Koncert ljubljanskih uči- teljiščnikov(-ic) na Vrhniki. Na belo nedeljo, 23. t. m. je bil jako lcp. jasen popoldan. Pevski zbor državncga učiteljišča v Ljubljani je priredil v prijazni trg Vrhniko popoldanski izlet, združen z vokalnim koncertom v dvorani vrbniškega »Soko-la«. Izlcta in koncerta so se udeležili tudi: predsednik višjega šolskega sveta dr. Stanko B e u k , ravnatelj moškega učiteljišča Anton D o k 1 er , profesorji Nande M a r o 11. Silvo K r a n j e c , JoS'P Marn, profesorica Adela Z a j č e v a, več ljubljanskih učiteljev in prijate'iev glasbe in petja. Takoj ob pribodu na Vrhniko smo si°8ledali novo, moderno opremljeno tvor-n'co konserv, last delniške družbe »Im-P^«, nato pa smo se podali k izvirom ¦-Jnbljanice, ki bruha na vseh koncih in knijih mogočne množine čiste vode izpod skalnatih strmin. Komaj zagleda šumeča in peneča se voda beli dan, že kaže njena bobneča brzina svojo silno moč in uspešno pomoč pri žagah in inlinih, kjer suče in vrti turbine in velika vodna kolesa v procvit in gmotno korist obrti. Nekatcri izletniki so si privoščili — v svojih skrivnih nadah in srčnih željah — tudi zvon sv. Antona Puščavnika, sedečega tam v visoki skalni duplini nad šumnim virom ... S podvojenim zanimanjem 'sem pričakoval ob 17. uri prvi javni nastop pevskega zbora ljubljanskega učiteljskega naraščaja, svojih bodočih tovarišev in tovarišic, naših prihodnjih pionirjev prosvete in širiteljev kulture med jugoslovanskim narodom. Velika dvorana je bila nabito polna zavednili Vrhničanov, okoličanov, domačegfa in okoliškega učiteljstva, ki med njitn ni manjkalo zavednega, vedno mladega in čilega starine, borovniškega nadučitelja Janka Žirovnika. Pod vodstvom svojega priljubljeneRa učitelja petja, profesorja Emila A d am i č a , našega odličnega in širom glasbenega sveta predobro znanega sklada- telja, je stopilo na oder 80 mladih pevk in pevcev, da pokažejo narodu svež sad svojega dela in truda. — Lep prizor, pa še lepša disciplina: vsaka in vsak — z notami v rokah — nepremično zro v svojega voditelja in čakajo trenutka, kdaj jim njegova vešča roka da povelje in zamahne, da prično izlivati iz čvrstih grl svoje deviške in mladeniške glasove v lep harmoničen spev. Tak miren nastop in taka neprisiljena disciplina imponira opazovalcu in napravlja nanj kar najugodnejši vtisk, zato tudi opravičeno pričakuje točno in precizno izvajanje pesmi. In res, nisem se varal! Izvzemši semintam malenkostne, komaj opažene pogreške v vokalizaciji, ki so jih pa le posamezniki povzročili gotovo nehote in nevede, je mladi zbor odpel vse pesmi prav skrbno sestavljenega vzporeda gladko in točno ter posebno pazno, vedno in povsod upošteval vsa dinamična znamenja. Čista intonacija, sigurna izvežbanost, lepo niansiranje, oko vedno pozorno uprto na dirigenta, vse to mi je naravnost imponiralo. In za prvi nastop je to že prav mnogo, zato se mi opravičeno vzbuja nada, da bo zbor lepo na- predoval in si z intenzivnim vežbanjem okrepil s;cer nrav dnbcr. a sedai še nekoliko mlad glasovni material. Uverjen sem, da bi se zbor s tako dobro disciplino in odločno voljo sigurno mnogo boljše uveljavil v akustični dvorani, kakor pa se je v tem sicer prostornem, toda prenizkem lokalu, ki je brez vsake akustike in zato docela neprimeren za glasbene prireditve. Na vzporedu koncerta so bili — uvrščeni prav po pedagoškem načelu »od lažjega do težjega« — nastopni mešani zbori: Devovi narodni »Ptička veselo nad hiško žvrli« in »Kosova gostija«. Kogojeva narodna »Stoji, stoji mi polje«, Lajovičevi »Pastirčki«, Adamičev >Mlad junak«, Andelova »Anko, Ančice«, Mokranjčev »Kozar« in dva daljša mešana zbora s četveroročnim spremljevanjem na klavirju, Adamičeva »Svatba na poljani« in Novakova »Nesrečna vojna«. Vmes je moški kvartet učiteljiščnikov dokaj dobro izvajal Hajdrihov četverospev »V sladkih sanjah« in Juvančev moški zbor (!) »Slovenska zemlja«. Vsak pojav, ki smotreno in vztrajno zasleduje napredek na kulturnern polju, mora v dno srca razveseliti človeka. Navzoče občinstvo je vzradoščeno spremljevalo vsako odpevano pesem z navdušenim odobravanjem tako, da je moral zbor ponoviti Andelovo »Anko, Ančice« in Adamičevo »Svatbo na poljani«. V znak zasluženega popolnega priznanja je prejel mladi pevski zbor dva venca, zbor sam pa je iz vdane hvaležnosti odlikoval svojega pevovodjo z velikim lovorovim vencem s trakovi. Vrlim, mladim pevkam in pevcem odkritosrčno priznanje na tako lepo častno izvršenem prvem javnem pevskem nastopu, prijatelju Adamiču pa iskrene častitke na popolnem uspehu! Po končaiiem koncertu in telesnem okrepčilu smo se ob 21. uri vrnili z gostoljubne Vrhnike s posebnim vlakom v Ljubljano. V nedeljo je bil zares jako lep, užitka poln popoldan. —a—