bolj- š i,bolj srčni in bolj požrtvo- valni. Nastop celjskih železni- čarjev v Kranju smo priča- kovali s strahom, saj so na pot odšli v oslabljeni posta- vi in z bolnimi igralci. Zato pa smo iz gorenjske metro- pole s toliko večjim vese- ljem sprejeli vest, da so zmagali gostje. Favoritov ni! Zopet moramo zapisati, da so Celjani uspešno začeli v družbi najboljših sloven- skih enajstoric in nadalje, da Kladivar s tako igro ne more računati na najvišje mesto v tej ligi. Sicer pa. do konca tekmovanja je še dol- ga pot... V tretjem kolu. v nedeljo, 17. t. m., bodo Celjani na domačem igrišču spreieli moštvo trboveljskega Ru- darja. Trboveljčani so v obeh dosedanjih tekmah po- brali ves izkupiček, kakor njihovi gostitelji. Zato se obeta zanimiva borba. Kladivar bo igral s Soboto v mestu ob Muri. Bilanca lanskoletnih srečanj obeh moštev je na strani Sobote. V Celju je Sobota premaga- la Kladivarja 4:2, doma pa igrala z njim neodločeno 2:2. Za vse to so se jim celj- ski plavi oddolžili na nedav- ni pokalni tekmi. Kako pa bo zdaj? Vprašanje je za- stavljeno. odgovor nanj pa bomo dobili v nedeljo zve- čer. M. B. odlična bilancci v nedeljo so se mladi atleti obeh spolov letos zadnjič podali v borbo za osvojitev naslovov republiških prvakov. Medtem, ko so starejše mladinke in mlajši mladinci startali v Novem mestu, so mlajše mladinke in starejši mladinci nastopili v Ljubljani. Na obeh frontah je imel celjski Kladivar močni zastopstvi. Ce bi ocenjevali posamezna društva po tem, koliko prvih, drugih, tretjih in ostalih najbolj ših mest so osvojili njihovi mla- di člani, potem bi prvo mesto z veliko prednostjo pripadalo celjskemu Kladivarju. Ali dru- gače — mladi atleti in atletinje .so se pomerili v 51 disciplinah. Od prav tolikšnega števila raz- položljivih naslovov republiških prvakov so jih pripadniki AD Kladivarja osvojili nič manj kot 33. V posameznih skupinah pa je to potekalo takole: — mlajše mladinke — pet pr- vih mest od devet možnih; — starejše mladinke — devet od deset razpoložljivih prvih mest; — mlajši mladinci — od pet- najst možnih, osem prvih mest; — starejši mladinci — enajst prvih od sedemnajst možnih. To je bilanca mladih atletov in atletinj Kladivarja pri osva- janju prvih mest. To je bila^Tca, s katero se lahko ponaša le Kla- divar. V posameznih skupinah pa so naslove repuliških prvakov, ozi- roma prvakinj osvojili: MLAJŠE MLADINKE: Zinka Šerbec v teku na 60 m (8.0) ter pri skoku v daljino (5.28). Na- taša Urbančič v teku na 80 met- rov čez zapreke (12.5) in v metu ki-ogle (12.27) ter tekačice Kla- divarja v štafeti 4 krat 60 met- rov. STAREJŠE MLADINKE: Cede v teku na 60 (7.8) in 100 metrov (13.1), Stožirjeva v teku na 80 metrov čez zapreke v času 12.7, Kladnikova pri skoku v višino z rezultatom 140 cm, Lubejeva pri skoku v daljino s 507 cm, Po- ločnikova pri metu krogle s 10.72 Krofličeva v metu diska s 37.70, Mastnakova v metu kopja s 34.82 ter tekačice v štafeti 4 krat 100 metrov s časom 52.1 sekunde. MLAJŠI MLADINCI: Polutnik v teku na 110 (15.8) ter 300 met- rov čez ovire (41.2), Kalafatič v teku na tisoč metrov v času 2:48.7, Žuntar v teku na dva ti- soč meti-ov s časom 5:56.3, Jam- nišek pri skoku v daljino s 607 cm, Adamič v troskoku s 12.76 meftra, Gajšek v metu diska s 43.89 metra ter Švajger v metu kopja s 52.16 metra. STAREJŠI MLADINCI: Štajner v teku na 400 (51.2) ter na 800 metrov v času 2:02.6, Koklič pri skoku v višino z rezultatom 175 cm, Koražija pri skoku v daljino s ^,74 metra, Vravi^k v metu krogle s 14.65, v metu kopja s 52.60 ter v metu diska s 50.53» nadalje Pestotnik v teku na 200 metrov s časom 22.9 sekunde, Brežnik v teku na 400 metrov čez zapreke v času 60.5, Lakner pri skoku ob palici s 380 cm ter tekači v štafeti 4 krat 100 met- rov s časom 45.5 sekunde. Najuspešnejši tekmov£;lec le- tošnjega republiškega prvenstva za mladince je bil vsekakor Vravnik, ki je osvojil kar tri pr- va mesta. Po dve prvi pa so za- sedli: štajner, Polutnik, Cedeto- va ter Urbančičeva in Šerbčeva. M. B. Franc Vravnik Celjska slika Težave in načrti CELJSKEGA RADIA ZADNJI CAS, ZLASTI PA ŠE V POLETNIH MESECIH, SE JE SKORAJ VSAK DAN PRIPETILO, DA SO BILE PREKI- NJENE ODDAJE, KI JIH JE POSREDOVAL CELJSKI RA- DIO. DA BI O VZROKIH TEH »SPODRSLJAJEV« ZVEDELI KAJ VEC. SMO OBISKALI GLAVNEGA TEHNIKA CELJ- SKE RELEJNE RADIJSKE POSTAJE TOVARIŠA LOJZETA BERTONCLJA IN GA NAPROSILI ZA NEKATERA POJAS- NILA. — Vzroke za te prekinitve mo ramo v prvi vrsti iskati v dotra- janih tehničnih napravah v štu- diju in prav tako v neprimernih prostorih, v katerih je nameščen oddajnik. Pomanjkljiva je tudi antena na strehi stanovanjske hiše na vogalu Levstikove in Vrunčeve ulice. Antena večkrat prebija in tudi zavoljo tega pri- de do prekinitev. Skrajno ne- primeren pa je prostor, v kate- rem je postavljen nov dva kilo- vatni oddajnik. Oddajnik je zgrajen tako, da prenese kvečje- mu temperaturo okolja v višini 25 stopinj Celzija. V sobici, v ka- tero je postavljen, pa je živo srebro velikokrat skočilo celo na štirideset in celo več stopinj. Ra- zumljivo je, da je tudi zaradi takšne toplote prišlo do okvar in zato do prekinitev oddaj. — Kako je kolektiv celjske re- lejne radijske postaje odprav- ljal oziroma reševal te težave? — Prvič, s takojšnjo interven- cijo in popravilom okvarjenih delov, drugič pa z nenehnim opo- zarjanjem vseh pristojnih čini- teljev, da so razmere, v katerih posluje naša relejna radijska po- staja, že nevzdržne. Pa ne samo to. če bi delovni inšpektorji vi- deli pod kakimi pogoji dela teh- nik v sobici, kjer je postavljen oddajnik, bi nam poslovanje sploh zabranili. V vseh teh pro- blemih je večkrat razpravljal tudi odbor naše delovne enote, ki bi ga lahko istovetili z obratnim de- lavskim svetom v večji gospodar- ski organizaciji. Toda, kot reče- no, samo razpravljal, kajti naš organ samoupravljanja doslej še nima nobenih pravic o odloča- nju. temveč samo posvetovalni glas. — Ali je na vidiku kakšna re- šitev tega in morda še drugih problemov? — Je. Prav te dni je bilo v Celju posvetovanje z najvidnej- šimi predstavniki RTV Ljubljane ter političnih in oblastnih orga- nov celjskega mesta in okraja, na katerem je bilo sprejeto na- čelo. da je treba celjski radijski postaji omogočiti normalno in še boljše delo. Pogoji za redno in normalno delo pa bodo ustvar- jeni šele takrat, ko bo na Golov- cu. poleg novega antenskega stolpa, postavljen nov objekt — prostori za studio. Zato, dokler ne bo zgrajen nov objekt, ni mo- goče računati na zboljšanje na- šega dela. Prihodnji mesec bo začel delati tudi nov antenski stolp, v pravkar zgrajeni bunker na Golovcu pa bomo prenesli nov oddajnik. Vendar tudi poslej ni mogoče računat^ na bistvene iz- boljšave, razen morda na pove- čanje slišnosti. Velike težave v tej fazi bodo tudi v tem, ker med študijem in novim oddajnikom ne bo linijske, temveč samo UKV zveza. Zaradi tega bo moral teh- nik stalno bdeti nad novim od- dajnikom. To pa bo zelo napor- no, saj prostori za nov oddajnik na Golovcu niso grajeni tako, da bi v njih lahko opravljal svoje dolžnosti še dežurni tehnik. Sicer pa, tehniki smo navajeni že zdaj na izredno težke delovne pogo- je, pa se bomo morali navaditi tudi na nove, nič kaj spodbudne in ugodne. — Kako pa je z gradnjo novih prostorov za radio na Golovcu? — Po zadnjem razgovoru se bodo takoj začela pripravljalna dela, razen tega bodo naročeni tudi načrti za nov paviljon. Re- čeno je še bilo, da naj bi sred- stva za ta dela prispevala v po- lovici celjska, v drugi polovici pa vse ostale občine celjskega okra- ja. Predračun za gradnjo novega paviljona znaša okoli 25 milijo- nov dinarjev. Po predvidevanjih se bo gradnja novega paviljona na Golovcu začela marca pri- hodnjega leta, nov objekt pa naj bi bil izročen namenu julija me- seca istega leta. -an SMRTNA NESREČA NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI V ponedeljek dopoldne je brzo- vlak, ki je pripeljal iz beograj- ske smeri povozil na celjski že- lezniški postaji petdesetletnega, vozovnega preglednika Antona Završnika. Poškodbe so bile ta- ko težke, da je bil Završnik na mestu mrtev. Kot razbita čreda KOVINAR : KLADIVAR 3:2 2e poročila o tekmi Kladivarja z Ljubljano so govorila, da Kla- divar ni pokazal takšne igre, po kateri bi ga lahko uvrščali v sku- pino najresnejših kandidatov za osvojitev prvega mesta v sloven- ski conski ligi in za novega člana druge zvezne lige. To domnevo je zdaj moštvo potrdilo na last- nem igrišču ter pred lastno pub- liko. Novinec v tej ligi, maribor- ski Kovinar, mu je dal temeljito lekcijo nogometa, srčnosti in bor- benosti. Domačini so lahko samo veseli, da so izgubili le z rezul- tatom 3:2, kajti če bi goste sprem- ljalo nekaj več sreče v prvem polčasu, bi bila njihova usoda za- pečatena že tedaj in ne šele v drugem delu igre. Kladivar je v nedeljski tekmi bolj ličil na razbito čredo brez pastirja, kot pa na moštvo, ki ve, kaj mora dati od sebe. jjvTavzlic prepoznemu finišu, iz katerega sta se rodila dva gola, napada ni bilo. Manjkal je pastir, manjkal je Hribernik! Kako zelo se je zdaj poznala njegova odsotnost! To je sicer priznanje mlademu igralcu, toda nezaupanje za tehnično vod- stvo. Moštvo s takšnimi cilji in poželenji po višji ligi, ne sme biti odvisno od enega samega igralca. Prvi polčas tekme s Kovinarjem se je končal brez zadetka. To so bile dolge minute prednosti do- mačega moštva, iz katere pa se ni izcimilo nič posebnega. Nekateri so se v napadu sicer trudili, da bi prodrli do gola, vendar zaman. Zato pa so se bolj odlikovali v netočnem podajanju, v slabem kritju. Edini, ki si zasluži pohva- lo je Vesič, saj je moral včasih zaigrati kar za dva, za tri igralce, zlasti pa popravljati napake, ki jih je delala leva stran obrambe. V drugem delu igre so se gostje predstavili v povsem drugačni lu- či. Iz prejšnje aktivne obrambe so zdaj prešli v silovit napad, saj so končno spoznali, da lahko ukani j o tudi papirnatega favorita, kot je Kladivar. Tako je že v 13. minuti drugega polčasa Zelezinger pre- magal Baumana. 1:0 za Kovinar. Minuto za tem so gostje spretno izkoristili napako domače obram- be in že postavili rezultat 2:0. Po tem dogodku je Kladivar močno popustil. Videlo se je, da je igral- ce prevzela nervoznost. Gostje pa so dobili še več poleta. Deset mi- nut za tem je Kovinar povečal re- zultat na 3:0. Na Kladivarja je padel hladen tuš. Sele zdaj so se zdramili in zavedli, da tako ne more iti. Vendar sta to spoznanje in želja po zmagi prišla prepozno. V napad je šel Vesič. Iz silovitega pritiska domače enajstorice je v 36. minuti padel prvi gol. Zabil ga je Januž. Dve minuti za tem je odličnega vratarja gostov ukanil še Lukač. Do konca tekme je še ostalo le dobrih sedem minut. Na- vzlic naprezanju igralcev obeh moštev, se rezultat ni spremenil. Kovinar si je zmago povsem za- služil, bil je boljše in zlasti bolj učinkovito moštvo. V predtekmi je mladina Kladi- varja premagala sovrstnike iz Maribora z rezultatom 5:0. Kegljanje Elektro - na prvem mestu Z nastopom štirinajstih mo'ških ter dveh ženskih kegiljaških ek p FO bile zaključene šifx)(rtne igre, ki ji:h je pripravil in usipetšno iz- vedel ikcPek-^Jiv celjsikega Elefk- tra. Pired tem so bitla namreč že zaikiljučona tekmovanja v ositailih pancijah. V zadnji disciplinii, v keglja- nju. eo pri moških zmagailii pri- reclteilji s 470 podritiniii keglji. Ostala naH^oljša mosta pa so za- is.cidli: 2. Celjski itksk 465, 3. >13. maj« 458, 4. Cinikarna 444, 5. To- varna emajlirane posode 423 itd. Pri žcin^kaih je ekipa Ingrada premaijiala keg-ljajoice Elektra. NOGOMET MED TEDNOM METALAC : KLADIVAR 1:0 MARIBOR : CELJE 6:0 ZMAGA, KI VELIKO POVE CELJE : TRIGLAV 1:0 Nepričakovani, a navzlic temu povsem zasluženi zmagi v prvem kolu so nogometaši celjskega že- lezničarskega kluba dodali v dru- gem kolu še eno, saj so v Kranju premagali moštvo tamošnjega Triglava z rezultatom 1:0. Zmago- viti gol je dosogel Regner. Začetek tekme je potekel v pre- cejšnji izenačenosti obeh moštev. Usoda Kranjčanov pa je bila več ali manj zapisana potem, ko je njihov napadalec iz bližine petih metrov zgrešil celjska vrata. Te- mu neuspehu je sledil napad Ce- ljanov. Zogo je dobil Devčič, ki je preigral dva igralca ter lepo po- dal prostemu Regrierju. Zdaj ni bilo treba napraviti nič drugega kot jo potisniti v mrežo. To je Regner opravil zelo prisebno. Z rezultatom 1:0 za Celje se je kon- čal prvi polčas, pa tudi tekma. Tekma v Kranju ni bila lepa, niti na zadovoljivi tehnični ravni. Precejšen delež k temu je imelo slabo igrišče. V celjskem moštvu je to pot prvič nastopil novi vra- tar Devič. Bil je odličen in ima veliko zaslug, da se je tekma kon- čala z edinim golom za Celje. Po- leg njega sta se odlikovala še Jošt in Regner. Devčič in Letner sta nastopila navzlic bolezni. V predtekmi je kranjska mla- dina visoko premagala Celjane z rezultatom 7:0. KONČNO ZMAGA V tretjem kolu povratnega dela tekmovanja v slovenski ligi so košarkarji iz Šoštanja vendarle dosegli zmago. Na domačem igri- šču so odpravili moštvo iz Škofje Loke z rezultatom 65:45 (29:19). Kegljači »Celjskega tiska« SKRAJNO NEODGOVORNO v nedeljo, 10. septembra, je pro- slavljalo v-se Kozjansko dvajsetlet- nico revolucije, Kozje pa še svoj krajevni praznik. Za to manifesta- cijo so se Kozjani temeljito pri- pravili in je proslava potekala v zelo svečanem in najlepšem razpo- loženju. Za nedeljo popoldne je bilo napovedano tudi športno tek- movanje. Tukaj pa se je spotak- nilo. 2e ves mesec prej je bilo do- govorjeno, da bodo ta dan popol- dne nastopili ga^silci Kozjega proti gascilcem iz Celja v odbojki in no- gometu. Tudi iM> dogovoru so Koz- jani večkrat dobili zagotovilo, da bodo celjski gasilci res prišli. Vse to zadevo je imel v rokah podpo- veljni;k poJclicne gasjlske čete v Celju tov. I. P. Ob napovedanem času se je ob prekrasno urejenem igrišču v Kozjem zbralo veliko število ljudi, med njimi so bili celo nekateri najvidnejš.! predstav- niki! javnega in političnega življe- nja, ter celo zvezni ljudski posla- nec. Vendar, Celjanov ni bilo. To je seveda povzročilo pri vseh nav- zočih skrajno negodovanje. Odsot- nost celjskih gasiilcev so obsodili kot skrajno neresno in nešportno dejanje. Celjskii gasilci bi se pač morali zavedati, da hi 9 svcjim na- stoi»m prispevali k uspešnosti pri- reditve in k popularizaciji športa med gasilci. Zdi se, kakor da Ce- ljani po zmagi, ki so jo dosegli proti mariborskim gasilcem, pod- cenjujejo podeželska društva. Ob- sojamo jih, ker sta bili tekmi v cdbojki tn nogometu napovedani v Kozjem na tak pomemben dan. Vse to pač celjskim gasilcem .— šport- nikom ne more biti v ugled. Sko- da, da so s tem skrajno ne;dgo- vornim dejanjem napravili prepad med mestom in deželo. Kozjani v času od 2. do 9. septembra 1961 je hilo rojenih 24 dečkov in 24 deklic. POROČILI SO SE: Pavle Cverlin, skladiščnik in Marija Zeleznik, delavka, oba iz Celja. Ivan Knmporger. delrlvec !iz Soteniskega in Karolina Tumšek, trg. pomočniica iz .<5tor. Jožef Petauer, študent elektroteh- nike iz Bukovžlaka in Fabijana Hočevar, študent farmacije iz Celja. Jožef Bel- tram, šofer in Irena Jurkovič, usluž- benka. oba iz Celja. Jožef Doler, kmeto- valec in Ljudmila Lipičn/'k, sobarica, oba iz Vinske Gorice. UMRLI SO: Olga Skcčir, uslužbenka iz Celja, sla- ra 2» let. Marija Podlogar, upokojenka iz Celja, stara &2 let. Franc Marolt. upo- kojenec iz Klsovca. star 98 let. Anton Mlakar, invalid, upokojenec iz Škofje ^asi, star il let. Jakob Kolenc. upoko- jenec iz Velenja, star 71 let. .Mihael Li- pej. vzdrževanec iz Celja, star 59 let. Albina Pavlinec iz Pokopališke ulice je padla po stopnicah in si razrezala nogo. — Terezija Vidic iz Male Pire- šice je padla s kolesom in si poškodo- vala roko. — Pri padcu z motorjem si je roko in nogo poškodoval Anton Ve- lenšek iz Trnovelj. — Pri podiranju drev- ja si je zlomil nogo Ivan Poznič iz Graj- ske vasi. — Pri padcu si je ranil glavo in poškodoval ključnico Alojz Ožir iz Radegunde pri Mozirju. — Pri padcu s kolesom si je poškodoval nogo Jože Ko- lar iz Podgorja. — Pri prometni nesreči si je po^škodc^al glavo in rebra Jože Gračner iz Svetine. — Marija /upanc iz Zadobrove si je pri padcu poškodovala rebra in kolk. — Pri padcu si je zlomil ključnico Josip Gluhak iz Celja. Zinka Šerbčeva OBNOVLJENI DOM NA OKBEŠUn V nedeljo, 24. septembra t. 1. ob 11. uri bo otvoritev obnovlje- nega Frišaufovega doma na Okrešlju. Planinci vabljeni! CELJSKI TEDNIK STEV. 35 — 15. septembra 1961 11 TRAK REVOLUCIJE za celjsko brigado Tretja celjska MDB »Karla De- stovnika-Kajuria«, Ki je sodelova- la pri gradnji avtoceste »Bratstva in enoinosti«, je dobila za svoje delo in uspehe pri delu najvišje priznanje — TRAK REVOLUCI- JE. V ponedeljek zvečer se je vrni- la v Celje III. celjska mladinska delovna brigada »Karla D. Ka- juha«, ki je sodelovala pri grad- nji avtoceste »Bratstva in enot- nosti« v južni Srbiji. Kljub ne- koliko majhnemu številu briga- dirjev je dosegla lepe uspehe, s katerimi se ne more pohvaliti vsaka brigada. Brigada je bila v mladinskem naselju »Paja Mar- janovič» v Vladičinem hanu pri L«skovcu. Poleg nje sta bili v na- selju še brigada iz Vršca ter iz Banja Luke. Izredno živahno je bilo v bri- gadi razvito politično in kulturno delo, saj se je predvsem na teh podrocjin ter po delu na trasi močno razlikovala od ostalih dveh v naselju. Za živahno aktivnost v naselju je brigada dobila pohvalo, za uspehe pri delu na trasi speci- alno pohvalo, za uspehe pri delu na trasi ter pri razvijanju aktivnosti v naselju in v brigadi pa je dobila brigada najvišje pri- znanje — TRAK REVOLUCIJE. Brigadirji so se vrnili domov zadovoljni, da so dosegli tako le- pe uspehe. Ob prihodu v Celje so brigadirji obljubili, da bodo šli naslednje leto ponovno na akcijo. Posnemanja vredno JJa bi jih tudi v novem šol- skem lotu združevailo'9kup'no de- lo, so odiborniki Sekcije harmo- nikarjev ipri celjski Svobodi sklenili prirediti harmonikar- jem, ki iso vključeni v to sekci- jo, enodnevni izilet na Svetino. Zaisluige tega ziborav ki iga se- stovljajo Igo j ene i iz ad njega let- nika te šolle so inedlvomino zello velike. Preteklo l^to so pri- redili vnsito luspeliih na)Sitqplezen, zia katero je pred kratkim bila na zdravljenju v boil;nišn'ici Vojnik, dosegla svoj vrhuinec v noči, ko so njeni do- mači in tudi oitirooi spalli. Jasino je, da to de jam je ni bi- lo storjeno zavestno, zato mati tudi ne moire zanj odigoivarjati. Po tragičnem dogodku so jo od- peljali na nadaljno zdravljanje v bolmišnico Vojnik. SKUPNA ANALITIČNA SLUŽBA Sodijo, da bi kazalo v Celju ustanoviti posebno analitično službo, ki bi izdelovala ekonom- ske analize za potrebe celjske skupnosti komun in za potrebe posameznih občin, kar bi zlasti koristilo šibkejšim občinam, ki nimajo dovolj sposobnega kadra. No¥e prodajalne v Velenju v Velenju bodo industrijska podjetja uredila prodajalno čevljev, prodajalno konfekcije in prodajalno izdelkov do- mače obrti. Celjski atleti v Parizu V sredini preteklega tedna je bil v Parizu troboj moških atlet- skih reprezentanc Francije, Nor- veške in Jugoslavije ter dvoboj izbranih ženskih ekip Francije in Jugoslavije. Moška reprezen- tanca Jugoslavije je izgubila dvoboj s Francozi 123:87, a pre- magala Norvežane 108:102. Žen- ska ekipa Jugoslavije pa je od- pravila domačinke 66:49. Od članov celjskega Kladivar- ja, ki so sodelovali na tem po- membnem meddržavnem sreča- nju, ie svojo nalogo odlično onravila le Ančka Slamnik-Cra- dišnikova. ki je v teku na 800 notrov zasedla druffo mesto (za Jugoslovansko Rajkovo) in zabe- ležila odličen rezultat 2:14.9. Enak plasman je dosegel tudi Lešek pri skoku ob palici, kjer je premagal 435 cm. Ostali celj- ski atleti niso dosegli pričakova- nih izidov. To še posebej velja za Lorgerja, ki se je v teku na 110 metrov čez ovire uveljavil šele na tretje mesto s slabim ča- som 14,6. Od Kolnika v teku na 100 metrov nismo pričakovali kaj več, saj je moral na start po- vsem nepripravljen. Zasedel je šesto mesto z 11.3. Tudi Naraks bi se lahko bolje odrezal, če bi preveč ne >taktiziral«. Tako je bil v teku na 800 metrov šele peti s časom 1:5'^.8 v teku na 1.500 metrov pa zadnji, ali šesti s 3:54.0. Silanova na je v teku na 400 metrov zasedla drugo mesto s 58.1. Oddelek za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora Cel- je obvešča vse lastnike motor- nih vozil, da registrirajo motor- na vozila do 18. 9. 1961 ali pa oddajo stare evidenčne! tablice motornih vozil pristojnfm ob- činskim organom za notranje za- deve. Opozarjamo lastnike, da po tem roku ne smejo uporabljati vozila s starimi evidenčnimi tab- licami v javnem prometu. Celje, dne 12. 9. 1961 Iz pisarne OLO ONZ Celje RASTIN je mazMo rastlinskih izvleč- kov in ne vsebuje nikakršnih kemika- lij. Uspešno deluje pri raznih bolečinah mišičja kakor tudi pri revmi in išiasu. Nudijo ga lekarne. CAiSOPISNO PODJETJE »CELJSKI TlSKc CELJE, TRG V. KONGRESA 5 razpisuje prosto delovno mesto pomožnega delavca Kandidat mora biti vojaščine prost in telesno zdrav. Nastop službe taJtoj! Ponutlbe poslali na kadrovski sektor podijetja. Sadna drevesnica »MlROSANc Petrovče razprodaja naslednja osnovna sredstva: 1. 1 par konj z opremo 2. težke in lahke vozove 3. kosilnico »EAHRc 4. slamoreznioo 5. ostalo kmetijsko orodje in stroje (plugi, brane, vejalnik itd.). Razprodaja bo na upravi Saidne drevesnice »MlROSANc Petrovče, dne 17. 9. 1961 ob 9. uri za socialistični sektor in ob 10. uri za ostale. Upravni odbor trgovskega podjetja »MANUFAKTURA< Celje razpi- suje delovno mosto računovodie podjet|a Pogoj: srednja strokovna izobrazba s potrebnim znanjem. Razpis velja ilo izpopolnitve delovnega mosta. Ponudbe pošljite čimprej na gornji naslov. SPOSTOVANI BRALCU Sporočate spremembe Vaših naslovov naši upravi, ker s tem: olajšate delo poifarjem prihranite na času in na jezi onnogočite točno odpremo našega časopisa Uprava LJUDSKI MAGAZIN CELJE iSiprejme takoj internega kontrolorja trgovine Pogoj: srednješofeka izobrazba ali visokokvalificiran trgovski pomočnik z dailjšo pira^kso v gosipodairstvu. Pismene ponudibe ipošljite na upravo ipodjetja. Razpiiis veli j a do zasedbe delovnega mesta. OBJAVE IN OGLASI Petek, 15. 9. ob 20. uri — E. Sylvanus: Korczak in otroci. — Gostovanje v Braslovčah. Sobota, 16. 9. ob 20. uri — B. Nušic: Go- spa ministrica. — Gostovanje na Do- brni. Nedelja, 17. 9. ob 17. uri — B. Nušic: Gospa ministrica. — Gastovanje na Frankolovem. KINO UNION 17.—20. 9. 1691 »KRALJ CARDAŠA«, zahodnonemški barvni film 21.—25. 9. 1961 >CAS ŽIVLJENJA IN CAS SMRTI«, ameriški barvni Csc film KINO METROPOL 17.—20. 9. 1961 »ŠOFER PO SILI«, ruiski barvni film 21.-25. 9. 1961 »NEBO KLICE«, ruski barvnd film LETNI KINO 17.-19. 9. 1961 »HRABRI IN DRZNI. ameriški film 20,—25. 9. 1961 »TRAPEZ«, ameriški barvni Csc film KINO DPD »SVOBODA« — ŠEMPETER v SAVINJSKI DOLINI 16, in 17. 9. 1961 »ŽENA IN NJENA IGRAČA«, francoski barvni Csc film 20. in 21. 9. 1961 »LJUBEZEN MARDJORI MORNINGSTAR«, ameriški barvni film UPOKOJENCI POZOR! Vabimo vas, da se udeležite dvodnevnega izleta na morje in sicer: Celje — Piran — Koper — Portorož—Reka—Ankaran—Opa- tija — Lovran — Postojna—'Ljub- ljana — Celje. Informacije pri Štiglic, Stanetova 18 ali Jože Rozman, Tomšičev trg 17. Na glasbeni šoli v Celju je še nekaj iprostih most za violino, čelo iin rog. Pouik pripravnice začne v torek, 19. septembra. Redne ure bodo ob torkih im pet- kih ob 9. uri odnosno ob 15. uri. Ravnatelj 2TP Maribor sklicuje za dne 22. 9. 1961 konferenco za sestavo novega železniškega voznega reda za dobo 1962- 63. Pozivamo podjetja, usta- nove in organizacije, da se konference udeleže s pred- logi in željami. Konferenca bo na želez- niški postaji v Celju (II. nadstropje) s pričetkom ob 9.00 uri. ŽTP Maribor ZA POMOČ v gospodinjstvu nudim sta- novanje in hrano. Naslov v upravi li- sta. DVEMA DIJAKOMA ali vajencema od- dam opremljeno sobo. Naslov v upravi lista. SOBO in kuhinjo s pritiklinami zame- njam za dve sobi in kuhinjo. Naslov v upravi lista. DEKLE išče soibo, plača dobro. Bližnja okolica mesta ni izključena. Naslov v upravi lista. DELAVSKA UNIVERZA IN III. OSNOVNA ŠOLA V CELJU razpisujeta naknadni vpis v I. IN II. TEČAJ OSNOVNE ŠOLE ZA ODRASLE. Prvi tečaj je za kandidate, ki so dovršili štiri razrede ali pet raz- redov osnovne šole; drugi tečaj za one kandidate, ki so dovršili šest do sedem razredov osnovne šole oziroma prvi te- čaj. Kandidati ne smejo biti mlajši od 16 let. Tečaja bosta štirikrat tedensko od 17.30 dalje. Prijave sprejemata Delavska univerza in tajništvo III. osnovne šole v Celju. Razpis velja do 1. oktobra 1961. DELAVSKA UNIVERZA V CELJU razpisuje vpiis v 1. NAVADNE TEČAJE TUJIH JEZIKOV: za angleški, nemški, francoski, ruski, poljski, esperanto in italijanski jezik. Vpis je možen v eno izmed treh stopenj: začetno, nadaljevalno ali višjo. Vsaka stopnja traja coa. 60 učnih ur (3 mese- ce). Tečaji bodo 2-3 krat tedensko v po- poldanskih urah. 2. INTENZIVNE TEČAJE TUJIH JEZI- KOV (po magnetofonski metodi) za an- gleški, nemški in francoski jezik. Vpisujemo v začetne in nadaljevalne stopnje. Vsaka stopnja traja ca. 160 uč- nih ur. Za vpis v drugo stopnjo mora kandidat obvladati gradivo prve stopnje oziroma snov, ki jo predelajo dijaki v prvih treh letih na srednji šoli. Tečaji bodo 2-3 krat tedensko v popol- danskMi urah. Tiskovine za prijavo in ostale infor- macije dobite v upravi Delavske uni- verze na Malgajevi 4 (tel. 30-24). Vpis- nina je 200 dtin. Razpis velja d« 23. septembra 1961. MLADEGA volčjaka kupim. Ponudbe na upravo lista pod »Lep«. KUPIM konja, srednje starosti, tovor- nega. Dam v račun tudi kravo. Velen- šek Jože, Ostrožno 105. PODJETJE JAVNE NAPRAVE CELJE sproime v slu7bo: 1 DELOVNO MOC ZA SLUŽBO JAVNE HIGIJENE IN EVENTUELNO ZA SLUŽBO DESINFEKTORJA Delovno mesto je kvalificiranega delavca. Zaželjen je higijenik ali kvalificiran asanator. Komisija za sklepanje in odpoved de- lovnega razmerja pri Splošni bolnici Celje razpisuje honorarno mesto ZOBNEGA TERAPEVTA na pljučnem oddelku v Novem Celju z dvakrat tedensko zaposlitvijo po 2-3 ure. Delo se opravlja v zobni ambulanti t Novem Celju. Honorar po pogodbi. Prošnje je vložiti na upravo Splošne bolnišnice Celje. Komisija za sprejemanje in odpušča- nje delavcev pri Gostinskem podjetju »Na-na« Celje, Linhartova 8, razpisuje delovno mesto ADMINISTRATORKE Pogoji: srednješolska izobrazba ali nižje.šolska izobrazba z najmanj 2 leti prakse. Osebni dohodki po TP. Nastop službe takoj. STANOVANJSKA SKUPNOST »CENTER« CELJE raznisiye mosto RAČUNOVODJE Pogoji: veičletna pra)k'%a, stanovanje t Celju ali bližin'. Pismene prošnje z navedibo dosedanje služhf> in kra^ikim žiivljenjrpiisom oddajte v našem tajništvu. C^lje, Z^idanškova 18. do 15. oktobra tega leta. Osebni prejemki no pravilniku oziroma dogovoru. HIŠA na lepi legi blizu avtopostaje in cerkve z nekaj zemlje in sadovnjaka, ugodno za upokojence, naprodaj. Moč- nik Ivana, Prevorje, Šentjur pri Celju. SLAMO za pokrivanje strehe (škopi), večjo količino, prodam. Blažič Anton, Gorica 32, Dobrna. SOD 66 litrski prodam. Naslov v upravi lista. UTA 3 krat 2, krita z opeko, naprodaj. Naslov v upravi lista. HIŠO delno vseljivo, primerno za obrt- nika, prodam. Ponudbe na upravo li- sta pod »Štore«. PUCH roller 125 ccm, registriran za 61, prodam. .Gledališka 5, Celje. SADNI mlin prodam. Gorišek, Goričica, Šentjur pri Celju. GRANIT, cca 24 kubičnih metrov za zi- davo, prodam. Naslov v upravi lista. BARAKO v doibrem stanju prodam. Ko- šec, Polule, za šolo. POCENI prodam dobro ohranjeno PING- PONG mizo s stojali in manjši dalj- nogled za mladega izletnika. Mušič Alojz, Celje, Ljubljanska 15/1. PUCH 250 ccm SGS, 8000 km, odlično ohranjen, prodam. Brezovar Gabrijel, Zagorje ob Savi, Gasilska 11. OHRANJEN levi šted.ilnik, vziidljiv, z okvirjem za ploščo in vodinim kotlom, osem novih, železobetonskih ličnih stebrov specialno za brajde ob hiši, višine 2,8 m, dolžina roke 1,6 m pro- dam. Pilih Jakob, Trnovlje 3. KLAVIR, kratki, dunajske znamke, v odličnem stanju, prodam. Hudina, Ob- lakova 3. PARCELA v Dobrovi 52 naprodaj. Na- slov v upravi lista. AVTOGARAZO na Dečkovi cesti oddam. Naslov v upravi lista. LOČEN uslužbenec išče sebi primerno družico mirnega značaja do 50 let sta- rosti. Ponudbe pod »Mirna« na upravo lista. KMEČKI FANT želi poroditi dekle v Sa- vinjski dolini, ki poseduje lastno kme- tijo. Ponudbe na upravo Celjskega tednika pod »Jesen«. NAŠEL sem zapestno uro. Vprašati Ada- mičeva 2, Celje. ŽEPNO URO z verižico, klobuk, izgub- ljena 9. 9. 1961 zvečer iz Žalca do Li- boj ali proti Logarski dolini vrniti: ui>okojencu Ferdinandu Bučeju, Li- boje 70. MELBROSIN — preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (GELEE ROYALE garantiramo znanstveno stabiliziran proizvod MELBRO — COOP (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v viseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še ni- majo, naj ga nabavijo pri »Kemofar- maciji« v Ljubljani. KOMPASA GELEE ROYALE — MATIČNI MLEČEK garantiramo znanstveno stabiliziran proizvod 2^voda za čebelarstvo dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki prepa- rata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji« v Ljubljani. PROGRAM TESENSKIH IZLETOV Y INOZEMSTVO: OBISK V MINIATURNI DRŽAVI - SAN MARINO Štiridnevni izlet z avtobusom za pro- svetne delavce. Trst-Benetke-Ferrara— Ravenna—Rimini—San Marino. PO SLOVENSKI KOROŠKI Dvodnevni izlet z avtobusom za pro- svetne delavce in znanstvene delavce. Ljubljana—Podkoren—Beljak—Vrbsko je zfvro — Celovec — Velikovec—Jezersko — Ljubljana. V DOLOMITE Tridnevni izlet z avtobusom za člane turistično-olepševalnih društev in pla- ninskih organizacij. V TRST IN BENETKE Dvodnevni izlet z avtobusom za član« delovnih kolektivov in organizacij. CEZ GORE IN PRELAZE TIROLSKI Štiridnevni izlet po Avstriji in Italiji za člane planinskih orcranizacM. Ljublja na — Beljak—Spittal—Llienz—Groi^sglook- ner—Insbriick—Brenner—Cortina d"Am pezzo—Benetke—Trst—Ljubljana. V PARIZ Sedemdnevni izlet z vlakom za gostin ske kolektive. Postanka v Milanu in Zurichu. V RIM, NEAPELJ, POMPEJE IN MODRO JAMO NA CAPRIJU. Šestdnevni izlet z vlakom za delovnt kolektive in društva. ZAHTEVAJTE PROGRAME! Prijave sprejema naša poslovalnica Celje, Titov trg 3. telefon 28-41. 7a cenjena naročila se priporoča 17 I.ITVK tiiri<^tična agencija, poslovalni ca Celje, Titov trg 3. telefon 28-41. 9 DNEVNO POTOVANJE PO JUGOSLA- VIJI! (Ljubljana—Zagreb—Banja Luka —Mostar—Dubrovnik, vključeno 3 dnev- no bivanje--Makarska—^plit—Reka— Ljubljana). V aranžmanu se upošteva objava za znižano vožnjo. Programi in prijave v poslovalnici Kompas Celje. »PO ŠESTIH REPUBLIKAH«! Slovenija— Srbija—Makedonija—Črna gora—Bosna —Hercegovina! 10 dnevno gostovanjel V aranžmanu se upošteva objava za znižano vožnjo. Programi in prijave v poslovalnici Kompas Celje. ENODEVNI IN DVODNEVNI IZLETI V SEPTEMBRU! 1. Plitvička jezera 2. Za- dar(dvodnevni) 3. Goriška Brda (eno- dnevni) 4. Vršič—Trenta (dvodnevni) 3. Plitvice—Crikvenica {2-dnevni). Pro- grami in prijave v poslovalnici Kom- pas Celje! »2500 MILJ PO SREDOZEMLJU!« 12 dnevno potovanje z luksuzno motorno ladjo »Jugoslavija«. Prijave in infor- macije v poslovalnici Kompas Celje. ZA ČLANE ZDRUZENJA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV CELJE! 7 dnevno strokovno potovanje po Italiji — Fran- ciji! Ogledi mednarodne razstave av- tomobilov v Torinu, tovarna Fiat in modernih mehaničnih servisov na A- zurni obali! Prijave pri združenju (tov. Sulič Metod) ali v poslovalnici Kom pas Celje. KMETIJSKE ZADRUGE! 3 dnevno vanje po »SLOVENSKI KOROŠKI«. Ogled slovenske kmetijske šole v Po- dravljah (Beljak) itd. Prijave celotnih kolektivov in informacije v posloval- nici Kompas Celje. Pred vsakim potovanjem obiščite turi- stično podjetje Kompas Celje, Tomši- čev trg 1, telefon 23-50. Uredništvo Celje, TiU>v trg 5 — poštni predal 16 — telefon 25-23 ia 24-23 uprava: Celje, Trg V. kon- gresa 5 — poštni predal 152 — tele- fon 23-75 in 20-89 — Tekoči račun pri Narodni banki Celje: 603-11-1-656 — izhaja ob petkih — letna naroč- nina 800, polletna 400, četrtletna 200 din — Inozemstvo 2.400 din — posamezna številka 20 din — rokopisov ne vračamo — sprejem oi:l.»>'->' rnrpisov in objav vsako sredo do 12. ure v oglasnem od- delku, Trg V. kongresa 5 Informacije o ojflasib, razpisih >n objavah drbite le v upravi Celj- ske^a tednika! ZANIMIVOSTI Nemško vprašanje: SMODNIK Med petindvajsetimi govorniki — šefi izvenblokovskili držav — ni bilo enega, ki bi se posebej ne ustavil ob nemškem vprašanju, povzročniku ene najbolj trdovrat- nih kriz in nevarnosti za mir. Ni moj namen pisati o teh sta- liščih, ki so bila v glavnih črtah enotna, niti o malenkostnih raz- likah v teh glediščih. Želel bi sa- mo obnoviti nekatere glavne zgo- dovinske momente, ki s e>osledi- cami odsevajo v naš čas ... REALNI OBSTOJ DVEH NEMCU... Ko je leta 1945 prišlo do zloma »Tretjega reicha«, so se tedanji zavezniki srečali nekje na črti od Liibecka na severu, preko Braun- schweiga proti jugu ter ob robu Thiiringškega gozda do zahodne meje Cehoslovaške. Na zadnji strani te črte so bili Američani, Angleži in Francozi, vzhodno pa Rusi. To je bila najprej okupa- cijska meja med vzhodnimi in zahodnimi četami, pozneje pa je s skoraj istočasno ustanovitvijo Nemške zvezne republike in De- mokratične nemške republike po- stala meja med dvema nemški- ma državama. Obe nemški državi sta vsekakor pojav jk)vojnega an- tagonizma med Zahodom in Vzho- dom, vendar sta do nadaljnjega tu. — Dve Nemčiji obstajata, pa če nam je to všeč ali ne... — je na konferenci v Beogradu dejal in- dijski premir Nehru. Zahod, zlasti pa Bonn, vzhodne Nemčije ne prizna, čeprav so po- goji njenega nastanka isti kot veljajo za zapadno Nemčijo. BERLIN KOT KLJUCNI PROBLEM... Čeravno se je Berlin nahajal ob koncu vojne popolnoma v ruskih rokah, je potsdamski sporazum nad tem mestom vpeljal poseben okupacijski režim. V Berlinu so bile navzoče vse štiri okupacijske sile in so še danes. Berlin je otok v vzhodnonemški državi, katerega del pripada Zapadu. Ce bi Rusi podpisali enostransko mirovno pogodbo, je Berlin, zlasti njegov zapadni del v dominaciji demo- kratične nemške republike. Kaj to pomeni? Pomeni, da bi moral zapad priznati vzhodno Nemčijo, ali pa opustiti to svojo »predstra- žo« v Evropi. MEJNA ČRTA ODRA—NISA Potsdamski sporazum z dne 2. avgusta 1945, ki so ga podpisali Trumann, Stalin in Churchill v 9. točki priznava novo mejo med Nemčijo in Poljsko na črti Odra— Nisa. To mejo Zahod, razen Bon- na, priznava tudi danes. Ta meja je Poljski vrnila okoli 114.000 kvadratnih kilometrov zemlje, ki so jo nemški osvajalci prigrabili v zadnjih stoletjih. Priznanje te meje je Jugoslaviji prineslo ne- smiselen srd Bonna, čeprav je Ju- goslavija priznala mejo, ki so jo priznali tudi sedanji »varuhi« Zvezne republike, zmagovalci, po- vezani v protihitlerjevski kaoli- ciji. RAZLOGI DELITVE ... Sovjetska zveza in z njo ves vzhodni blok želi s podpisom mi- rovne pogodbe zagotoviti nasled- nje: Končati okupacijsko stanje v Evropi. Zagotoviti demilitarizaci- jo Nemčije, odkloniti nevarnost revanšizma, rasti fašističnih sil in utrditi socialistični družbeni red v vzhodnem delu Nemčije. Zahodne sile ne vidijo v Zvezni republiki Nemčiji zgolj države z družbenim redom, ki jim je všeč. V zahodni Nemčiji vidijo prvega brani tel j a zahodnega sveta, moč- no vojaško silo, ki se je sposobna sama vzdrževati in je po starih izkušnjah najbolj slep>o disciplini- rana. Torej zahodni Nemci naj gredo prvi v ogenj po kostanj. ... TER PREDLOG ZACASNE REŠITVE? V Beogradu je bila iznešena vrsta predlogov. Toda omenim najbolj konkretnega, kot ga je podal predsednik Tito: — Vojna zaradi nerešenih vpra- šanj Nemčije in Berlina je lahko samo blaznost sodobnega Hero- strata... — Priznati je treba začasni ob- stoj dveh Nemčij. Priznati real- nost. — Obe Nemčiji naj se razoro- žita in živita v medsebojni ko- eksistenci, ki pa je najbolj real- na pot za poznejšo rešitev kom- pleksnega vprašanja združevanja enega naroda v eno državo. Tako bi nemško vprašanje ne bilo več sod smodnika, temveč bi združena Nemčija končno po kla- nju, ki ga je prva začela, postala zgotovilo miru, tako svetovnega, kot notranjega. Svet si želi miro- ljubno Nemčijo, drugačne pa ne. Kot mi je pravil švicarski umet- nik G. Giittenger: — Nemčija brez topov, to da. Drugače pa raje vidimo Ruse ne- kaj sto kilometrov bliže, kot enot- no in do zob oboroženo Nemčijo na meji! — J. Krašovec Vzhodnonemški vojaki na mejni črti v Berlinu so kar brez pokri- val pridirjali iz svojih stražarnic. Cemu alarm? Je morda spet kdo hotel čez najbolj utrjeno mejo Evrope? Zapad je ob ponovnem zapletu okoli Berlina povečal svoje garni- zije v Zapadnem Berlinu in Zvez- ni republiki Nemčiji. Na sliki pre- mik motoriziranih ameriških čet v Berlinu... Otroci.. naš obraz Pravijo, da otrok brez obo- tavljanja posreduje naprej dvoje stvari: Nalezljive bo- lenzi in leta svoje matere! Toda ne samo to. Otroci so živa slika svojih staršev in okolja, v katerem živijo. Ce ste se namenili v hišo, pa ne veste kakšni ljudje v njej živijo, potem si vzemite čas in opazujte otroke, ki se igrajo na dvorišču. Iz njiho- ve igre, iz njih obnašanja, besed in kretenj boste se- znanjeni s stanjem, ki vas čaka za vrati. Otroci so neverjetno do- sledni oponašalci. To pa za- to, ker so otroci navdušeni nad tem, da se gredo od- rasle ... Gredo se pijanega očeta, ki zmerja in pretepa vsekri- žem po hiši. Gredo se klepe- tulje, ki raznašajo čveke. Gredo se kuharice, ali pa >hodijo< raje v restavracijo. Igrajo nogomet, ali pa v sa- mokolnici >vozijo avto< ... Dekletce, ki se gre mane- kena z >vrečo< in visokimi petami, gotovo ni hči mate- re, ki bi bila ravnodušna do modnih diktatorjev. Kaj pravite vi? Ponesrečen atentat na DE GAULLA V noči od petka na soboto v prejšnjem tednu je le za las manjkalo, da bi tajna vojaška or- ganizacija francoske ultrakoloni- alistične desnice uspela ubiti fran- coskega predsednika de Gaulla. Mina, ki je bila postavljena na poti, po kateri se je predsednik vozil iz Pariza v svojo poletno re- zidenco, je bila odlično nastavlje- na in tempirana, toda odpovedal je eksploziv. Nič se ni zgodilo ... Ali nič? Zgodilo se je to, da so se povečale akcije proti vojaškim osebnostim, ki od alžirskega puča dalje nenehno rovarijo. Zaprli so dva generala in baje ujeli tudi atentatorja. De Gaulle, ki so ga ravno isti vojaški krogi v času hude krize, povzročene zaradi francoske politike do Alžira, pri- peljali na oblast, bi bil kmalu po- stal njihova žrtev. Atentati dan- danes že v zaostalih deželah niso več sredstvo za odklanjanje po- litičnih nasprotnikov. Toda v Franciji, kot izgleda, si ultrakolo- nialistična desnica zaradi tega ne dela očitkov. Izbira vsa sredstva, da bi uresničila svoje cilje. Francija je v čudnem položaju. Kolikor izgleda močna kot zavez- nik v zapadnem bloku, tako jo v resnici razjedajo notranja na- sprotja, ki mejijo na blazne skraj- nosti. Od kod jemljejo ekstremi- sti tolikšno moralno, pa tudi ma- terialno moč? Ali morda res vse to izvira le iz vrst francoskega dela kapitala v Franciji in Alžiru, ali pa je vmes tudi pomoč kake tuje sile? Po zadnjem puču v Alžiru je bilo veliko natolcevanja, da bi utegnili imeti vmes prste tudi »Fi- bovci«. To je ameriška vohunska organizacija, ki je zakuhala ku- bansko kontrarevolucijo, laoški spopad, baje tudi umor Lumun:- be. Kdo ve? Nepal ni več tajinstven Dežela pod najvišjimi gorami sveta, ki jim kraljuje mogočni Mont Everest 8.882 metrov visok, je Nepal. Ta v obliki nepravilne- ga pravokotnika začrtana država, je polna geografskih, prirodnih, zgodovinskih in kdo ve katerih posebnosti še. Geografsko je Ne- pal razdeljen na tri pasove, ki se razlikujejo po višini in klimi. Se- verni pas zajema verigo visokega gorovia, ki Nepalu ustvarja pri- ložaj kot dedno funkcijo. Tako razmerje je trajalo vse do leta 1951, ko je oblast prevzel sedanji kralj Mahendra Bir Birkam in odstavil stoletno samopaštvo Ra- nov. Nepal je odtlej ustavna monar- hija z vlado večinske Kongresne stranke. Nepal je odprl svoje me- je in stopil na pot napredka. Pred leti je bilo v Nepalu le 6 odstot- kov pismenih ljudi. Danes je tam 1.600 osnovnih, 18 srednjih in 7 visokih šol. Tudi gospodarsko se Nepal razvija. Vsa, sicer še šibka industrija je plod novejših priza- devanj. Posebno tesno je Nepal povezan z Indijo, zunanja politi- ka pa se opira na neblokovske države. Nepal je na beograjski konferenci zastopal njen suveren, ki je bil te dni^na svojem prvem obisku v Jugoslaviji in tudi v Slo- veniji. Nepalska dekleta se zelo slikovito oblačijo. Svetle ploščice si ne da- jejo le v lase, temveč tudi v ušesa. Za razliko z belkami, si z »uha- ni« krasijo nosove... CESNJA, KI RODI DVAKRAT NA LETO Ivan Mandarič iz Djakova ima na vrtu češnjo, ki dvakrat na leto rodi. Drevo je namreč cepljeno na dve sorti. Rdeče češnje rodijo v maju, na bele pa je treba čakati do konca junija. Malo smo vas v naslovu potegnili, pa kaj zato. BOLJE JE PEŠ _ Spričo pretirano zgoščenega prometa vozil iščejo razna pc^- jetja in ustanove v Londonu 10.000 kurirjev, ki bi opravljali pos-le ipeš namesto z avtomobili. Znano je, da prispe tisti, ki ima ka^ne oporavke, prej peš kot z avtom. Priliznjeni delfin Pisali smo že, da je delfin brž- čas ena najbolj inteligentnih ži- vali. Pripovedujejo o najbolj čud- nih iJrimerih in doživetjih, pa tu- di o neverjetnih načrtih s temi bistroumnimi vodnimi velikani. Baje je na obalah Floride v ZDA nek udomačen delfin, ki so ga pa spustili v odprto morje, re- šil plavalko, ki jo je zasledoval morski pes. Nesrečna ženska je bojda na hrbtu delfina hitro do- segla obalo, ko pa je bila na var- nem, je delfin pogumno napadel roparsko ribo in jo pregnal. Napovedujejo, da bi utegnili priučeni delfini zaganjati ribje jate ribičem v mreže. Dokaj drzna misel o nekakih ribiških »lovskih pseh«. Za resničnost teh vesti in napo- vedi seveda ne moremo garanti- rati. Trdimo pa lahko, da je tale tol- sti delfin v akvariju sila ponižen, priliznjen in razvajen kujon. Pu- sti se takole čebljati po podbrad- ku kot kak razvajeni sobni cucek. rodno mejo s Tibetom. Srednji tropsko-monsunska in ti kraji obilujejo s padavinami. Zgodovina Nepala je v daljši preteklosti nejasna. Zavita je v legendo tajmstvenosti. Nepalsko ljudstvo predstavljajo v glavnem pripadniki plemena Nevar, ki so bjli pogosto ogroženi, tako s se- vera od mongolsko-tibetskih ple- men, kot z juga indijskih Gurkov ter britanskih kolonizatorjev. Leta 1768 so Gurki za dolgo do- bo zavzeli Nepal. Leta 1846 so bili v Nepalu veliki notranji nemiri, katerih posledica je bila, da se je na oblast povzpel velikaš rodbine Rana, kot ministrski predsednik. Kraljevska rodbina je bila po- stavljena ob stran, v nekako na- pol jetništvo. Morda je to prav pas predstavljajo do 3.000 me- trov visoke planine z globokimi dolinami. Južni del, ki meji na Indijo, je podgorska ravnina. Na vzhodu se razprostira Katmandu, na zapadu ravnina Taraj. Tu živi tudi večina osem in pol milijon- skega naroda, ki se preživlja pre- težno s kmetijstvom. Tu je klima tako zanimiva posebnost Nepala, da je ta dežela imela še nadalje kralje, ob njih pa predsednike vlad, ki so bili vselej iz rodbine Rana. Torej tudi predsedniški po- „ŠVABSKE ZDRAHE" domaČi primeri Neki dan se je v našem ured- ništvu oglasila tovarišica, ki so ji leta in bridkosti kot zavedni pripadnici delavskega razreda in sodelavki v ljudski revoluciji, že davno pobelila lase. Bila je raz- burjena in ne brez vzroka: — Stanujem v Pečovniku, je pripovedovala, in moja pot v me- sto je ob Savinji na Bregu... Neki dan sem šla tam mimo rav- no v trenutku, ko je nek voznik konjske vprege na vse pretege pretepal in mučil konje, vpreže- ne v težak voz, naložen z gramo- zom. Slučaj je nanesel, da je ravno takrat na mostu stal avto z oznako >Dc. Ljudje v njem so bili Švabi, ki so takole komen- tirali: — Od banditov kaj drugega ni moč pričakovati I Pograbila me je taka jeza, da so mi solze zalile oči. Ravno Sva- bi, ki so zverinsko mučili paše ljudi in jih pobijali kot divje živali, naj bodo tisti, ki imajo moralno pravico na tak žaljiv način razglašati svojo »huma- nost«. Rečem vam, če bi ne bila stara in šibka, če bi bila čvrsta kot sem bila nekoč, potem bi vzela vozniku iz rok bič, vsekala najprej po Švabih in potem še brezsrčnega »furmana«, ki je dal povod za to nezaslišano nesram- nost! Kakšna sreča, da so naši ljud- je še takšni! Toda, ali so vsi? Nekje v okolici Celja se je Švaba pritoževal, da je papirna servieta pretrgana. Zahteval je direktorja gostišča. Pravijo oči- vidci, da se je šef socialističnega gostišča priklenjen približal in se opravičeval, da se je pripo- gibal kot šiba v vetru. Ali pa: V celjski veterinarski bolniš- nici je bil nedavno na praksi mlad študent iz Danske. Pravi: Zlati ljudje ste tu, vse mi je všeč, le to ne, da imajo nekateri premalo narodnega ponosa! In je povedal: — Bil sem v neki vasi, kjer sem zdravil žival. Ljudje so bili orijazni. Toda nekaj me je moti- o. Prisiljen sem bil se pogovar- jati v nemščini, čeprav sem vselej povedal da nisem Nemec, čim sem se predstavil. No, v pogovo- ru je naneslo, da so me vprašali: Ce stanujem »in Cilli«? Nikoli bi ne bil vedel, da ima lepo Celje tudi to ime, pa sem jim pojasnil, da stanujem »in Celje«. Gromska strela, če nisem za- rdel na njihov račun? J. Kr.