Društvena tiskarna Dragotina Hribarja -V Oelji priporoča se p. n. gg. duhovnikom, - 7 pisateljem, založnikom in slav. občin- stvu za vsakovrstno izvrševanje tiska po najnovejšem okusu in najelegantnejši obliki v raznovrstnih barvah. L Izdeluje knjige, brošurice, časopise, letna poro- K? čila, prospekte, vstopnice, dekrete, plakate, vabila, vožne liste, mrtvaške liste, vizitnice, naslovnice, cenike, imenike, kuverte s firmo, pobotnice, pravila, tabele za urade, itd., itd. Vedno v zalogi so obrazci za posojilnice, sodnije, občine, šole itd.; kakor tudi v več krasnih barvah tiskane diplome za častne občane in člane. Razne priporočila vredne knjige: Zbirka domačih zdravil, s poljudnim opisom človeškega telesa. Cena 40 kr. — Nova pesmarica. Zbirka najbolj znanih slovenskih in slovanskih pesmi. Mehko vezana 80 kr.; elegantno vezana 1 gld. 20 kr. — Srbske narodne pesmi. Sestavil J. Mohorčič. Cena 20 kr. — Obrtno spisje. Nauk o dopisovanji in poslovanji, spisal A. Funtek. Cena 60 kr. — Obrtno knjigovodstvo, s kratkim poukom o menicah, spisal dr. Tomo Romih. Cena 80 kr. — Občinski red. Zbirka zakonov zade-vajočih posle občinskega področja, spisal dr. Iv. Dečko, I. zv. Mehko vezan 1 gld. 80 kr., trdo vezan 2 gld. 20 kr. — Mlinarjev Janez, slovenski junak, ali vplemenitba Teharčanov. Cena 40 kr. — Luči, spisal Anton Funtek. Cena 70 kr. — Kateri bo? Prizor iz domačega življenja, gledal, igra. 15 kr. — Kmetijsko gospodarstvo, spisal V. Rohrman. Cena 50 kr. — Vošnjak, Zbrani spisi, 50 kr. — P. Pajkove zbrani spisi, I. zv., mehko vezano 1 gld., elegantno vezano 1 gld. 50 kr. ■— Trtna uš in trtoreja, spisal I. Bele, 40 kr. — Zabavnik, spisal A. Brezovnik. Cena 70 kr. %v.% v. v. v. v. ; '.*•*%•' '.*V.'\ V*V." Trgovina papirja, pisalnega ^Hr in risalnega orodja Dragotina Hribarja •v Oelji priporoča gosp. trgovcem in slav. občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnega papirja za pisarne, pisma, risanje in zavijanje, raznovrstno barvanega, svilnatega (za cvetlice), za vezanje knjig itd., zalogo raznih Neziderskih zvezkov, Hardtmuthovih svinčnikov in angleških peres po originalnih cenah tovarniških dalje priporoča zavitke za pisma raznih velikosti in barv, pe-rasnike, črnilo, tablice, črtalnike, brisalke, krede, gobice, pušice in škatlje za peresnike, torbice, knjižice za beležke, trgovske knjige, pečatni vosek itd. po najnižjih cenah. Posebno lep izber papirja in zavitkov v mapah in elegantnih škatljah. Najbolje strune za citre, gosli in kitare. Velik izber albumov za fotografije in spomenice, map za pisma in papirje, tintnikov, okvirov za fotografije, listnic itd. po nizkih cenah. * Šolske in molitvene knjige se poseben popust. * Knj igoveznica vsprejema vsakovrstna knjigoveška in galanterijska dela, priprosta kakor tudi najfinejša, ter je izvršuje kar najhitreje, ukusno in ceno. Južno-štajerska hranilnica ¥ (Selji, Slavni trg št. 2 za katero jamčijo okraji: Sevnica, Gornjigrad, Šoštanj, Vransko in Šmarje pri Jelšah za popolno varnost ulog in za njihovo po pravilih določeno obrestovanje do neomejene visokosti, ima sedaj čez jeden milijon goldinarjev hranilnih vlog. Uraduje za denarni promet vsak torek in petek predpoldne, za druga opravila pa je uradnica odprta vsaki dan ob navadnih urah. Hranilne vloge obrestuje po 4% in pripisuje obresti polletno h kapitalu. Izposojuje pa na zemljiško varnost proti 5 odstotkov. ŠJ 1 Posojilnica v Celji Glavni trg št. 2 registrovana zadruga z neomejeno za¥ezo katera ima 2300 zadružnikov, uraduje za denarni promet vsak torek in petek predpoldne, za druga opravila je pa uradnica odprta vsaki dan ob navadnih urah. Hranilnih vlog ima ista čez jeden milijon gold. in rezervenega zaklada nad 70.000 gold. Hranilne vloge obrestuje po 4l/a odstotka, posojila pa daje na osebni kredit po 6 odstotkov, na golo zemljiško varnost pa po 51 2 odstotka. 17504 o IZ. 3.30 L) 3. 3, -i*8 Leto 1894. je navadno leto ter ima S6S dnij, med temi je 67 nedelj in praznikov. Letni vladar je mesec. Na vednega spremljevalca naše zemlje, na mesec, bili so ljudje že dokaj zgodaj pozorni. Pravilno menjavanje svetlosti mesečne ploče uporabili so kmalu za razdelitev daljših obrokov, vsled česar še sedaj delimo leto na 12 mesecev. Mesec upliva na kapljivo tekočo površino zemlje, na morje, ter provzroča znano plimo in oseko. Ker je med vsemi nebesnimi telesi zemlji najbližji, moči ga je bilo tudi najbolj preiskati in spoznati. Z dosedanjimi pripomočki se je dognalo, da je mesečna površina brez zraku in vode, in da so že pogašeni vsi mnogoštevilni ognjeniki, ki se menjavajo s prostranimi planjavami in pogorji. Preiskovanje površja in topografija meseca razvila se je še le v zadnjih letih, ko so zboljšali fotografske daljnoglede, in ko se je fotografija glede na svetlobno občutnost tako čudovito povspela, da napravljajo ploče, občutljive ne le za kemične, marveč tudi za takozvane optične violetne žarke. Fotografični posnetki meseca kažejo v najnovejšem času spremembe na njegovem površju provzročene bržkone po razdevajočih silah, tako na pr. po upalih žrelih ognjenikov, po skalnih usadih, udorih i. t. d. Kakor je tudi mesečna pot jednostavna, ako deluje samo zemljina privlačnost, tako zapletena je h kratu vsled istočasnega privlačenja solnca in premičnic. In uprav pot naše premičnice okrog zemlje je eno najbolj zamotanih vprašanj, kar si jih je stavila fizikalična astronomija. Da sevvrtenje meseca kolikor možno natančno opazuje, ne izbira se v to svrho sedaj več mesečni rob, temveč gotova točka sredi ploče in žrelo Mosting. Godovinska števila za leto 1894. Gregorijanski koledar. Zlato število .... 14 Rimsko število ... 7 Epakta ali lunino kazalo . XXIII Nedeljska črka ... G Solnčni krog .... 27 : Letni značaj ali god. št. 4 Julijanski koledar. Zlato število.....14 Rimsko število ... 7 Epakta ali lunino kazalo . IV Nedeljska črka ... B Solnčni krog.....27 Letni časi. Pomlad se začne 20. sušca ob 4. uri 5 minut zvečer. Poletje se začne 21. rožnika ob 0 uri 2 minute zvečer Jesen se začne 23. kimovca ob 2. uri 32 minut zjutraj. Zima se začne 21. grudna ob 9. uri 3 minute zvečer. Mrkovi. Leta 1894. solnce dvakrat mrkne in luna dvakrat, a le drugi mrk lunin videl se bo v naših krajih. 1. Nepopolni lunini mrk 21. sušca. Začetek (po srednjem dunajskem štetji) ob 2. uri 31 minut zvečer, vrhunec mrknenja ob 3. uri 26 minut, konec mrka ob 4. uri 21 minut zvečer. Velikost mrka v stotinkah luninega premera = 0'25. Mrknenje bodo videli na zapadn. obrežji severne Amerike, v Tihem morji, v Avstraliji, Aziji in Indijskem oceanu. Obročasti solnčni mrk 6. malega travna. Začetek otemne-vanja ob 2. uri 21 minut zjutraj, začetek obročastega mrka ob 3. uri 29 minut zjutraj, vrhunec mrka v pravem poldnevi ob 5. uri 33 minut, konec obročastega mrka ob 6. uri 29 minut, konec otemnevanja sploh ob 7. uri 37 minut zjutraj. Mrk bodo videli v Aziji in deloma na severozapadn. obrežji severne Amerike, v vzhodni Evropi in na severovzhodnem obrežji Afrike. 3. Nepopolni lunini mrk 15. kimovca. Otemnevati začne ob 4. uri 41 minut zjutraj, najbolj otemni ob 5. uri 37 minut, konec ob 6. uri 33 minut zjutraj. Mrk bodo videli v večjem delu zapadne Evrope, v zahodni Afriki, v Atlantskem morji, v Ameriki in na vzhodnih obalih Tihega oceana. 4. Popolni solnčni mrk dne 29. kimovca. Začetek mrk-nenja sploh ob 4. uri 6 minut zjutraj, začetek popolnega mrka ob 5. uri 9 minut, popolni mrk v pravem poldnevi ob 7. uri 12 minut zjutraj, konec popolnega mrka ob 8. uri 19 minut, konec mrka sploh ob 9. uri 22 minut zjutraj. Mrknenje bodo videli v vzhodni Afriki, južni Avstraliji, Novi Selandiji in v Indijskem morji. Vidnost premičnic. Merkur je začetkom leta skrit, 29. prosinca pride v zgornjo konjunkcijo s solncem ter se prikaže koncem svečana na večernem nebu. Dne 14. sušca pride v spodnjo konjunkcijo s solncem ter se vidi sredi malega travna na jutranjem nebu. Po zgornji konjunkciji dne 20. velikega travna sije zopet zvečer v v drugi polovici rožnika ter zahaja 1 3,4 ure za solncem. Med spodnjo konjunkcijo s solncem 20. malega srpana in zgornjo dne 3. kimovca videti je krog 10. velikega srpana pred solnč-nim vzhodom. Dne 10. listopada stopi zopet v spodnjo konjunkcijo ter gre preko solnca in je skrit do konca leta. Veneta sveti v začetku kot večernica vedno jače, najbolj pa 9. prosinca, a zaide že dve uri po solnčnem zatonu. Dne 16. svečana pride v spodnjo konjunkcijo, postane danica in vshaja koncem sušca 2 1/a ure pred solncem. V velikem srpanu zgine počasi v solnčnih žarkih in stopi 30. listopada v zgornjo konjunkcijo s solncem. Mars vshaja v začetku leta ob 5. uri zjutraj, potem pa vedno bolj zgodaj, kulminuje v drugi polovici rožnika že ob šestih zjutraj, stopi 10. vinotoka s solncem v opozicijo in sveti vso noč. On prehodi do 15. kimovca na pravo ozvezdje škorpijona, strelca, kozla in vodnarja, v ozvezdji rib se obrne nazaj do 23. listopada potem pa zopet na pravo. Jupiter stoji v začetku med ovnom in bikom ter kulminuje ob polu 9. uri zvečer. Do srede prosinca hodi nazaj, potem do 24. vinotoka naprej. Zahaja vidno bolj za rana, da ne zgine v solnčnih žarkih, od koder se po konjunkciji zopet pokaže v ozvezdji bikovem na jutranjem nebu. Dne 28. kimovca a pride v solnčno kvadraturo, hodi od 24. vinotoka dalje nazaj, stopi 23. grudna solncu v opozicijo ter sveti pri visoki severni deklinaciji vso noč. Saturn sveti ne daleč od zvezde Spica (žitni klas) v ozvezdji device ter hodi do 4. svečana na pravo, potem nazaj do 22. rožnika in se zopet obrne na pravo do konca leta. Dne 11. malega travna stopi v opozicijo s solncem in kulminuje torej o polnoči. Dne 11. malega srpana je v kvadraturi ter zahaja o polnoči. Potem se vedno bolj bliža solncu, zahaja tudi bolj za rana in zgine sredi kimovca v solnčnih žarkih. Po kon-junkciji 20. listopada se zopet vidi in sveti na jutranjem nebu. Uran ostane vse leto v ozvezdji tehtnice. Do 18. svečana hodi na pravo, do 20. malega srpana nazaj, potem pa zopet na pravo. Začetkom leta sveti pred solnčnim vzhodom na jutranjem nebu, 4. svečana stopi v kvadraturo ter zahaja že ob polu 2. uri zjutraj. Dne 3. velikega travna pride v opozicijo s solncem ter kulminuje o polnoči. Odslej se Uran bliža solncu, stopi 3. velikega srpana v kvadraturo ter zaide ob 10. uri zvečer. Koncem kimovca se premičnica skrije, pride 8. listopada v konjunkcijo ter sveti v grudnu zopet na jutranjem nebu. Neptun hodi v bikovem ozvezdji do 20. svečana nazaj, do 18. kimovca na pravo in nato zopet nazaj. V začetku leta kul minuje ob 10. uri zvečer, stopi 1. sušca v kvadraturo ter zaide še le ob 2. uri zjutraj. S solncem kulminuje premičnica 3. rožnika. V začetku malega srpana sveti na jutranjem nebu, stopi S. kimovca v kvadraturo s solncem, 6. grudna pa v opozicijo ter sveti do konca leta vso noč. Letni značaj. Leto 1894. je v obče bolj mokro ko suho. Pomlad je zelo mokra in gorka; sem in tje tudi slana. Ves sušeč je mrzel, mali traven deževen, veliki traven sprva lep, a tudi ne brez dežja, potem pa mrzel. Rožnik je zelo prijeten in časih tudi deževen. Poletje je časih vroče še pogošče pa hladno. Jesen in zima sta sprva mokra in ne premrzla, potem pa zel6 mrzla in vlažna. Gruden prinese sneg potem dež. Od 20. naprej je silen mraz in megla do 12. prosinca, potem nekaj volneje, a kmalu mraz, dokler ne pride krog 25. veliko deževja in snega. Sušeč je sprva oster in mrzel, potem gorak. Premakljivi prazniki. Po Gregorijanskem koledarji. Ime Jezus...........14. prosinca Septuagesima..........21. prosinca Pepelnica......................7. svečana Marija Devica sedmih žalostij.....16. sušca Velika noč...........25. sušca 'Križevo .... 30. malega travna, 1. in 2. velikega travna V nebohod......................3. velikega travna Binkošti............13. velikega travna Sv. Trojica...........20. velikega travna Sv. Rešnje Telo.........24. velikega travna Srce Jezusovo....................1. rožnika Angeljska nedelja..................2. kimovca Ime Marijino..........9. kimovca Roženvenska nedelja........10. vinotoka Posvečevanje cerkva........21. vinotoka 1. adventna nedelja........2. grudna Po Julijanskem koledarji. Triodium...........6. svečana Septuagesima..........13. svečana Pepelnica........... 2 . sušca Velika noč...........17. velikega travna V nebohod...........26. velikega travna Binkošti............ 5. rožnika 1. adventna nedelja........27. listopada Od božiča po pepelnice je 44. dnij ali 6 tednov in 2 dni. Predpust ima 31 dnij ali 4 tedne in 3 dni. Post se začne 7. svečana konča na 24. sušca in traje 46 dnij. Kvaterni posti: 14. svečana, 16. velikega travna, 19. kimovca in 19. grudna. Državni prepovedani časi. Javni plesi in bali so prepovedani zadnje tri dni velikega tedna, v dan presv. Rešnjega Telesa, 24. in 25. grudna, o veliki noči in binkoštih. — Druge javne veselice n. pr. koncerti in slične muzikalne produkcije, razstave i. t. d. prepovedane so zadnje tri dni velikega tedna in 24. grudna. — Igre v gledališčih, prepovedane so zadnje tri dni velikega tedna, v dan presv. Rešnjega Telesa in 24. grudna. Na velikonočno in binkoštno nedeljo in 25. grudna smejo se glediške igre predstavljati le v dobrodelne namene in z dovoljenjem dotične politične oblasti. Dvorni prepovedani časi, kedar so c. kr. dvorna gledišča zaprta. Dne 3. velikega travna (na večer pred smrtnim dnevom Nj. velič. pokojne cesarice Marije Ane). — Dne 28. rožnika (na večer pred smrtnim dnevom Nj. velič. cesarja Ferdinanda I.) — Vsled posebnih zadržkov prelože se lahko ti dnevi po najvišjem odloku. Deželni patroni, katere časte v različnih deželah avstro-ogerske monarhije. Egidij, (1. kimovca), Koroško. - Ciril in Metod (5. malega srpana), Moravsko. — Elija (20. malega srpana), Hrvatsko. — Florijan (4. velikega travna), Gornjeavstrijsko. — Jurij (24. malega travna), Kranjsko. —■ Hedviga (15. vinotoka), Šlesko. — Janez Krstnik (24. rožnika), Slavonija. — Janez Nepomuk (16. velikega travna), Češko. -— Jožef (19. sušca), Koroško, Kranjsko, Primorsko, Štajersko in Tirolsko. •— Ladislav (27. rožnika), Sedmograško. — Leopold (15. listo-pada), Dolnjeavstrijsko. — Mihael (29. kimovca), Galicija. •— Rok (16. velikega srpana), Hrvatsko. — Rupert (24. kimovca), Solnograško. —• Spiridion (14. grudna), Dalmacija. — Stanislav (7. velikega travna), Galicija. —• Štefan, kralj (29. velikega srpana), Ogersko. — Virgilij (26. rožnika), Tirolsko (Tridentinska škofija). — Venceslav (28. kimovca), Češko. — Ju s t (2. novembra) Trst in okolica. Sodnijski prazniki. Vse nedelje in zapovedani prazniki. Od Božiča do sv. treh kraljev. Od cvetne nedelje do velikonočnega pondeljka, na Kri-ževo in v osmini sv. Rešnjega Telesa. Kritični dnevi leta 1894. Glede na vreme, potrese in vnetje v rudokopih. Sestavil Rudolf Falb. Že od 1. 1868. opazuje pisatelj teh vrstic, kako provzroča vpliv privlačne sile lune in solnca, kljubu majhnemu teoretičnemu znesku, vendar tako nagle in visoke morske pritoke ali plime. Iz tega je lahko izvajati, da vplivajo one privlačne sile tudi na ozračje ter na tekoče in plinaste snovi, ki so v zemlji, in da se pogosto vrše zračni prevrati, potresi in razpoki v premogovih jamah prav v onih dneh, v katerih dobimo po računih največjo privlačno moč lune in solnca. Take dneve zove pisatelj kritične, prvič zato, ker so nekaki časovni obratniki ali meje v ravnotežji omenjenih snovij, drugič pa, ker jih uporabljamo pri presoje-vanji velikosti onega upliva. Posamezne lege ozvezdij, kojih vsako z<4se pomnožuje privlačno silo, so po matematični teoriji o plimi te-le: 1.) Lunina bližina do zemlje (Perigaum), 2.) ekvatorijalna leža lune, 3.) solnčna bližina do zemlje (Perihel), 4.) ekvatorijalna solnčna leža, 5.) mlaji in šipi (Sycygie), katerim prištevamo kot važne činitelje tudi 6.) solnčne in lunine mrkove. Teoretično pripadajo največji zneski v peti oddelek. A ne le to, da posamezne leže dobivajo ali zgubljajo na svoji vrednosti in moči, ampak da se tudi preminjajo v medsebojni razvrstitvi, podeljuje kritičnim dnem različno vrednost. Po tem navodilu jih delimo v tri skupine z vedno manjšo vrednostjo. Taki dnevi so v letu 1 8 9 4.: I. vrste. 30. veliki srpan [29. kimovec 20. svečan [21. sušeč 4,49 4,45] 4,33 4,29] 1. [6. 21. 5. veliki srpan mali traven prosinec veliki traven 4,20 4,16] 4,07 4,03 28. vinotok 4,03 II. vrste. 7. sušeč 14. vinotok 20. veliki traven 3. mali srpan 3,99 [15. kimovec 3,96 | 13. listopad 3,92 ' 4. ržni cvet 3,84 12. gruden 3,84] 4,84 3,80 3,71 5. svečan 3,51 III. vrste. 16. veliki srpan 3,47 7. prosinec 27. listopad 3,43 17. mali srpan 19. veliki traven 3,35 27. gruden 3,02 3,02 2,98 18. ržni cvet 2,85 Dnevom pridejane številke označujejo čista razmerna števila različnih pritokov ter so izpeljana iz jednačbe Laplace-ve. Ker se pa on še ne ozira na mrkove, zato so dotičnim dnevom pridejani oklepaji [ ]. Vsled tega treba je prestaviti dotične dneve v naslednjo višjo skupino, tako da bode n. pr. 15. kimovec 1894 kritičen dan I. vrste. Posebno pa je še leto 1894. za našo teorijo pomembno, ker zadeneta vkup najbolj kritičen dan v letu in pa solnčni mrk. Znaki onih dnij, v katerih se razodeva zračna plima, in koje zmatramo za njih posebno lastnost, pokazali so se po dolgoletnem opazovanji ti-le: 1.) Mnogo barometerskih minimov ali depresij, viharji in mnogo padavin v obče. 2.) Nevihte po zimi ali pa o nenavadnem času (n. pr. po noči in zjutraj). 3.) Sneg po letu (v gorovji) ali v krajih, kjer se redko prikaže (n. pr. v južni Italiji in Franciji, v severni Afriki in na obali male Azije). 4.) Nevihta in snežno metenje ob istem času in na istem mestu. 5.) Prve spomladanske nevihte in prvi jesenski sneg. 6.) Vlažni južni veter v hribih, katerega spoznamo po nenadnem južnem vremenu ali po temnomodrem nebu s čudovito prozornim zrakom. Boj med južnim vetrom in severnim tokom, ki se spozna po cirovih oblačkih, ali sploh po oblakih, ki se radi razvlečejo v vsporedne proge, slične meglenim junčkom, ki imajo zopet nekake poprečne brazde. Pogoste mavrice, prehodni deži in pogosto menjavanje deževja z lepim vremenom, takozvano »aprilovo vreme«; vse to so posebni znaki kritičnih dnij. Nasprotni tokovi nastajajo po naši teoriji za vso zemljo v obče vsled zračnega pritiska navzgor v krajih ob ravniku; v posamnih krajih pa po zračnem pritisku, katerega provzroči premočno obsevanje (insolacija), ob gorkem južnem toku (Golfstrom) pa radi toplega zraka, ki kvišku sili. Iz takih nasprotnih tokov nastajajo po našem mnenji zračni vrtinci na krajih največjega pritiska navzgor in najmanjšega tlaku (depresija), ki še bolj znižavajo depresijo, liki vodeni vrtinci. Največ depresij, ki vplivajo na severno, zapadno in srednjeevropsko podnebje, gre torej ob južnem toku od jugozapada na severovzhod. Ker pa tudi lunina in solnčna privlačna sila pomnožuje zračni pritisk navzgor, zato se še bolj množe omenjene prikazni za časa visokih plim (ali o kritičnih dneh). Zgoraj navedene znake, po katerih spoznavamo take dni, pa izvajamo prav iz teh prirodnih pojavov. Kakor že naneso okolščine sploh in pa predidoče vreme še posebej, prikaže se ta ali oni znak, ali tudi več vkup; pri tem pa je treba v poštev jemati ležo onega kraja z ozirom na črto ali mer zračnega plimovanja. Kar se pa tiče časa, da začne ozračje plimati, pokazalo se je, da so se teoretično najmočnejše plime vršile dva dni pred preračunjenim kritičnim dnevom. Navadno pa tak polom v zraku hitro mine, zlasti kedar močno in na široko sneži. In prav lahko je potem določeni kritični dan lep in miren. To lepo vreme traja seveda le kratek čas. Najslabše zračne plime pa se nasprotno kaj rade zakasne za dva ali tri dni, prav tako tudi zlo kritični dnevi, ako je bil poprej dolgotrajen in razprostrt močen zračni tlak ali pa veter vzhodnik. Umevno je torej, da vplivajo omenjene posledice plimovanja v obče le posredno, ker jih večinoma zakrijejo vremenski nasledki solnčne toplote. Zato se one kažejo najbrže le takrat, kedar so dovolj močne. ' Tudi na to prirodno lastnost se je treba ozirati, ker bi sicer samo golo razmišljevanje in nelogično preiskavanje le še bolj zamotalo in zmedlo jasni prirodni zakon. 1. mesec. Prosinec ali januar. 31. dnij. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 5 6 Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Novo leto. Obrezovanje Gospodovo Makarij, opat; Korkordij, mučenec Genovefa, dev.; Anter, papež Tit, škof; Izabela, kraljica Telesfor, papež Sv. 3 kralji ali razglašenje Gospodovo © Mlaj dne 7. ob 4. uri 13 minut zjutraj. Metež in mrzli dnevi. 1 teden. Ko je bil Jezus 12 let star. Luk. 2. 7 8 9 10 11 12 13 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota i. po razgl. Gosp. Valentin, škof Severin, opat Julijan in Basilisa, mučenca Pavel, puščavnik; Agaton, puščavnik Higin, papež; Pavlin, škof Emest, opat; Arkadij, mučenec Hilarij, škof; Veronika, dev. Prvi krajec dne 15. ob 1. uri 15 minut zjutraj. Južno vreme, mokro in mrzlo, potem sneg. @ 2. teden 0 ženitnini v Kani Galilejski. Jan. 2 Polna luna dne 21. ob 4. uri 17 minut popol. Oblačno in megleno, potem slana in zelo mrzlo. .. 5. Zadnji krajec dne 28. ob 5. uri 56 minut zvečer. Megla in dež, spremenljivo. Dolgost dneva: 8 ur 23 minut do 9 ur 24 m. Dan narase za 1 uro 1 minuto. Solnce stopi v znamenje vodnarja dne 20. ob 1. uri 51 minut zjutraj. 14 15 16 17 18 19 20 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. po razgl. Gosp. Ime Jezusovo Maver, opat; Izidor Marcelij, mučenec; Honorat, škof Anton, puščavnik Sv. Petra stol; Priska, mučenica Kanut, kralj; Agricij, škof Fabjan in Boštjan, mučenca 3 . teden Prilika o delavcih v vinogradu. Mat. 20. 21 22 23 24 25 26 27 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. po razgl. Gosp. Neža, dev. in muč. Vincencij, mučenec Zaroka Marije Device Timotej, škof in mučenec Spreobrnenje sv. Pavla Polikarp, škof in mučenec; Pavel, škof Janez Zlatoust, cerkveni učenik 4. teden Prilika 0 sejalcu in semenu. Luk. 8. 28 29 30 31 Nedelja Pondelj. Torek Sreda 4. po razgl. Gosp. Karol Vel., cesar Frančišek Salezij, škof Janez mil., Martina, dev. in muč. Peter Nolaški, spoz. Knauerjev stoletni koledar prorokuje: Prosinec, trajajoč mraz do 30., potem postane vetrovno in mehko vreme. • Prosinec. 2. mesec. Svečan ali februar. 28 dnij. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja i 1 i ^ 3 Četrtek Petek Sobota Ignacij (Ognjeslav), škof in mučenec Darovanje Gospodovo ali Svečnica Blaž, škof in mučenec; Oskar, škof © Mlaj dne 5. ob 5. teden. Jezus ozdravi slepca. Luk. 18. zvečer. Sneg in odjenja- nje mraza. » Prvi krajec dne 13. ob 11. uri 48 minut zjutraj. Oblačno, mrzlo, sneg, megla in dež. 4 5 6 7 8 9 10 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Quin. Andrej Kor.; Evtihij, m. Agata, dev.; Japonski mučenci Pust, Rotija (Dora), dev. in muč. Pepelnica; Romuald, opat; Rihard, kralj f Janez Mat., spoz.; Juvencij, škof Apolonija, dev. in muč.; Ciril Al. "(" Solastika, dev.; Silvan, škof t 6. teden. Jezusa hudič izkuša. Mat. 4. 11 12 13 14 15 16 17 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Quad. Deziderij (Zelko), škof Evlalija, devica; Melecij, škof Katarina, devica; Jordan, zveličan Valentin (Zdravko), mučenec f Favstin in Jovita, mučenca Julijana, devica in mučenica f Silvin, škof; Konstancija f ® Polna luna dne 20. ob 3. uri 22 minut zjutraj. Metež in stalno mrzlo. .. Zadnji krajec dne 27. ob 1. uri 34 minut popoldne. Južno vreme. Dolgost dneva: 9 ur 28 minut do 10 ur 56 m. Dan narase za . teden. Jezus se izspremeni na gori. Mat. 17. 18 19 20 21 22 23 24 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Rem. Simeon, škof; Flavijan, škof Konrad, spoznovalec; Viktor, muč. Elevterij, škof; Evharij, škof Eleonora; Feliks, škof; Maks, škof f Stol. sv. Petra v Antijohiji Marjeta Kortonska, spokornica f Matija, apostel; Sergij j a . teden. Jezus izžene hudiča. Luk. 11. 1 uro 28 min. 25 26 27 28 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Oculi. Valburga, opat.; Sigfrid Nestor, škof in muč.; Porfirij, škof Leander, škof; Baldomir Roman, škof; Makarij ■)■ Solnce stopi v znamenje ribe dne 18. ob 4. u. 23 min. popol. Knauerjev stoletni koledar prorokuje: Svečan se prične s 1. dnem oblačno in mehko, dne 3. do 6. oblačno in mrzlo, potem neprijazno, dne 8. lepo, dne 13. deževno do 16, potem sneg in prav hudo mrzlo in sicer traja mraz do 27., potem do konca meseca južno vreme. Svečan. 3. mesec. Sušeč ali marec. 31 dnij. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 Četrtek Petek Sobota j Albin, škof ! Simplicij, p.; BI. Karol j-i Kunigunda, cesarica; Avsterij, muc. "j" © Mlaj dne 7. ob 3. uri 24 minut zvečer. Južno vreme, po noči zelo mrzlo. * Prvi krajec dne 14. ob 7. uri 33 minut zvečer. S početka mrzlo, potem sneg in dez. ® Polna luna dne 21. ob 3. uri 17 minut zvečer. Nevidni in nepopolni solnčni mrk. Po noči mrzlo, metež in oster sever. Zadnji krajec dne 29. ob 9. uri 33 minut dopol. Suho, čez dan popolnoma prijetno, po noči mrzlo. Dolgost dneva: 10 ur 59 min. do 12 ur 45 minut. Dan narase za 1 uro 46 minut. Solnce stopi v znamenje ovna dne 20. ob 4. uri 5 minut zvečer. 9. teden. Jezus nasiti 5000 mož. Jan. 6. 4 5 6 7 8 9 10 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Lat. Kazimir, spokornik; Adrijan, muc. Friderik (Miroslav); Evzebij Fridolin, opat; Katarina B. Tomaž Akvinski; Perpetva Janez od B., spoznovalec Frančiška, vdova 40 mučencev; Kaj, mučenec 10. teden. Judje hočejo Jezusa kamenjati. Jan. 8. 11 12 13 14 15 16 17 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Jud. Heraklij in Kozim, mučenca Gregorij, papež; Maksimilijan, muc. Rozina, vdova; Evfrazija, dev. Matilda, kraljica; Evtihij, mučenec "j" Longin, muč.; Felicita, dev., muc. Heribert, škof; Evgenija, mučeniea f Jedert, devica; Patricij, škof f 11. teden. Jezus jezdi v Jeruzalem. Mat. 21. 18 19 20 21 22 23 24 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Cvetna nedelja. Edvard, kralj; Ciril Jer. Jožef, ženin Device Marije Nik.; Joahim, oče D. M. Benedikt, opat; Serapijon, škof -j-Veliki četrtek, Oktavijan, mučenec f Veliki petek, Viktorijan, mučenec f Velika sobota, Marija 7 žalosti; Gabrijel f 12. teden. Jezus vstane od smrti. Marko 16. 25 26 27 28 29 30 31 Nedelja PondeljJ Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Velika noč ali vstajenje Gospodovo Veliki pondeljek. Emanuel; Teodor, šk. Rupert, škof; Frobonij, opat Guntram; Janez, pušč. Ciril, škof; Avgusta, mučeniea Kvirin, mučenec Modest, škof; Amos Knauerjev stoletni koledar prorokuje: Sušeč, dne 6., 8. in 9. mokrotno; dne 13., 14. in 15. deževno, dne 18., 19. in 20. ledeno, dne 22. oster sever in viharno do 29., dne 31. deževno. Sušeč. 4. mesec. Mali traven ali april. 30 clnij. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 13. teden. Jezus se prikaže pri zaprtih vratih. J. 20. 1 Nedelja 1. povelikon., (bela). Hugon, škof 2 Pondelj. 1 Frančišek Pavlanski 3 Torek Rihard, škof; Irena 4 Sreda Izidor, škof; Rozamila 5 Četrtek Vincencij Fer., spozn.; Julijana 6 Petek Sikst, papež; Celestin, papež 7 Sobota Herman, bi.; Evgesip 14. teden. 0 dobrem pastirji. Jan. 10. 8 Nedelja 2. povelikonočna. Dioniz, šk.; Albert, šk. 9 Pondelj. Marija Kleofa 10 Torek Ecehijel, p.: Antonij, m. 11 Sreda Leon Vel., papež; Betina, devica 12 Četrtek Julij, p.; Saba, muč. (Božje glave) 13 Petek Hermenegild, mučenec 14 Sobota Tiburcij, muč.; Lambert, škof 15. teden. Jezus napove svoj odhod. Jan. 16. 15 Nedelja 3. povelikonočna. Anastazija; Helena, c. 16 Pondelj. Turibij, škof; Ivalist 17 Torek Rudolf, škof; Anicet 18 Sreda Apoloni), mučenec 19 Četrtek Krescencija; Leon IX., pap.; Ema, vdova 20 Petek Sulpicij, muč.; Marcelin, muč. 21 Sobota Anzelm, škof; Bruno, spozn. 16. teden. Jezus obeta učencem sv. Duha. Jan. 16. 22 Nedelja 23 Pondelj. 24 Torek 25 Sreda 26 Četrtek 27 Petek 28 Sobota 17. teden. 4. povelikonočna. Šotor in Kajetan Adalbert (Vojteh), škof Jurij, mučenec; Bona, muč. Marko, evangelist Klet, papež; Marcelin, pap. Peregrin, duh.; Anastazij, pap. Vital, mučenec; Pavel od križa, spozn. Jezus uči o moči molitve. Jan. 16. Nedelja Pondelj. 5. povelikonočna. Peter, muč.; Robert Katarina S., devica © Mlaj dne 6. ob 5. uri a minut zjutraj. Spremenljivo, večkrat dež in sneg. Nevidni obrobni solnčni mrk. Prvi krajec dne 13. ob 1. uri 38 minut zjutraj. Večinoma pusto vreme, mirno in večkrat dež. Polna luna dne 20. ob 4. uri 7 minut zjutraj. Vihar, sneg, dež in toča. Zadnji krajec dne 28. oh 4. uri 26 minut zjutraj. Precej gorko, nestanovitno. Dolgost dneva: 12 ur 50 minut do 14 ur 25 tu. Dan narase za 1 uro 25 minut. Solnce stopi v znamenje bika dne 20. ob 3. u. 54 m. zjutraj. Knauerjev stoletni koledar prorokuje; Mali traven, dne 1. do 9. vetrovno, oblačno in deževno, dne 10., 11., 12. in 13. deževno, dne 14. do 20. mrzlo, dne 21. lepo, dne 26. do konca meseca dež. Mali traven. 5. mesec. Veliki traven ali maj. 31 dnij. D an Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 5 Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Filip in Jakob, apostola 1 Kri-Atanazij, škof; Žiga (Sigmund) j ževo Kristusov vnebohod; Najdba sv. Križa Florijan (Cvetko), mučenec Pij V., papež ; Gothard, škof © Mlaj dne 5. ob 3. uri 47 minut popoldne. Hladno in nestanovitno. 18. teden. Jez. govori o priče v. sv. Duha. J. 15. in 16. 6 7 8 9 10 11 12 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. povelikonočna. Janez evan. pr. I. vrati Stanislav, škof Prikazen Mihaela arhangela Gregor Nac., škof, cerkv. uč. Izidor, spoznovalec Gangolf; Mamert, škof Pankracij, muč.; Epifanij, škof 9 Prvi krajec dne 12. ob 7. uri 26 minut zjutraj. Gorko in suho. 19. teden. Jezus govori o sv. Duhu in ljubezni. J. 14. ® Polna luna dne 13 14 15 16 17 18 19 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Binkoštna nedelja; Servacij, škof Binkoštni pondeljek; Bonifacij, muč. Sofija, mučenica; Hilarij, opat Janez Nepomuk, mučenec f Paskal, spoznovalec; Ubald, škof Feliks (Srečko), duh.; Venancij Celestin, papež; Ivo, spozn. f 19. ob 5. uri 48 minut zvečer. Nestanovitno, gorko in večkrat dež. S Zadnji krajec dne 27. ob 9. uri 10 minut zvečer. Večinoma gorko in zelo suho. Dolgost dneva: 14 ur 29 minut do 15 ur 44 m. Dan narase za 20. teden. Meni je vsa oblast dana. Mat. 28. 20 21 22 23 24 25 26 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota i. pobinkoštna. Sv. Trojica; Bernardin Feliks Kant.; Valens Julija, dev., muč.; Helena Deziderij, škof; Andrej, Bob. Sv. Režnje Telo. Ivana, vd.; M. D. pom. Urban (Vrban), papež Filip Neri 21. teden. Prilika o veliki večerji. Luk. 14. 1 uro 15 min. Solnce stopi v znamenje dvojčkov dne 21. ob 3. uri 43 minut zjutraj. 27 28 29 30 31 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek 2. pobinkoštna. Janez P.; Magdalena P. Viljem; German Maksim, škof; Feliks I., papež Ferdinand, kralj; Feliks L., p. Angela M., mučenica 1 Knauerjev stoletni koledar prorokuje: Veliki traven, dne do 9. lepo in toplo, dne 10. do 13. vroče, potem hladno in dež. Dne 14. mraz in led, dne 25., 26. in 27. oblačno in pusto, 28. in 29. mrzlo, 30., 31. gorko. Veliki traven. 6. mesec. RŽIU CVet ali jUH.ij. 30 dnij. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja Petek Sobota Srce Jezusovo; Gracijana, muč. Erazem, škof; Blandina in tov. 22. teden. Prilika o zgubljeni ovci. Luk. 15. Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. pobin. Klotilda, kraljica; Cecilij, sp. Kvirin, škof; Optat Bonifacij (Dobromil), škof Norbert, škof Lukrecija; Robert, opat; Pavel, škof Medard, škof Primož in Felicijan, mučenca 23. teden. 0 velikem ribjem lovu. Luk. 5. 10 11 [12 13 I 14 15 16 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. pobin. Marjeta, mučenica Barnaba, apostel; Marcijan, muc. Janez Kak., spoznovalec Anton Padvanski, spoz. Bazilij, škof; Dragojila Vid; Modest in tov., mučenci Beno V.; Franc Keg., spoz. 24. teden. O farizejski pravičnosti. Mat. 5. 17 18 19 20 21 22 23 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. pobin. Adolf, škof; Lavra Marka in Marcelij Gervazij in Protazij, muč.; Julijana Silverij, papež, inučenec Alojzij (Vekoslav), spoznovalec Pavlin, škof; Cenon,škof Eberhard, škof; Ahacij, mučenec 25. teden. Jezus nasiti 4000 mož. Marka 8. 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. pobin. Janez Krstnik (rojstvo) Prosper, škof; Viljem, opat Janez in Pavel, mučenca Vladislav, kralj; Hema, vdova Leon II., papež Peter in Pavel, apostola Spomin Pavla, apostola Mlaj dne 4. ob 0. uri 2 minute zjutraj. Nevihta, dež in hlad. » Prvi krajec dne 10. ob 2. uri 20 minut zvečer. Nevihta, vihar in dež. m Polna luna dne 18. ob 8. uri 12 minut zjutraj. Večinoma gorko z večkratno nevihto. 5 Zadnji krajec dne 26. ob 11. uri 8 minut dopol. Spočetka prijetno, potem nestanovitno. Dolgost dneva: 15 ur 45 min. do 15 ur 59 m. Dan narase do 21. za 17 m., potem do konca skrajša za 3 min, Solnce stopi v znamenje raka dne 21. ob 0. uri 2 min. po noči. Začetek poletja. Knauerjev stoletni koledar prorokuje : Ržni cvet se pričenja kakor veliki traven, dne 4. in 5. oblačno in megleno, 7. dež, potem gorko in lepo, 27., 28. iu 29. deževno, dne 30. mrzlo po noči. Ržiii cvet. 7. mesec. Mali srpan ali julij. 31 dnij. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 26. teden. 0 lažnjivih prerokih. Mat. 7. 1 2 3 4 5 6 7 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 7. pobin. Teobald, puščavnik; Pambo Obiskov. Device Marija Helijodor, škof; Bertram, škof Urh, škof; Berta, devica Ciril in Metod, škofa Izajija, pr.; Dominika, dev., muc. Vilibald, škof; Benedikt IX., papež © Mlaj dne 3. ob 6. uri 51 minut zjutraj. Večinoma deževno vreme. * 27. teden. 0 krivičnem hišniku. Luk. 16. Prvi krajec dne 9. ob 11. uri 20 minut zvečer. Dež, neznosna vročina, naposled nevihta. ® Polna luna dne 17. ob 11. uri 8 minut zvečer. 8 9 10 11 12 13 14 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 8. pobin. Kilijan, škof; Elizabeta, kralj. Anatolija Amalija, dev.; Felicita s 7 sin. Pij I., papež: Veronika, devica Henrik; Mohor in Fortunat, muc. Marjeta, dev. in muc.; Anaklet, papež Bonaventura, škof, uč.; Kamil 28. teden. Jezus se nad Jeruzalemom joka. Luk. 19. 15 16 17 18 19 20 21 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 9. pobin. Henrik I., ces.; Vladimir, kralj Marija škapulirska Aleš, spoz.; Marcelina, devica Friderik (Miroslav), škof Avrelija; Vincenc Pavi., spozn. Elija, prerok; Marjeta, dev., muč. Danijel, prerok; Olga, vojvodinja Vetrovno, zelo gorko, vel. suša. . G Zadnji krajec dne 25. ob 10. uri 12 minut zvečer. Večkratna nevi- 29. teden. 0 farizeju in čolnarju. Luk. 18. hta z dežjem in točo. Dolgost dneva: 15 ur 59 minut do 15 ur 3 min. Dan se skrajša za 56 min. Solnce stopi v znamenje leva 22 23 24 25 26 27 28 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 10. pobin. Marija Magdalena, spokorn. Apolinar, škof; Liborij, škof Kristina, devica; Ursicin, škof Jakob, apostel; Krištov, mučenec Ana, mati Marije Device Pantaleon, mučenec; Bertold, spozn. Viktor; Inocencij, papež 30. teden. Jezus ozdravi gluhomutca. Mark. 7. 29 30 31 Nedelja Pondelj. Torek 11. pobin. Marta, devica; Olaf, kralj Abdon in Senen, mučenca Ignacij (Ognjeslav), spoz. dne 22. ob 10. u. 53 min. zvečer. Zač. pasjih dni. Knauerjev stoletni koledar prorolcuje: Mali srpan, dne 1. megla, 3 do 5. trajajoč dež, 7. do 13. vetrovno, 15. dež, potem lepo do konca meseca. Mali srpan. 8 mesec. Veliki srpan ali avgust. 31 dnij. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 Sreda Četrtek Petek Sobota Vezi Petra, apostola; Makab. br. PorcijunkuU; Alfonz L., spoz. Najdba sv. Štefana; Lidija, vdova Dominik, spozn.; Aristarh, sp. © Mlaj dne 1. ob 1. uri 30 minut zvečer. 31. teden. O usmiljenem Samaritanu. Luk. 10. Zelo vroče in večkrat nevihta. 5 6 7 8 9 10 11 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 12. pobin. Marija Devica snež.; Ožbolt Gospodovo spremenenje Kajetan, spozn.; Donat, škof Cirijak; Larg in Smaragd, muč. Roman, mučenec; Domicijan, škof Lovrencij, muč.; Hugon, škof Suzana, devica; Filomena, dev., muč. ) Prvi krajec dne 8. ob 11. uri 11 minut dopol. Hladno in precej vetrovno. ® 32. teden. Jezus ozdravi deset gobovih. Luk. 17. Polna luna dne 16. ob 2. uri 22 12 13 14 15 16 17 18 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 13. pobin. Klara, devica; Hilarija, muč. Hipolit in Kasijan, muč. Evzebij, spoz.; Anastazija, dev. Vnebovzetje Marije Dev. Vel. Šmar. Rok, spozn.; Hijacint, duh. Liberat, muč.; Benedikta, op. Helena, cesarica ; Agapit, mučenec minut popol. Večkrat nevihta z dežjem in točo. G. Zadnji krajec dne 24. ob 6. uri 45 minut zjutraj. 33. teden. Jezus razlaga božjo previdnost. Mat. 6. Večinoma lepi dnevi in neznosna 19 20 21 22 23 24 25 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 14. pobin. Joahim, oče D. M. Bernard; Štefan, kralj Joana Frančiška, vdova; Adolf Timotej, muč.; Hipolit, škof Filip Ben., spozn.; Bogovoljka Jarnej, apostel; Ptolomej, škof, muč. Ludovik (Ljudevit), kralj vroema. © Mlaj dne 30. ob 9. u. 10 m. Zveč. Pogosto dež in hladno. Dolgost dneva: 14 uri 59 m. do 13 ur 26 min. Solnce stopi v znamenje device 23. ob 5. u. 34 m. zj. Konec pasjih dnij. -*-- 34. teden. Jezus obudi mladeniča v Najmu. Luk. 7. 26 27 28 29 30 31 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek 15. pobin. Srce Marije; Gebharcl Jožef Kalist; Natalija Avguštin, škof Obglavljenje Janeza Krstnika Roza Lim., dev.; Hermet, muč. Rajmund, spozn.; Amat, škof Knauerjev stoletni koledar prerokuje: Veliki srpan, do 8-gorko, 10. slana in mrzlo do 13., 14. dež, 15. in 16. lepo, 20. velika vročina, 21. do 26. dež, 27. lepo do konca meseca. 27 9. mesec. Kimovec ali september. 30 dnij. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 Sobota Egidij, spozn,; 12 bratov » Prvi krajec dne 7. ob 2. uri 8 m. zjutraj. Večinoma jasno, soparno in vroče. ® Polna luna dne 15, ob 5. uri 27 minut zjutraj. Vidni nepopolni 35. teden. Jezus ozdravi vodeničnega. Luk. 14. 2 3 4 5 6 7 8 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 16. pobin. Angeljska. Štefan, kralj Serafina; Evfemija in tov., muč. Rozalija Pal., devica Lovrencij Just., škof; Viktorin, škof Hermogen, muč.; Onesifor Regina, dev., m.; Albin (Zoran), škof Marijino rojstvo ali Mali Šmaren 36. teden. 0 največji zapovedi. Mat. 22. 9 10 11 12 13 14 15 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 17. pobin. Ime Marijino. Gorgonij, m. Nikolaj Tol. Protazij in Hijacint, m. Macedonij, škof; Tobija Virgilij, muč.; Amijat (Ljubivoj) Povikšanje sv. križa; Notburga Nikodem, muč.; Evfemija, muč. lunini mrk. Nestanovitno. 5 Zadnji krajec dne 22. ob 1. uri 37 minut zvečer. Sprva prijetno, 37. teden. Jezus ozdravi mrtvoudnega. Mat. 9. potem nevihta z dežjem. 16 17 18 19 20 21 22 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 18. pobin. Ljudmila, vd.; Kornelij, pap. Hildegard; Lambert, škof Tomaž Vil., škof Kvat. Januvarij, škof, muč. j" Evstahij, muč.; Suzana, dev. Matevž, apostelj f Mavricij, muč.; Toma Vil. f © Mlaj dne 29. ob 6. uri 49 m. zj. Nevidni popolni solnčni mrk. Zjut. megla, prijetni dnevi. 38. teden. Prilika 0 kraljevi ženitnini. Mat. 22. Dolgost dneva: 13 ur 23 m. do 11 ur 41 min. Dan se skrajša za 1 uro 42 m. Solnce stopi v znamenje tehtnice dne 23. ob 2. u. 23 24 25 26 27 28 29 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 19. pobin. Tekla, dev., m.; Zofija, d. m. Rupert; Gerard, škof Kleofa, sp.; Firmin, škof Ciprijan, muč.; Justina, devica, muč. Kozma in Damijan, muč. Vencelj, kralj; Evstahija, devica Mihael, arhangelj; Timeon, škof 39. teden. Jezus ozdravi kraljevega sina. Jan. 4. 32 m. zjutraj. 30 Nedelja 20. pobin. Hijeronim, cerk. uč. Začetek jeseni. Knauerjev stoletni koledar prorokuje: Kimovec, do 6. gorko, 8. slana, 9. megleno in mrzlo, 13., 14., 15. in 16. lepo, 18. dež, potem lepo do 21., nato dež in oblačno do konca. Kimovec. io. mesec Vinotok ali oktober. 31 dnij. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 5 6 Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Remigij, Areta Leodegar, škof Kandid, spozn.; Evald, muč. Frančišek Seraf. Placid in tovariša, muč.; Gala, vdova Brunon, opat; Fida, muč. 1 Prvi krajec dne 6. ob 8. uri 6 m. zvečer. Dež, potem jasno 40. teden. Prilika o kraljevem računu. Mat. 18. in gorko. 7 8 9 10 11 12 13 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 21. pobin. Rožn. venca. Justina, dev. Brigita, vdova; Simeon, spoz. Dionizij, škof, muč. Frančišek Borg., spozn. Nikazij, škof, muč. Maksimilijan, škof in muč. Koloman, muč.; Edvard, kralj ® Polna luna dne 11. ob 7. uri 46 minut zvečer. Jesenska megla in večkrat slana. (j Zadnji krajec dne 41. teden. Dajte cesarju, kar je cesarjevega. M. 22 14 15 16 17 18 19 20 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 22. pobin. Kalist, pap.; Domicijan, škof Terezija, devica; Brunon Galij, opat; Maksima Hedviga, kraljica; Viktor, škof Luka, evangelist; Asklepijad Peter Alk., spozn.; Etbin, opat Felicijan, škof, muč.; Vital, škof 21. ob 8. uri 1 m. zvečer. Deževno vreme, potem prijetni dnevi. © Mlaj dne 28. ob 7. uri 3 m. zveč. 42. teden. Jezus, obudi Jairovo hčer. Mat. 9. 21 22 23 24 25 26 27 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 23. pobin. Posv. cerkva. Uršula, d. m. Kordula, dev. m.; Šaloma Janez Kap., spozn.; Etbin, opat Rafael, arhangelj; Everget, škof Krišpin, mučenec; Bonifacij, papež Amandij; Evarist, papež, muč. Frumencij, škof; Sabina, muč. Vetrovno in pogosto dež. Dolgost dneva: 11 ur 38 m. do 9 ur 58 minut. Dan se skrajša za 1 uro 40 m. 43. teden. Jezus ozdravi gobovega. Mat. 8. Solnce stopi v 28 29 30 31 Nedelja Pondelj. Torek Sreda 24. pobin. Simon in Juda, apostola Narcis, škof; Hijacint, muč. Klavdij, muč.; Marcelj, muč. Volfgang (Volbenk), škof znamenje škorpijona one 23. ob 11. uri 9 m. dopoldne. Knauerjev stoletni koledar prorokuje: Vinotok, nestanovitno do 13., 14., dne 25. zelo mrzlo, dne 26. malo dežja, 29. in 30. mrzlo, 31. dež. Vinotok. u. mesec. Listopad ali november. 30 dnij. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 Četrtek Petek Sobota Vsi svetniki J Vseh vernih duš; Just, muč. I Hubert, škof; Malahija, škof 1 Prvi krajec dne 44. teden. Jezus pomiri vihar na morji. Mat. 8. 5. ob 4. uri 21 min. zvečer. 4 5 6 7 8 9 10 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 25. pobin Karol B. (Dragotin), škof Emerik, spozn.; Caharija, duh. Lenart, opat; Sever, škof, muč. Engelbert, škof; Prosdocim, škof Bogomir (Gottfried) Božidar, muč.; Benon, muč. Andrej Avel., spozn. Nekaj dnij prijetno in suho. ® Polna luna dne 13. ob 8. uri 55 minut zjutraj. Megla, oblačno in večkrat dež. 45. teden. 0 dobrem semenu in ljuliki. Mat. 13. 11 12 13 14 15 16 17 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 26. pobin. Martin (Davorin), škof Martin, p. m.; Avrelij, škof Stanislav Kostka, spozn. Venerand, muč.; Serapijon, muč. Leopold, vojvoda; Jedert, dev. Otmar, opat; Edmund, škof Gregorij, škof; Hugon, škof (J Zadnji krajec dne 20. ob 3. uri 14 minut zjutraj. Nestanovitno in večkrat dež. 46. teden. 0 gorčičnem semenu in kvasu. Mat. 13. © 18 19 20 21 22 23 24 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 27. pobin. Odon, opat; Evgen, spozn. Elizabeta, kraljica Feliks Val., spozn.; Edmund, kralj Darovanje Marije Device Cecilija, devica, muč. Klemen, papež, muč.; Felicita, muč. Janez od križa, spozn. Mlaj dne 27. ob 10. uri 0 m. dop. Nekaj dnij prav prijetno. Dolgost dneva: 9 ur 55 min. do 8 ur 37 m. 47. teden. 0 razdejanji Jeruz. in 0 sodbi. M. 24. Dan se skrajša za 1 uro 18 m. Solnce stopi v znamenje strelca dne 22. ob 8. u. 5 min. zjutraj. 25 26 27 28 29 30 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek 28. pobin. Katarina, dev., muč. Konrad, škof; Peter, škof, m. Virgilj, škof; Valerijan, škof Sosten, muč.; Eberhard, škof Saturnin, muč.; Filomen, muč. Andrej, apostelj; Kastul, muč. f Knauerjev stoletni koledar prorokuje: Listopad, 1. do 5. dež, 6. do 16. le vedno deževno, dne 23. jasno in mrzlo, 24. topleje, dne 28., 29. in 30. postaja vedno mrzleje. Listopad. ...... i2. mesec. G-ruden ali december. 31 dnij. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 Sobota Eligij, škof; Natalija » Prvi krajec dne 5. ob 1. uri 21 min. popol. Večkrat metež, sneg in mrzli dnevi. © Polna luna dne 12. ob 8. uri 51 min. zvečer. Južno vreme, mokrotno mrzlo in sneg. G Zadnji krajec dne 19. ob 0 uri 21 min. zvečer. Megla, slana in zelo mrzlo. © Mlaj dne 27. ob 3. uri 25 m. zj. Dež in nestanv. Dolgost dneva: 8 ur 36 min. do 8 ur 22 minut. Dan se skrajša do 21. za 19 m. potem narase do konca za 5 m. Solnce stopi v znamenje kozla dne 21. ob 9. u. 3 min. zvečer. Začetek zime. 48. teden. 0 poslednji sodbi. Luk. 21. 2 3 4 5 6 7 8 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota i. adv. Bibijana, dev. m.; Kromacij, šk. Frančišek Ksaverijan, spozn. Barbara, dev, muč.; Peter Zlat. Saba, opat; Krišpin, muč. f Miklavž, škof; Apolinar, muč. Ambrozij, škof; Krišpina, vdova f Preč. spočetje Marije Device 49. teden. Janez Krstnik v ječi. Mat. 11. 9 10 11 12 13 14 15 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. adv. Sir, škof; Leokadija; Valerija Judit, Evlalija, m.; Melhijad, p. Damaz I.; Tason, opat Maksencij, muč.; Sinezij, muč. f Lucija, dev. muč.; Otilija Spiridijon, škof; Nikazij, škof f Kristina, devica; Jarnej, škof f 50. teden. Janez Krstnik pričuje o Kristusu. Jan. 1. 16 17 18 19 20 21 22 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. adv. Albina (Zorka), muč.; Adelhajd Lazar, brat Marte Gracijan, škof; Desiderat Kvat. Nemezij, muč.; Mavra, muč. f Liberat, muč.; Kristijan Tomaž, apostelj; Fest, m.; Anastazij f Demetrij, muč.; Cenon, muč. f 51. teden. Janez Krst. poklican v prorokovanje. L. 3. 23 24 25 26 27 28 29 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. adv. Viktorija, devica; Miklavž Adam in Eva; Hermina f Božič, Rojstvo Gospodovo Štefan, prvi mučenec; Dijonizij Janez, evangelist; Fabijola, vdova Nedolžni otroci; Kastor; Teodor Tomaž, škof; David, kralj 52. teden. Simeon in Ana oznanujeta Gosp. Luk. 2. 30 31 Nedelja Pondelj. Nedelja pred nov. letom. Nicefor, m. Silvester, papež; Pavlina Knauerjev stoletni koledar prorokuje: Gruden, dne 1. mrzlo, 4. sneg, 5. do 10. dež in velika voda, 11., 12. dež, 13. do 16. oblačno, 21. precej snega, 22. do konca zelo mrzlo. G-ruden. Dvorni koledar. Rodopis vladajoče hiše avstrijske do konca julija 1893. Franc Jožef I., cesar avstrijski, kralj ogerski, češki itd., porojen v Schonbrunnu dne 18. vel. srpana 1830. L, nastopil je vlado po odpovedi strijca cesarja Ferdinanda I. in po odstopu očeta svojega nadvojvode Franca Karola dne 2. grudna 1848. leta ter bil 8. ržnega cveta 1867. 1. v Budi slovesno kronan kraljem ogerskim; poročil se je dne 24. mal. travna 1854. 1. s kraljičino Elizabeto (Amalijo Evgenijo), hčerjo kraljeve Visokosti vojvode Maksa bavarskega, najvišjo pokroviteljico zvezdnega reda, najvišjo voditeljico zavoda pl. gospa v Brnu in pokroviteljico zavoda pl. gospa v Inomostu itd., porojeno v Posenhofnu dne 24. grudna 1837. leta. Otroci: Gizela (Lujiza Marija), cesaričina in nadvojvodica avstrijska, kraljičina ogerska, češka itd., lastnica več višjih redov, porojena v Laksenburgu dne 12. mal. srpana 1856. L; poročena dne 20. m. travna 1873. z Leopoldom (Maksimilijanom Jožefom Marijo Arnulfom) kraljičem bavarskim, porojenim dne 9. svečana 1846. Rudolf (Franc Karol Jožef), naslednik, porojen v Laksenburgu dne 21.* velikega srpana 1858. 1., poročen na Dunaji dne 10. velikega travna 1881. leta s Štefanijo (Klotildo Lujizo Her-mino Marijo Charloto), nadvojvodico avstrijsko, hčerjo Leopolda II., kralja belgijskega, porojeno v Bruselji dne 21. velikega travna 1864. leta. Umrl v Mayerlingu pri Dunajivdne 30. prosinca 1889. Hči: Elizabeta (Marija Henrijeta Štefanija Gizela), cesa-ričinja in nadvojvodica avstrijska, kraljičina ogerska, češka itd., porojena v Laksenburgu dne 2. kimovca 1883. leta. Marija Valerija (Matilda Amalija), cesaričinja in nadvojvodica avstrijska, kraljičina ogerska, češka itd., porojena v Budi 22. malega travna 1868. leta, poročena dne 31. malega srpana 1890. leta z nadvojvodo Francem Salvatorjem (Marijo Jožefom Ferdinandom Karolom Leopoldom Antonom Paduvanskim Ivanom Krstnikom Januvarijem Alojzijem Gonzago Rajnerjem Benediktom Bernardom), sinom nadvojvode Karola Salvatorja, porojenim dne 21. velikega srpana 1866. leta. Bratje našega cesarja in kralja: 1.) Na d v ojvoda Maksimilijan I. (Ferdinand Jožef), cesar Mehikanski, porojen dne 6. mal. srpana 1832. leta, poročen dne 2 7. malega srpana 1857. leta z nadvojvodico Marijo Charloto (Amalijo Avgusto Viktorijo Klementino Leopoldino), hčerjo Leopolda I., kralja begijskega, lastnico več višjih redov, porojeno v Laekenu dne 7. ržnega cveta 1840. leta; umrl dne 19. ržnega cveta 1867. leta. 2.) Nadvojvoda Karol Ludovik (Jožef Marija), c. in kr. general konjiče, lastnik c. in kr. ulan. polka št. 7, načelnik cesarskemu ruskemu dragonskemu polku št. 24 in lastnik kraljevega pruskega ulanskega polka št. 8; porojen v Schonbrunnu dne 30. malega srpana 1833. L; tretjič poročen dne 23. mal. srpana 1873. leta z Marijo Terezijo (Immakulato Ferdinando Evlalijo Leopoldino Adelajido Elizabeto Karolino Mihaelo Rafaelo Gabrijelo Frančiško Asiško in Pavlansko Gonzago Nežo Zofijo Bar-tolomejo ab Angelis), hčerjo kraljeve Visokosti Dom Miguela, infanta portugalskega, porojeno dne 24. velikega srpana 1855.1. Otroci drugega zakona: Franc Ferdinand (Karol Ludovik Jožef Marija), nadvojvoda avstrijski-Este, c. in kr. polkovnik, porojen v Gradci dne 18. grudna 1863. leta Oton Franc Jožef (Karol Ludovik Marija), nadvojvoda avstrijski, c. in kr. major, porojen v Gradci dne 21. mal. travna 1865. leta, poročen dne 2. vinotoka 1886. 1. z Marijo Jožefino (Luijzo Filipino Elizabeto Pijo Angeliko Marjeto), hčerjo kraljeve Visokosti kraljiča Jurija saksonskega, porojeno dne 31. velikega travna 1867. leta. Sin : Karol (Franc Jožef Ludovik Hubert Jurij Oton Marija), porojen dne 17. velikega srpana 1887. leta. Ferdinand Karol Ludovik (Jožef Ivan Marija), nadvojvoda avstrijski, c. in kr. nadporočnik, porojen na Dunaji dne 27. grudna 1868. leta. Marjeta Zofija (Marija Anuncijata Terezija Karolina Lujiza Jožefina Ivana), bivša opatica terezijanskega zavoda pl. gospa v Pragi, porojena dne 13. velikega travna 1870. leta; poročena dne 24. prosinca 1893. leta s kraljevo Visokostjo vojvodo Albertom virtemberškim. Otroci tretjega zakona: Marija Anuncijata (Adelajida Terezija Mihaela Karolina Lujiza Pija Ignacija), porojena dne 31. malega srpana 1876. leta. Elizabeta (Amalija Evgenija Marija Terezija Karolina Lujiza Jožifina), porojena dne 7. malega srpana 1878. leta. 3.) Nadvojvoda Ludovik Viktor (Jožef Anton), c.in kr. pod-maršal, lastnik c. in kr. pehotnega polka št. 65 in načelnik ces. ruskemu pehotnemu polku «Tomsk» št. 39, porojen na Dunaji dne 15. velikega travna 1842. leta. Roditelji Njega Veličanstva cesarja in kralja: Franc Karol (Jožef), cesarjevič in nadvojvoda avstrijski, kraljevič ogerski, češki itd., porojen dne 7. grudna 1802. leta, sin cesarja Franca I. in druge mu soproge Marije Terezije, umrl dne 8. sušca 1878. leta; poročen 4. listopada 1824. leta z nadvojvodico Zofijo (Frideriko Dorotejo), hčerjo kraljevega Veličanstva Maksimilijana L, kralja bavarskega, porojeno dne 27. prosinca 1805. leta, umršo na Dunaji dne 28. vel. travna 1872. leta. Sedanji vladarji evropski. Sveti Oče Lev XIII., (Joahim Pecci), porojen dne 2. sušca 1810. leta, za papeža izvoljen dne 3. sušca 1878. leta. Andora. Republika s predsednikom, voljenim na štiri leta, pod vrhovno oblastjo škofa Urgelskega. Anglija. Kraljica Viktorija, cesarica indijska, porojena dne 24. vel. travna 1819. leta, vlada z dne 20. ržnega cveta 1837. 1., z dne 14. grudna 1861. 1. vdova po vojvodi Albertu saksonsko-koburg-gotajskim. Anhalt-Desavsko. Vojvoda Friderik, porojen 29. mal. travna 1831. leta, vlada z dne 22. velikega travna 1871. leta, poročen z Antonijo, vojvodico saksonsko-altenburško. Badensko. Veliki vojvoda Friderik, (Viljem Ludovik), porojen dne 9. kimovca 1826. leta vlada z dne 24. mal. travna 1852. leta, poročen z Ludoviko, hčerjo nemškega cesarja in pruskega kralja Viljema I. Bavarsko. Kralj Oton I., porojen 2 7. mal. travna 1848. 1., vladarjev namestnik, kraljič Luitpold, porojen 12. sušca 1821. 1. Belgija. Kralj Leopold II., porojen dne 9. mal. travna 1835. leta, vlada z dne 10. grudna 1865. leta, poročen z Marijo Henriko, nadvojvodico avstrijsko. Bolgarija. Knez Ferdinand I. (kraljic Koburžanski), porojen dne 26. svečana 1861. leta, voljen dne 7. malega srpana 1887. leta, poročen z Marijo Lujizo parmsko. Brunšvik. Državni upravitelj: kraljič Albrecht pruski, porojen dne 8. velikega travna 1837. leta. Črna gora. Knez Nikola I., porojen dne 7. vinotoka 1841. leta, vlada z dne 14. velikega srpana 1860. leta, poročen z Mileno Petrovno Vukotičevo. Dansko. Kralj Kristijan IX., porojen dne 8. mal. travna 1818. leta, vlada z dne 15. listopada 1863. leta, poročen z Lu-doviko, deželno grofico hesen-kaselsko. Francija. Predsednik republiki Marie Frangois Sadic Carnot, porojtn dne 11. velikega srpana 1837. leta. Predsednik z dne 3. grudna 1887. leta. Grško. Kralj Jurij I., porojen dne 24. grudna 1845. leta, vlada z dne 31. vinotoka 1863. L, poročen z Olgo Konstantino, carevno rusko. Hesensko. Veliki vojvoda Ernest Ludovik IV., porojen dne 25. listopada 1868. leta, vlada z dne 13. sušca 1892. leta. Italija. Kralj Humbert I., porojen dne 14. sušca 1844. L, vlada z dne 9. prosinca 1878. leta, poročen z Marjeto, vojvodico savojsko. Lichtenstein. Knez Janez II., porojen dne 5. vinotoka 1840. leta, vlada z dne 12. listopada 1858. leta. Lippe-Detmold. Knez Voldemar, porojen dne 18. mal. travna 1824. leta, vlada z dne 8. grudna 1875. leta, poročen z Zofijo, mejno grofico badensko. L i p p e - S c h a u m b u r g. Knez Adolf, rojen dne 1. velikega srpana 1817. leta, vlada z dne 21. listopada 1860. leta, poročen s Hermino, kneginjo valdeško. M e c k 1 e n b u r g - S c h w e r i n. Ve"l. vojvoda Friderik Franc III., porojen dne 19. sušca 1851. leta, vlada z dne 15. malega travna 1883. leta, poročen z Anastazijo, veliko kneginjo rusko. Mecklenburg-Strelitz. Veliki vojvoda Friderik Viljem, porojen dne 17. vinotoka 1819. leta, vlada z dne 6. kimovca 1860. leta, poročen z Avgusto, kraljičino veliko-britansko. Monako. Knez Albert Honorus Karol, porojen 13. listopada 1848. leta, vlada z dne 10. kimovca 1889. leta. Nemčija. (Glej Prusijo.) Nizozemsko. Kraljica Viljemina, porojena dne 31. vel. srpana 1880. leta. Do polnoletnosti pod nadzorstvom kraljice F.me, vdove kralja Viljema III. Oldenburg. Veliki vojvoda Peter, porojen dne 8. malega srpana 1827. leta, vlada z dne 27. svečana 1853. leta, poročen z Elizabeto, vojvodico saksonsko-altenburško. Portugalsko. Kralj Karol I., porojen dne 28. kimovca 1863. leta, vlada z dne 19. vinotoka 1889. leta, poročen dne 22. velikega travna 1886. leta z Amelijo, hčerjo grofa pariškega. Prusija. Viljem II., nemški cesar in pruski kralj, porojen dne 27. prosinca 1859. leta, vlada z dne 15. ržnega cveta 1888. leta, poročen z Avgusto Viktorijo, vojvodico šlezvik-holštajnsko. Reuss. (Mlajša panoga. Dom Schleiz.) Knez Henrik XIV., porojen dne 28. velikega travna 1832. L, vlada z dne 11. mal. srpana 1867. leta, poročen z Nežo, vojvodico virtemberško. Reuss. (Starejša panoga. Dom Greiz.) Knez Henrik XXII., porojen dne 28. sušca 1846. leta, vlada z dne 28. sušca 1867. leta, poročen z Ido, kneginjo lipe-šavmburško. Rumunija. Kralj Karol I., porojen dne 20. mal. travna 1839. leta, vlada po izvolitvi kakor knez z dne 20. mal. aprila 1866. leta, proglašen je bil kraljem dne 2. sušca 1881. leta, poročen z Elizabeto, kneginjo wiedsko. Rusija. Car Aleksander III., porojen dne 10. sušca (dne 26. svečana) 1845. leta, vlada z dne 13. sušca 1881. leta, poročen z Marijo Feodorovno, kraljičino dansko. Saksonsko. Kralj Albert, porojen dne 23. malega travna 1828. leta, vlada z dne 29. vinotoka 1873. leta, poročen s Ka-rolino, kneginjo Waso. Saksonski-Altenburg. Vojvoda Ernest, porojen dne 16. kimovca 1826. leta, vlada z dne 3. vel. srpana 1853. leta, poročen z Nežo, vojvodico anhalt-desavsko. Saksonski-Koburg-Gotha. Vojvoda Ernest II., porojen dne 21. ržnega cveta 1818. leta, vlada z dne 29. prosinca 1844. leta, poročen z Aleksandrino, vojvodico badensko. Saksonski -M einingen-Hildburghau sen. Vojvoda Jurij II., porojen dne 2. malega travna 1826. leta, vlada z dne 20. kimovca 1866. leta, poročen s Heleno, baronico heldburško. Saksonski - W e i m ar - Eisenach. Veliki vojvoda Karol Aleksander, porojen dne 24. ržnega cveta 1818. 1., vlada z dne 8. mal. srpana 1853. 1., poročen z Zofijo, kraljičino nizozemsko. San Marino. Republika z dvema predsednikoma, voljenima na 6 mesecev. Schwarzenburg-Rudolfstadt. Knez Ciiinther, porojen dne 23. vel. srpana 1852. leta, vlada z leta 1890. Schwarzenburg-Sondershausen. Knez Karol Giin-ther, porojen dne 7. velikega srpana 1830. leta, vlada z dne 17. mal. srpana 1880. I., poročen z Marijo, vojvodico saksonsko-altenburško. Srbija. Kralj Aleksander I., porojen dne 14. vel. srpana 1876. leta, vlada z dne 5. sušca 1889. leta. Španija. Kralj Alfonz XIII., porojen dne 17. vel. travna 1886. leta. Kraljica vladarica Marija Kristina, vdova kralja Alfonza XII., umršega dne 22. listopada 1885. leta. Svedija in Norvegija. Kralj Oskar, porojen 21. prosinca 1829. leta, vlada z dne 18. kimovca 1872. leta, poročen z Zofijo, vojvodico nasavsko. Švica. Zvezna republika s predsednikom, vsako leto na novo voljenim. Turčija. Veliki sultan Abdul Hamid II., porojen dne 22. kimovca 1842. leta, vlada z dne 1. kimovca 1876. leta. Valdek in Pyrmont. Knez Jurij Viktor, porojen dne 14. prosinca 1831. leta, vlada z dne 17. vel. srpana 1852. leta, poročen s Heleno, vojvodico nasavsko. Virtemberško. Kralj Viljem II., porojen dne 25. svečana 1848. leta, vlada z dne 6. vinotoka 1891. leta, v drugič poročen s Charloto, princezinjo šavmburg-lipe. Nove mere in uteži. Od 1. dne prosinca 1876. leta imajo se v javnem prometu rabiti izključno samo nove mere in uteži. Kdor od tega časa meri na staro mero ali tehta s staro tehtnico, vzame se mu mera in plačati mora od 5 do 100 gld. globe. Nova zistema mer in utežev je decimalna, to je, deli se na deset, kar jako olajšuje računanje. Osnovne jednote novi meri in novim utežem so: 1.) meter, 2.) liter, 3.) gram, 4.) ar. Mnogokratniki teh osno v n i h j e d n o t se izražajo s tem, da se spredaj postavijo števniki: Deka pomenja lOkrat Hekto . » 100 » Kilo * 1000 » Myria » 10000 Za podrazdelitve se rabijo števniki: Ueci za desetino, Centi za stotino, Mili za tisočino. i kilogram (kg) = ioo dekagramov (d kg) = iooo gramov (g), i dekagram = io gramov. i hektoliter (lil) — ioo litrov, i liter (l) = io decilitrov (d!) = ioo centilitrov (d), i deciliter = io centilitrov. i meter (m) — io decimetrov (din) = ioo centimetrov (cm) = iooo milimetrov (mm), i decimeter = io centimetrov = ioo milimetrov, i centimeter = io milimetrov. Žrebanja avstro-ogerskih srečk 1. 1894. 2. prosinca 4°/0 državnih srečk. '— Kredit, srečk. — 4% tržaških srečk. — 5% za reguliranje Dunava. — Dunajskih komun, srečk. — Ljubljanskih srečk. — Krakovskih srečk. — Avstrijskega rdečega križa srečk.. 3. » Inomostnih srečk. 5. » Solnograških srečk. —■ 3% avstr. zemljiško-kredit, dolžnih pisem, II. izdaje. 15. » 4°/'0 ogersk. hip.-prijorit. dolž. pisem. 16. » Kneza Salma srečk. 1. svečana 5% drž. srečk 1. 1860. — Grofa St. Genois-a srečk. 15. » 3°/0 avstr. zemlj.-kredit, srečk I. izdaje. — j6-sziv srečk. — Mesta Stanislava srečk. 1. sušca Državnih srečk 1. 1864. — Srečk za zidanje stolne cerkve (Bazilike) v Budimpešti. — Ogersk. rdečega križa srečk. 5. » 3% avstr. zemlj.-kredit, srečk II. izdaje. 2. m. travna 4°/0 drž. srečk 1. 1854. (Žrebanje premij.) — 4% srečk o reguliranji Tise. — Dunajskih komun, srečk. — Rudolfovih srečk. 1. v. travna 5° 0 državnih srečk 1. 1860. (Žrebanje premij.) — Kreditnih srečk. 5. » 3°/0 avstr. zemlj.-kredit, srečk II. izdaje. 15. v. travna 3% avstr. zemlj.-kredit. srečk I. izdaje. — 4°/0 oger-skih hipot. prijorit. dolžnih pisem. — Ogerskih pre-mijskih srečk. 1. ržn. cvet. Državnih srečk 1. 1864. — 41/s°/0 tržaških srečk. 15. » j6-sziv srečk. — Budimskih srečk. 2. m. srpana. 4% državnih srečk 1. 1854. (Žrebanje serij.) — Oger. rdečega križa srečk. — 4% dunavskih paro-brodnih srečk. — Dunajskih komun, srečk. 5. » 3°/0 avstr. zemlj.-kredit, srečk II izdaje. 16. » Kneza Salma srečk. — Grofa Waldsteina srečk. 31. » Kneza Clar)ja srečk. 1. v. srpana 5% državnih srečk 1. 1860. (Žrebanje serij.) 16. 3°/0 avstr. zemlj.-kredit, srečk I. izdaje. 1. kimovca Avstr. kredit, srečk. — Oger. rdečega križa srečk. — Basilika (Budimpešta). 5. » 3avstr. zemlj.-kredit, srečk II. izdaje. 15. » 4° 0 oger. hipot. prijorit. dolžnih pisem. — Kneza Palffija srečk. 1. vinotoka 4% držav, srečk 1. 1854. — Rudolfovih srečk. — 4°/0 srečk o reguliranji Tise. 15. » Jč-sziv srečk. 2. listopada 5°/0 drž. srečk 1. 1860. — Dunajskih komun, srečk. 5. » 3% avstr. zemlj.-kredit srečk II. izdaje. 15. » Ogerskih premijskih srečk. 16. » 3% avstr. zemlj.-kredit, srečk I. izdaje. 1. grudna Drž. srečk 1. 1864. — Kneza Windischgratza srečk. Lestvica za pristojbine kolekov. Lestvica I. Za menice in trgovske denarne nakaznice. Za Avstrijo in Ogersko. I)o zneska do 75 gl. gld. —•05 čez 750 do 900 gl. gld.— 60 čez 75 » 150 » —•10 » 900 » 1050 » » — 70 » 150 » 300 » d —■20 » 1050 » 1200 » » — 80 » 300 » 450 » /) —•30 » 1200 » 1350 » » — 90 » 450. * 600 » /> -•40 » 1350 ^ 1500 » » 1 '—- » 600 » 750 » » —•50 » 1500 3000 » » 2 — čez 3000 do 4500 gl. gld. 3— I čez 9000 do 10500 gl. gld. 7'— » 4500 » 6000 » » 4-— i > 10500 » 12000 » » 8'— » 6000 » 7500 » » 5.— » 12000 » 13500 » ». 9 — - 7500 » 9000 » » 6— I in tako dalje za vsakih 1500 gld. 1 gld. več, pri čemer se ostanek manj nego 1500 gld. zmatra za. celih 1500 gld. V domačih deželah izdane menice, če se kolekujejo po tej lestvici, ne smejo imeti daljšega plačilnega roka nego šest mesecev, v inozemstvu izdane pa ne daljšega nego 12 mesecev. Sicer se pa morajo kolekovati po lestvici II. Pod izrazom «domače dežele* razume se okrožje, za katero velja sedanji zakon, menice, ki niso izdane v tem okrožji, veljajo za inozemske. Za menice, izdane v deželah ogerske krone, ostanejo še nadalje v veljavi določbe z dne 2. vinotoka 1868. leta in se mora pri teh menicah odračunati pri določevanji, koliko je od njih po sedanjem zakonu plačati pristojbine, znesek, ki se je pri izdaji menice plačal kralj, ogerskim financam s kolekovimi znamkami ali pa neposredno po propisih. Ako se kaka menica izda v več izvodih (sekunda, tercija i. t. d.), mora se plačati od vsakega ista pristojbina, kakor od prvega, ista velja tudi za žirovane menične papirje, vender je pa izmej več izvodov kake menice prost kolekovine oni, ki je izdan samo za to, da se dobi akcept kakega zunaj avstro-ogerske države bivajočega trasata, če so na prednjej strani pridejane besede: »namenjeno samo za akcept», in če je zadnja stran tako prečrtana, da je izključeno vsako žirovanje ali potrdilo vsprejetja. Od menic v inozemstvu izdanih in na inozemstvo se gla-sečih plačati je 2 kr. pristojbine za vsakih 100 gld., ako krožijo v naši državi. Ostanek manjši nego 100 gld. se zmatra za celih 100 gld. Pristojbine za menice, ki s5 izdajo v domačih deželah, plačati je poprej, nego so se na papir, ki je namenjen za menico, podpisale stranke — za menice, ki so se izdale v inozemstvu, pa preden začne krožiti po našej državi, in če menica ni plačljiva le v inozemstvu, pa vsekako, preden mine 14 dnij, ko je prišla v domače dežele. Dolžnosti kolekovanja menic more se tako-le zadostiti: a) če se rabijo kolekovane uradne golice; b) če se rabijo uradne golice, ki pa niso zadosti kolekovane ali pa tudi druge golice, ali se pa golice niti ne rabijo, pa s tem, da se za toliko, kolikor je pristojbine, oziroma dopolnilne pristojbine plačati, prilepi kolekov na zadnji strani papirja, na kateri se piše menica, predno se je menica napravila. Koleki se morajo pri zato pooblaščenem uradu dati z uradnim pečatom prekolekovati. Dan in mesec prekolekovanja, če se že ne razvidi iz odtiska, mora dotični urad vpisati v vsako znamko. Uradno prekolekovanje se ne sme več zvršiti, ako ima popir že kak podpis izdajnika, prejemnika ali žiranta ali sploh kak podpis stranke; vsako drugačno plačevanje s koleki, kakor prekolekovanje kolekov s privatnim pečatom kacega urada, ki za to ni upravičen, je neveljavno. c) Če pa gre za plačilo pristojbine od menice, in sicer, če je ta stran še nepopisana ob zgornjem robu; drugače pa po poslednjem inozemskem zapisku tako, da nad koleki ni nobenega prostora več za žirovanje ali kak drug zapis, in se ima preskrbeti, da se po b) tega paragrafa pravočasno uradno prekolekuje. Pisati čez koleke, kakor je do sedaj bila navada, ni več dovoljeno. Če se kolekovina ni plačala ali pa vsaj v zakonitem znesku ne, ali pa ne pravočasno ali pa ne na predpisan način, določa nov zakon globo, ki je petdesetkrat tolika, kolikoršna je pristojbina po lestvici. Trgovskim nakaznicam že pred dovoljena ugodščina, da je od njih plačati le po 5 kr., če je njim obrok k večjemu osem dnij, velja še vedno. Za trgovske račune (note, konti, izkaze) se je odredilo, da so računi do gld. 10 kdlekovine prosti, — čez gld. 10 do gld. 50 plača se 1 kr., — čez gld. 50 pa 5 kr. pristojbine. Kolekovina se pa mora tudi plačati, če se taki računi vpleto v tekst kakega trgovskega pisma. Globa kakor pri menicah. Lestvica II. Za pravna pisma. Za Avstrijo in Ogersko. Do 20 gl. gld,—-07 ! čez 40do 60 gl. gld.—"19 čez 20» 40 » » —-13 j » 60 » 100 » » —'32 100 do 200 gl. gld. — 63 čez 2400 do 3200 gl. gld. 10 — 200 » 300 » » —'94 » 3200 » 4000 » » 12 50 300 » 400 » » 1-25 » 4000 » 4800 > 15 _ 400 » 800 » 2-50 » 4800 » 5600 » * 17 50 800 » 1200 » » 3-75 » 5600 » 6400 » » 20 __ 1200 i 1600 » » 5 — » 6400 » 7200 v » 22 50 1600 » 2000 » » 6-25 » 7200 '» 8000 » » 25 _ 2000 » 2400 » » 7-50 Čez 8000 gld. se za vsakih 400 gld. plača 1 gld. 25 kr., pri čemer se ostanek, ki ne znaša 400 gld., zmatra za polnega. Lestvica III. za posojilne pogodbe, če se dolžna pisma glase na prenesca, pogodbe za služenje, nadalje od delniških društev, ki se osnujejo za dlje nego 10 let, od vloge premoženja zadružnikov pri zadružnih trgovskih društvih, nadalje od dobitkov v loteriji, pri nakupovanji upanja premičnin, pogodbe o dohodkih, če se za dohodke prepuste premakljine, od trgovskih in menjalnih po-godeb od premičnin in od pogodeb za razlaganje, če se zrna-trajo za prodajo premičnin. Za pravne posle. Za Avstrijo in Ogersko. Do 10 gl. gld- —•07 čez 800 do 1000 gl- gld. 6'25 čez 10 » 20 a » —•13 » 1000 » 1200 » » 7'50 » 20 » 30 » » —•19 » 1200 » 1600 » » 10 — 30 * 50 » » —•32 > 1600 » 2000 » ^ 12-50 » 50 » 100 » » —•63 » 2000 T/ 2400 2> » 15 — 7> 100 » 150 » » —•94 » 2400 » 2800 » 17-50 150 » 200 » » 1-25 » 2800 » 3200 » 20-— .) 200 » 400 » 2-50 » 3200 p 3600 » > 22-50 if 400 7> 600 * d 3'75 » 3600 » 4000 » 25 — y> 600 800 » 5 — Čez 4000 gld. plača se za vsakih 200 gld. 1 gld. 25 kr., pri čemer se znesek, ki ne znaša 200 gld., zmatra za polnega. Vloge, s katerimi se pri oblastvu naznanja samostojna vršitev prostega obrta, ali s katerimi se oblastvo prosi koncesije, ki je potrebna za vršitev obrta, morajo biti kolekovane: a) na Dunaji od prve pole gld. 6'— h) v mestih, ki imajo nad 50.000 prebivalcev....... 4'— c) v mestih, ki imajo od 10.000 do 50.000 prebivalcev..... » 3 — d) v mestih, ki imajo od 5.000 do 10.000 prebivalcev..... e) v vseh drugih krajih » > » >•> 1'50 Ako treba še druge pole, kolekuje se s 50 kr. Prošnje za tobačne trafike in loterijske kolekture, za dovoljenje, da sme godba javno igrati, da smejo biti gostilne, krčme in kavarne čez policijsko uro odprte, da se smejo kazati znamenitosti, prirejati koncerti, gimnastične in gledališčne predstave, imajo se kolekovati po 1 gld. od vsake pole. Pri prvih in drugih vlogah se ima pristojbina plačati tudi takrat, kedar se prosi ustno, ne da bi se zapisal protokol. Prošnje za sledeča prava: 1.) Za podeljenje, potrjenje ali prenos plemskih stopinj, podeljenje redov, dovoljenje smeti nositi inozemske rede, združenje ali poboljšanje grbov, dovoljenje za spremembe ali prenose imen, podeljenje častnih mest, častnih naslovov in drugih odlikovanj združenih z obrtnimi podjetji, imajo se kolekovati po 5 gld. od vsake pole. 2.) Za podeljenje, priznanje ali potrjenje privilegijev, kamor spadajo tudi izključeni industrijski privilegiji, imajo se kolekovati po 3 gld. od vsake pole. 3.) Za podeljenje ali priznanje avstrijskega državljanstva, za podeljenje meščanstva ali občanstva ali za sprejem v občinsko zvezo, imajo se kolekovati po 2 gld. od vsake pole. 4.) Prošnje za podeljenje potnih listov, za uvoz, izvoz in prevoz kuhinjske soli, tabaka, smodnika ali za dovoljenje za uvoz ali izvoz določenega blaga, ako je za to potrebno dovoljenje, imajo se kolekovati po 1 gld. od vsake pole. Razpredelnica za računanje obresti. Po 8 odstoike ŽPo S odstotkov lranital za eno za pol za 1 za eno za pol za leto leta 1 mesec Kapital leto leta ' mesec gld. gld. kr. gld. kr. gld. kr. ~ gld. gld. kr. gld. kr. gld. kr. 10 — 30 _,. 15 __ 27» 10 _ 50 _ 25 __. 4'/e 15 — 45 — 22V, — 3% 15 — 75 — 37'/a — 674 20 — 60 — 30 —•- 5 20 1 — — 50 — 87» 25 — 75 — 37 % — o'U 25 1 25 — <52 V, — 107.2 30 — 90 — 45 — 30 1 50 — 75 — 127, 35 1 5 — 52'/, — 8«/t 35 1 75 — 87'/* — 147is 40 1 20 — 60 — 10 40 2 — 1 — — 167. 50 1 50 — 75 — 12'/, 50 2 50 1 25 .— 206/e 60 1 80 — 90 — 15 60 3 — 1 50 —■ 25 70 2 10 1 5 — 17»/, 70 3 50 1 75 — 29% 80 2 40 1 20 — 20 80 4 — 2 — — 33'/« 90 2 70 1 35 — 22'/, 90 4 50 2 25 — 3V7i 100 3 —• 1 50 — 25 100 5 — 2 50 — 417« 200 6 — 3 —, — 50 200 10 — 5 — — 83 7. 300 9 — 4 50 — 75 300 15 — 7 50 1 25 400 12 - 6 — 1 — 400 20 — 10 — 1 66*U 500 15 — 7 50 1 25 500 25 — 12 50 • 2 82/« 600 18 — 9 — 1 50 600 30 — 15 — 2 50 , 700 21 — 10 50 1 75 700 35 — 17 50 2 917« 800 24 — 12 — 2 — 800 40 — 20 — 3 33 »/, 900 27 — 13 50 2 25 900 45 — 22 50 3 75 1000 30 — 15 — 2 50 1000 50 — 25 — 4 167« Fo 4 ods-to-fclce IPo €5 odsiotkov 10 — 40 — 20 — 3 '/a 10 — 60 — 30 _ 5 15 — 60 — 30 .— 5 15 — 90 — 45 — 77. 20 — 80 — 40 — 67S 20 1 20 •— 60 — 10 25 1 — — 50 - 8'/. 25 1 50 — 75 — 12'/a 30 1 20 — 60 — 10 30 1 80 — 90 — 15 35 1 40 — 70 — H7a 35 2 10 1 5 — 17'/, 40 1 60 — 80 — 13 7« 40 2 40 1 20 — 20 50 2 — 1 — — 50 3 — 1 50 — 25 60 2 40 1 20 — 20 60 3 60 1 80 — 30 70 2 80 40 — 23'/« 70 4 20 2 10 — 35 80 3 20 1 60 — 267» 80 4 80 2 40 — 40 90 3 60 1 80 — 30 90 5 40 2 70 — 45 100 4 — 2 — — 33 »/, 100 6 — 3 — .— 50 200 8 — 4 — — 66/, 400 24 — 12 .— 2 — 500 20 — 10 — 1 66'/. 500 30 — 15 — 2 50 600 24 •— 12 — 2 600 36 — 18 — 3 — 700 28 — 14 — 2 33'/, 700 42 — 21 — 3 50 800 32 — 16 — 2 800 48 24 4 — Vremenski ključ, s katerim vreme za vse leto poprej vsakdo lahko izve*, ako le ve, kdaj se luna izpremeni, to je: ob kateri uri nastopi prvi krajec ), ščip zadnji krajec ([ in mlaj ©. Ta ključ je napravil slavni zvezdogled J. W. Herschel in dunajska kmetijska družba ga je 1839. leta spoznala za najzanesljivejšega. Pomeni pa, kadar se luna izpremeni: Ob uri Poleti Pozimi Ob uri Poleti Pozimi do 12. opol. do 2. popol. veliko dežja sneg in dež od 12. do 2. ponoči lepo mrzlo, če ni jugo-zapadnik od 2. do 4. popold. izpre-membno lepo in prijetno od 2. do 4. zjutraj mrzlo z dežjem sneg in vihar od 4. do 6. popold. lepo lepo od 4. do 6. zjutraj dež sneg in vihar od 6. do 10. zvečer lepo pri severu ali zapadniku, dež pri jugu ali jugo-zapadu dež in sneg pri jugu ali zapadniku od 6. do 10. dopoldne izpre-membno dež pri severo-zapadniku, sneg pri izhodniku od 10. do 12. ponoči lepo lepo od 10. do 12. opoldne veliko dežja mrzlo in mrzel veter Opomba. Vse leto se razdeli na dva dela, t. j. na leto in zimo, za leto velja čas od dne 15. malega travna do 16. vinotoka, ostali čas pa velja za zimo. Da se more na ta ključ bolj zanašati, nego na druge koledarje, prepričali so se učenjaki po večletnih opazovanjih. Splošne določbe c. kr. pošte. g pomenja gram, kg kilogram. S pismeno pošto se pošiljajo navadna pisma, pripočena pisma, ekspresna pisma, dopisnice, tiskovine, vzorci blaga, poštne nakaznice, poštni nalogi in časniki. P i s m a. Pri frankiranji pisma se pritisne znamka na gorenjem desnem oglu sprednje strani pisma, nikakor pa ne na zadnji strani. Nefrankirana, v avstro-ogerske kraje, v Bosno in Hercegovino ter v Nemčijo namenjena, kakor tudi iz poslednjih sem dospela pisma veljajo 5 kr. (v lokalnem 3 kr.) več; v druge države in iz teh v Avstro-Ogersko pa dvakrat toliko, kolikor frankirana. Pisma in pisemski zavoji ne smejo v Avstro-Ogerski, v Bosni in Hercegovini ter na Nemškem biti težji nego 250 g; pismom, ki se pošiljajo v druge države, ni to nobena meja, kar se tiče teže. Pisemski zavoji, odločeni za avstrijske dežele, ki tehtajo več nego 250 g, morajo se oddajati pri tovorni pošti. Uradni pisemski paketi pa smejo v Avstriji tehtati 2x/2 kg; iz Avstrije na Ogersko le 1 kg. Čez pismeno znamko se sme pisati naslov. Če se pa nanjo pritisne privatna štampilja, ni veljavna. Za frankiranje se ne smejo rabiti s pismenih kuvertov izrezane znamke in koleki, ravno tako tudi ne poškodovane znamke, n. pr. take, katerim se je okrog odrezal beli rob. Znamke, ki so se že rabile, rabiti se tudi ne smejo več za frankiranje pisem. Priporočena pisma se morajo frankirati. Za domače in inozemske dežele zadošča, če se pismo navadno zapre. V Nemčijo se priporočena pisma pošiljajo lahko tudi nefrankirana. Povpraševalna pisma (pristojbina 10 kr) napravijo se lahko za vsako tudi nepriporočeno pisemsko poštno pošiljatev, ki ni prišla na določeni kraj. Dopisnice se smejo pošiljati tudi nefrankirane, če se ne priporočajo (rekomandirajo). Vsakemu je dovoljeno dati si napraviti dopisnic po privatnem obrtu, vendar morajo, kar se tiče velikosti in moči papirja biti popolnoma jednake uradnim in imeti nemški napis «Correspondenzkarte». Na dopisnice se lahko tiska in zajedno piše, a to le na zadnji strani, kajti sprednja stran je namenjena le za prejemnikov naslov, kamor pa tudi pošiljatelj more napisati svoje ime ter take opomnje, ki se tičejo pošte. Dopisnicam v domačih deželah se lahko pripenjajo po-skusnje ali vzorci blaga, če se ne pišejo potem nanje nikakeršne druge, nego za poskušnje blaga ali vzorce dovoljene pismene opazke ter če so frankirane za 5 kr. Tiskovine se morajo frankirati in se tudi lahko priporočajo. Pošiljatve vezanih in broširanih knjig in odprte karte ne smejo biti nad 1 kg težke in se ne smejo bistveno razločevati od poštnih pošiljatev. V svetnopoštnem prometu so dovoljene pošiljatve tiskovin do 2 kg teže, a ne smejo meriti na nobeno stran več kakor 45 cm. Razven naslova, datuma in podpisa na tiskovinah ne sme biti ničesar pisanega, tudi ne nikaki dostavki. Izvzete so korek-turne pole, katerim se smejo pridejati dotični rokopisi, poprave in rokopisne opomnje, tičoče se tiska, dalje kurzni listi, trgovski cirkularji in ceniki (hektografirani vender le po 20 ali več izvodov vkupe), pri katerih so dopuščene rokopisne ali mehaničnim potom napravljene izpremembe cen, imena potnika, načina naročevanja ali plačevanja. Posebni deli tiskanega teksta pa se smejo v ta namen podčrtati, da se opozori čitatelj na kako določeno mesto. Dalje je še dovoljeno na tiskanih vizitnicah napisati natančneji naslov in stan pošiljalca ter pristaviti običajne črke (n. pr.: p. f. itd.); na povabilih navesti ime povabljenca, dan, namen in kraj zborovanja; pri knjigotržnih naročilnih listih na zadnji strani pismeno imenovati naročene ali ponujene knjige, tiskani tekst sprednje strani pa deloma ali popolnoma prečrtati; tiskovne pomote popraviti. Poslovni papirji kakor: akti vsake vrste, vožna pisma, poslovni dokumenti, prepisi in izpiski aktov, muzikalije in sploh pisma, ki se ne morejo zmatrati za pravo ali osebno dopisovanje, smejo se v prometu svetovne poštne zveze, izvzemši Nemčijo, pošiljati pod križnim zavitkom (tudi priporočena) do 2 kg teže in 45 cm širjave. Vzorci se prevažajo v kraje avstro-ogerske države, v Bosno in Hercegovino, Belgijo, Bulgarijo, Francijo, Grecijo, Veliko Britanijo, Italijo, na Portugalsko, Rumunsko, Srbsko, Špansko, v Švico in v one turške kraje, kjer se nahajajo avstrijski poštni uradi do 350 g teže, drugam pa, in tako tudi v Nemčijo, le do 250 g. Kar se tiče mere, ne smejo presezati na dolgost 30, na širokost 20 in na visokost 10 centimetrov. Vzorcem in blagu za poskušnjo se ne sme priložiti nikako pismo. Na naslovu mora biti vsakokrat opazka «vzorec« ali «po-skušnja blagas. Na naslovu sme biti razven tega navedeno: Ime ali tvrdka odpošiljateljev, tovarniško ali trgovsko znamenje poleg natančnejšega označenja blaga, številke in cene, teže in mere blaga ter koliko ga je na razpolago. Razven omenjenih podatkov se ne smejo dodajati takšnim pošiljatvam nikaka pismena naznanila ali kakeršne koli opazke. Tudi žive čebele se morejo pošiljati po domačih krajih, na Ogersko, v Bosno in Hercegovino, Nemčijo, v razne druge dežele kot blago za poskušnjo, če so tako shranjene, da se pošta lahko prepriča o vsebini in da ni pri prevažanji nikake nevarnosti. Pri nezadostno frankiranih pošiljatvah s tiskovinami, poslovnimi papirji in vzorci se zahteva nedostatek od prejemnika, in sicer dvakrat toliko, za kolikor so bile premalo frankirane. Popolnoma nefrankirane prej navedene pošiljatve, se ne odpravljajo, nego se vrnejo pošiljatelju; če pa poslednji pošti ni znan, postopa se ž njimi tako, kakor z nedostavnimi pismi. Priporočene pošiljatve s povzetjem. Priporočene (rekomandirane) stvari se morejo pošiljati po Avstro -Ogerskem in v nekatere tuje dežele (glej »povzetja v inozemstvu*) tudi s povzetjem, in sicer po domači državi do 500 gld., drugam pa do 200 gld. = 400 mark = 500 frankov. Pri takih pošiljatvah, za katere veljajo ravno tiste pristojbine kakor za navadno priporočene, se mora napisati na vrhu nad naslovom beseda «povzetje», če so namenjene v inozemstvo pa •rremboursements. Precej zraven ali pa spodaj naj se navede povzetni znesek s številkami, a goldinarji tudi z besedo in sicer vedno v denarni veljavi tiste države, kamor se pošiljatev glasi, tedaj v Nemčijo v markah, v Švico in Francijo v frankih itd. Pod zneskom pa mora pošiljatelj natanko in razločno zabeležiti svoj naslov. Da ne nastanejo kake pomote, treba je med tem naslovom in onim, ki označuje prejemnika, pustiti nekoliko praznega prostora. Kakor brž je prejemnik znesek vplačal in pošiljatev prevzel, odtegne dotični poštni urad od povzetnega zneska pristojbino za navadno poštno nakaznico in 5 kr. terjalnih stroškov, ostanek pa pošlje oddajalcu po nakaznici. Poštne pristojbine. A vstro-Ogersk o in Nemčija: Pisma do 20 g (Nemčija le 15 g) 5 kr. (mestni promet 3 kr.), do 250 f/ 10 kr. (mestni promet 6 kr.), dopisnica 2 kr.; dopisnica z odgovorom 4 kr., priporočitev 10 kr. (mestni promet 5 kr.), vzvratni list 10 kr. (mestni promet 5 kr.), ekspres 15 kr., tiskovine do 50 g 2 kr., do 150 g 3 kr., (v Nemčijo le do 100 g), do 250 g 5 kr., do 500 g 10 kr., do 1000 g 15 kr., vzorci v avstro-ogerske kraje do 250 g 5 kr., do 350 g 10 kr. ; v Nemčijo do 250 g 5 kr., ker se težji ne smejo pošiljati. Bosna in Hercegovina: Pisma 5 kr. do 20 g, dalje do 250 (j pa 10 kr., kakor za Avstro-Ogersko. Ekspresne po-šiljatve so dopuščene samo v kraje, kjer so pošte. Črna gora in Srbija: Pisma za vsakih 15 g po 7 kr. (v mejnem prometu oziroma z Ogerskega 5 kr.), dopisnica 4 kr. (za Srbijo z odgovorom 8 kr.). Tiskovine do 50 g in poslovni papirji 2 kr., vzorci za naročila za vsakih 50 g 2 kr., priporočila 10 kr., vzvratni list 10 kr., ekspres 15 kr. Poštne nakaznice v domačih deželah. Za zneske do 10 gld. 5 kr., do 50 gld. 10 kr., do 150 gld. 20 kr., do 300 gld. 30 kr., do 500 gld. 50 kr. Poštne nakaznice v Bosno in Hercegovino in iz Eosne in Hercegovine so dopuščene do 500 gld. in znaša pristojbina do 20 gld. 10 kr. in za vsakih daljših 10 gld. ali njih drobec po 5 kr. več. Poštni nalogi posredujejo poplačevanje menic, računov, kuponov itd. in se morejo poslati na vse pošte avstro-ogerske države v znesku največ 500 gld.; — v Belgijo, Nemčijo, Egipet, Francijo (Algir), Italijo, Luksemburško. Norvegijo (naj se naredi naslov na pošto v Pragi), Rumunijo, Švico in Tunis do 400 gld. (800 mark ali 1000 frankov). Poleg uradnega vzorca (cena 1/2 kr.), adresira se terjatev utemeljujoči dokument (pobotan račun itd., toda znesek mora biti pisan s črkami) kot priporočeno pismo n. pr.: «Na poštni urad v . . . . Poštni nalog». Kakor hitro jc znesek vplačan, prejme oddajalec poštnega naloga znesek odštevši pristojbino poštne nakaznice in 5 kr. terjalnih troškov za vsak dokument, na kateri se je dobilo plačilo. Če se poštni nalog ne vsprejme, pošlje se nazaj zastonj. Pristojbine so torej kakor za priporočena pisma, poštno nakaznico in vsako pobotnico itd. 5 kr. terjalnih troškov. Poslati dokumente poštnega naloga na kakšen drugi kraj nego se je navel s prva, je dovoljeno. Denarne in tovorne pošiljatve. Denarna pisma: Za Avstro-Ogersko do 250 // 50 gld. vrednosti do 10 milj daljave 15 kr., nad 10 milj 2 7 kr., od 50 do 300 gld. do 10 milj daljave 18 kr., nad 10 milj 30 kr., za vsakih daljših 150 gld. pa 3 kr. več, — iz Avstro-Ogerskega v Nemčijo do 300 gld. vrednosti do 10 milj 18 kr., nad 10 milj 30 kr., za vsakih daljših 150 gld. pa 3 kr. več. Poštni zavoji (paketi): Za Avstro-Ogersko do 13 kg do 10 milj 12 kr., nad 10 milj 24 kr.; zavarovalninska pristojbina 3 kr. do 50 gld., od 50 do 300 gld. 6 kr.; za vsakih daljših 150 gld. pa 3 kr. več. Avstro-Ogerska in Nemčija: do 5 kg do 10 milj 15 kr., nad 10 milj 30 kr.; za vsak nadaljni kg do 10 milj 3 kr., 20 milj 6 kr., 50 milj 12 kr., 100 milj 18 kr., 150 milj 24 kr., nad 150 milj 30 kr. več; vrednostna taksa do 300 gld. 6 kr., za vsakih daljših 150 gld. 3 kr. več. Pošiljatve se dopuščajo le do 50 kg. Za pošiljatve, odločene v Bosno, Hercegovino in Novi Bazar poleg vozarine, odpadajoče za Avstrijo do meje, in vrednostne takse, računa se od Imoskija ali Broda na Savi za promet v imenovanih deželah; vozarine pri denarnih pismih sploh 20 kr., pri zavojih pa do 2 kg 20 kr., za vsak kilogram dalje (do 15 kg največja teža) po 10 kr. več. Zavarovalna pristojbina do 50 gld. 5 kr., do 150 gld. 10 kr., za vsakih 150 gld. dalje po 5 kr. več. Povzetja v domačih deželah morejo se pošiljati na vse pošte avstro-ogerske države do 500 gld. Za vsako pošiljatev s povzetjem se poleg vozarine plača še posebna provizija. Ta znaša za vsaka 2 gld. 1 kr, najmanj pa 6 kr., tudi pisma se pošiljajo lahko s povzetjem. Povzetja brez navedene vrednosti do 250 g se morajo pošiljati s pisemsko pošto. Pošiljanje pisem v svetovni poštni zvezi. a) Pisma za vsakih 15 g 10 kr., za dopisnice 5 kr., z odgovorom 10 kr.; h) tiskovine: za vsakih 50 g 3 kr. do največje teže 2000 g; c) vzorci blaga do 50 g 5 kr., do 100 Nemcem, starim našim sovragom, pa tako strogo postavno in Slovencem pravično delovanje, ni bilo po volji. V vseh nemških listih vzdignil se je ljut vihar proti gospodu Winklerju, in ko so pred dvema letoma prišli zopet nemški liberalci do večjega vpliva, je bil prvi in poglavitni njih zahtevek odstranitev barona VVinklerja. Grof Taaffe se je temu zahtevku udal in nadomestil barona VVinklerja z nemškim aristokratom. Nemci so tega somišljenika veseli, a moti se, kdor misli, da se bodo dela gospoda VVinklerja dala uničiti. Kar je gospod Winkler storil za Kranjsko, to je in bode ostalo; njegova dela so stalna in ostanejo v zgodovini kranjske kronovine neizbrisna, kakor je njemu neizbrisna hvaležnost slovenskega naroda. pavlina "pajkova. (Spisal Ahasver.) ko ženam prepuščamo skrb za najdražje, kar imamo, namreč odgojo svojega zaroda, zakaj ji bi ne smeli izročati pisnega orodja?» — Tako piše profesor dr. Janko Pajk v početku «Zivotopisnih in književnih črtic» za uvod k «Zbranim spisom Pavline Pajkove», svoje dične soproge. Te besede so pač tako tehtne, da se morajo, kakor sploh, tako še posebno tukaj, a pri nas Slovencih kar najbolje uvažati. Z ženskami-pisateljicami morejo se ponašati navadno le veliki narodi, ki so dosegli visoko stopinjo prosvete; izredno je torej, ako doseže kateri mali narodič takšen ponos: ponosni res smemo biti Slovenci na Pavlino Pajkovo, ki nam je postala pisateljica tako «po izredni nadarjenosti, kakor po izrednem trudu in po posebnih naključjih življenja.» Kdor se hoče prepričati o izredni nadarjenosti pisa-teljičini, naj bere njene zbrane spise — katerih je izšel letos prvi zvezek, in katerih so štirje pripravljeni za izdajo, o njenem izrednem trudu in posebnih naključjih življenja pa pričajo zgoraj omenjene «Životopisne in književne črtice», kjer med drugimi zanimivostmi beremo: «Prva odgoja, katero je pisateljica uživala, nje duha nikakor ni usposobila v književnico slovensko. Temu je že sam njen rojstveni kraj nasprotoval, Pavia v Lombardiji, kjer je 9. malega travna 1854. leta zagledala luč sveta. Nje roditelja, avstrijska podložnika, oče Josip Doljak iz Solkana, sodiščni svetnik, znan v slovenski politiki 1. 1848. kot državni poslanec na dunajskem zboru, in mati, profesorja Milharčiča hči, iz rodbine Milharčičeve in Premersteinove s Kranjskega, bila sta sicer po krvi Slovenca, a po obiteljski in šolski vzgoji polaščenca. Tako je tudi Pavlina v prvi mladosti bila po laški odgojevana, in to početkoma v Milanu, pozneje v Trstu, naposled v Gorici in slovenskem Solkanu blizu mesta goriškega. Ko je namreč Pavlina v svojem šestem letu z obeh stranij osirotela, rasla je v Solkanu v hiši svojega strijca in varuha, Matije Doljaka, veleposestnika, župana in poslanca na goriškem deželnem zboru. Tako je poznejša pisateljica prišla v prvo dotiko s svojim narodom in s slovensko govorico. Vendar pa bi njeno bivanje sredi slovenskega prebivalstva, kakoršno je solkansko, samo po sebi ne bilo vzpodbudilo nje rodoljubja in nje ljubezni do slovenščine, ker se je tudi v hiši nje varuha za njene mladosti občevalo jedino v laščini, in ker je nje šolski pouk v nekem zasebnem učilišči goriškem bil izključno laški. Pridružile so se neke posebne okoljščine, katere so oni čut v njenih prsih obudile in zanetile in pa trdna nje volja, katere je v resnici trebala. Že z jednajstim letom morala je ostaviti vse šolanje ter na strijčevem domu pomagati gospodinjstvu. Sreča pri nedogotovljeni nje obrazbi šolski je bila, da so v strijčevo hišo zahajali izobraženi in za svoj narod vneti slovenski možje, ki so se z gospodarjem živahno posvetovali o novovzbujenem narodnem gibanji. Izmed narodnih mož, ki so v Doljakovo hišo zahajali in na narodno obraženje naše pisateljice vplivali, sta pred drugimi posebnega opomena vredna odvetnik dr. Lavrič in deželni uradnik Ernest Klavžar. Oba sta mlado Pavlino poučevala v predavanji in deklamo-vanji in v nji vzbujala čutstvo za slovensko pesništvo. Njun pouk je imel bližji namen, da bi mlada Slovenka, ki se je z ognjenostjo poprijela slovenščine, katere se je morala od prve črke učiti, o slovesnih prilikah javno deklamo-vala in pri gledališčnih igrah v solkanski in goriški čitalnici nastopila, kar se je vselej s povoljnim vspehom godilo. Tako je iz čestiteljice slovenskih pesnikov postala slovenska pisateljica in pesnica. Vsak, ki pisateljstvo količkanj pozna, pritrdi mi rad, da je mladi pisateljici novo naučeni jezik in pesniško poskušanje prizadevalo marsikojo preglavico, mnogo truda in muke, a vse te težave je premagovala in obvladovala gorka ljubezen do domačega jezika in navdušenost za lastni narod.» Ako bi prostor dopuščal, bi bilo pač najbolje tukaj popolnoma umestiti prof. dr. Jan. Pajka že omenjene črtice, posebno še kako in kaj je že vse pisala pisateljica, kako se je njeno pisateljevanje razvijalo počenši od 1. 1873., ko so njeni prvenci začeli izhajati v «Soči» in «Zori» do današnjega dne, ko so se začeli skupno objavljati njeni zbrani spisi. Vsakdo pa, ki osobno pozna pisateljico in njene domače razmere se mora le čudom čuditi, kako je mogoče, da ženska, katera živi res v prvi vrsti svoji hiši in svoji rodbini, ki je uzorna, neumorno marljiva gospodinja, nežna, vseskrbna mati in soproga, kako je mogoče, da samo v postranskih, domačega dela prostih uricah toliko piše! — K takšnemu vspehu je res treba poleg izredne nadarjenosti tudi prave jeklene volje, poleg najgorkejše navdušenosti, neumorno vztrajne de- lavnosti. Prekrasne lastnosti, katerih mi Slovenci, žal, toliko pogrešamo. Ako pa občudujemo in slavimo pisateljico in pesnico Pavlino Pajkovo, posnemajmo torej te njene občudovanja vredne lastnosti, s pomočjo katerih je poleg naravne nadarjenosti postala prva slovenska pisateljica. Mohamedanska legenda. Ruski zložil Vasilij Vjeličko. — Preložil A. Aškerc. ©3ejh, potomec Mohameda V Meki svetec je največi; Cesar 6n od Allah prosi, Njemu je lehkč doseči. ^adača. Pa priromata vam k šejhu Dva vaščana, dva soseda, Kmet in pa lončar. Molitve Pr6sila oba seveda. Reče prvi: «Starec sveti! Dežja mi izprosi z neba! Sicer setev posuši se, Sicer revež bom brez hleba!« A lončar jokaje pravi : «Meni dežja ne — le solnca! Sicer jaz ne posušim ti Niti jednega si lonca!» . . . Ta trenutek modri starec Ni bil baš razsvetljen v glavi. «Idita mi, bratca, v miru!» Sejh prositeljema pravi. c Vsakega iz vaju Allah Rad ima, verujta! Nego Zarad vaju jaz z molitvoj Spravil res bi ga v —• zadrego pogum velja! jMoj sprehod po staroslavnen) pon\peju. Spisal dr. Anton Medved. *'^S^If^iS Pač divna si, divna krasota, ''^^^mSBSfjfl^m1^ Ki tu se okrog mi blestiš; Očaran ti kličem: »Odsev se •'^jjjgjgg^iŠijHB^^'* Nebeškega raja mi zdiš!» ^^le vrstice zapisal sem v dnevnik, ko smo 18. kimovca 1. 1891. trije potovalci raz '^'•TjBfjjjpr hribček CamaIdoli poleg Napolja zrli v daljavo. Vrele so mi iz globin pre-"""- senečenega srca. Plamtel sem bujnega oduševljenja za naravno krasoto. O kolikokrat sem bil že čital, da so tam doli na jugu tako krasni kraji! Kako ne bi bil torej po njih hrepenel? «Vedi Napoli e poi mori — poglej Napolj, potem pa umri!» Koliko li je resnice na teh krilatih besedah? da, to sem hotel sam videti, sam skusiti. Samo visokoleteči popisi v knjigah in časnikih . . . kaj je to za ukaželjno srce, ki po naravni, nazorni resnici koprni! ■—• In čuda, premnogo sem upal, še več pa dosegel. Razni kraji tam doli so tako divni, da lepših morebiti nikjer ljubo solnce s svojimi žarki ne poljublja. Na severu in vzhodu smehljajo se pisani grički, obsajeni z vinogradi in vrtovi, v katerih zlatijo duhteče oranže in temnozelene oljke zore; tu in tam pa dviga veličastna palma svoje orjaške liste proti nebu. Na zahodu zazreš morje, tisto Napoljsko morje, o katerem pravi lord Bvron, da «s svojimi blestečimi valčki bolj gane, nego biserne solze na licu cvetoče device.» In sredi morja vije se v polkrogu venec ljubkih otokov; tam doli najnižje skalnati, slavni Capri, ki se ti zdi beli labud v prozornem valovji. Na južni strani pa Nap olj čarobno kraljuje. O dolce Napoli, o suol beato, Dove sorridcre volle il creato 1 «0 sladki Napolj, o blaženi krajb proslavlja ga narodna pesem. Pogled na mesto je dražesten, prekrasen. Ah, res, res: Vedi Napoli e poi mori! — — Nehote sem pri tem pogledu vzdihnil, kako bogato je pač obsul dobrotni Bog ta kraj v svoji neskončni ljubezni z lepoto in plodovitostjo! Kogar pa Bog ljubi, tega rad tepe. Tudi to rajsko okolico je že večkrat grozovito tepel in strahovita njegova šiba že dve tisoč let neprestano čaka na udar. Ta šiba božja je vulkanična gora Vezuv, na južnovzhodni strani Napolja. Z nekim svetim strahom, z nepopisljivimi občutki šli smo tje doli. Pred nami strmi vedno Vezuv v višave, črni, gosti dim iz njegovega žrela na vrhu nevtrudoma burno hiti navzgor. Jaz sem postal resno otožen. Zgodovinski spomini porodijo se v mojem srcu. . . . Nekdaj bila je krog in krog široka ravnina. Ob Napolj-skem morskem zalivu cvetela so lepa in bogata mesta; med njimi bil je največji Pompeji. Sicer z vsakeršnimi blagotami obdarovana, trpela so ta mesta strašno veliko po potresih, ki so skoraj vsako leto ljudstvo plašili in begali. A od kod ti vedni potresi? Vsa tamošnja okolica je popolnoma vulkanična. Precej pod zemeljskim površjem so velikanske votline. V Soliatari sem vdaril z nogo ob tla, in koj sem zaslišal viharno bobnenje iz skrivnostnih votlin. Sem ter tje je celo zemlja odprta, in iz notranjih jam vali se vroč žveplen dim z vednim šumenjem in mogočnim bučanjem. Včasih nastane nenavadno hud podzemeljski hrum, zemlja se zmaje, se dvigne, tu in tam poči in z grozno silo bruhne iz neznanih zemskih globočin raztopljene rude, tako imenovano lavo. — Da so taki naravni pojavi strašni, in da razširjajo daleč okoli ne-popisljivo grozo in trepet —• si lahko vsakdo misli. Najhujša taka prikazen je bila v 1. stoletji po Kristusu. Že leta 63. je opustošil pogubonosni potres vso sedanjo napoljsko okolico. Mesto Pompeji je do malega razdjal. Le čudovita lepota in rodovitost onih krajev je zopet privabila srčne podjetnike, ki so tako hudo zadeto mesto Pompeji obnovili in okrasili z vso mogočo lepoto, potrebno zahtevam takratnega razkošnega sveta. Pač niso slutili, da jim preti še grozovitejša usoda. Le prehitro jih je doletela. . . . Čujte! 27. velikega srpana leta 79. p. Kr. razpoči se bliskoma na vrhu gora Vezuv. Razvije se koj prizor, o katerem mi niti pojma imeti ne moremo. V nebo doneč grom in peklenski ropot pretresa zemljo in zrak; ogromni plameni švigajo iz srditega žrela na Vezuvu; gost dim zakrije solnce in preobleče s temoto nebo. Čez nekaj trenutkov — joj! še hujše! Kakor burja dvignejo se neskončni oblaki pekočega pepela iz votline; silovito vsipljejo se na vse strani, sosebno doli preko Pompeja, šest do osem in še več ur daleč. Neverjetno naglo pokrijejo do sedem metrov visoko tri prelepa mesta: Ilerkulanum, Stabiae in Pompeji; zraven pa, Bog ve koliko še rajskih vil, vasij in bogatih pristav. Kamor koli se vsuje pepel, omami mahoma vsa živeča bitja. Se nekaj trenutkov in — gorje, gorje! vse je mrtvo — vse mrtvo in na eden mah tudi že pokopano v pepelnem grobu. Vse mrtvo! Za pepelom pribobni kmalu ogromna reka razbeljene lave iz Vezuva. Kakor divji hudournik dere navzdol v ravnino. Koj preplavi pepelnato odejo. Vse je pokončano. O mestih ni sluha ne duha; pod lavo, ki se polagoma v rudo in kamenje utrdi, je vse pokopano. Vsa, prej bujno cvetoča ravan je odslej kamenita puščava in zraven ■— neskončno grobišče. Mine vek za vekom. Z lavo preplavljena ravan postane s časoma rodovitna; kajti lava se v mokroti primeroma jako hitro spremeni v najplodovitejšo črno zemljo. Okrog Vezuva rumenijo zopet zlata polja; vitke trte rodijo zopet, kot nekdaj, presladke — lacrimae Christi. Ob morju nastanejo nove naselbine; valovi ljubko šumljajo in pluskajo ob cvetoče obali, kakor davne dni. Le o starem, bogatem Pompeju ni sledu; celo spomin na to sloveče rimsko letovišče je ugasnil. Napoči leto 1748. Takrat so kopali pod Vezuvom vodotok. Slučajno trčijo pod zemljo na mramornat kip. Kopljejo globlje, vedno globlje, daleč okrog. Ni dolgo — glej! — pa zagleda cela hiša beli dan. Kakšno veselje za starino-slovce! Od vseh stranij prihitijo na lice mesta; stotero rok se giblje, koplje, razklada, odvaža, pometa. Čudom se čudijo, ko spoznajo, da je to staro mesto Pompeji. Izkopavanje se marljivo nadaljuje. Posebno Murat, kralj napoljski, pridobil si je v tem nevenljive zasluge. Do danes je že skoraj polovica mesta izkopana. Staroslavni Pompeji praznuje svojo veselo veliko noč. Z neizrekljivim zanimanjem hitel sem ga ogledovat. Ne vem, kje in kedaj bi bili moje srce prešinjali tako mogočni toda različni občutki, kakor tam v izkopanem Pompeju? Veselje se je umikalo grozi; sladko presenečenje drvelo je za mučnim trepetom. . . . Na zahodni strani stopim pred mestna vrata pompejska. Vse je častitljiva starina, nespremenjena od leta 79. Pompeji je bil, kakor je bilo to prej povsod običajno, z jako močnim zidom utrjen. Nekaj trenutkov strmim nad orjaškim zidom. Sedanji vek svojim potomcem takih ne bo zapustil. Tako trdno in tehnično dovršeno so znali zidati samo Rimljani. Prestopim mestni prag — že stojim v Pompeju. Blizu velikih vrat osnovali so starinoslovci muzej, poslopje, v katerem zbirajo vse zanimivejše stvari iz Pompeja. Pojdimo va-nj! Kako je vse lepo v redu! V prvi ograji razloženo je vsakovrstno poljsko orodje, kakoršno je bilo 1. 79. v Pompeju podsuto. Brana, plug, vile, motike, srpi, noži . . . hm, si mislim, vse kakor pri nas; le malo smo v 18 stoletjih v tej stroki napredovali. V drugi ograji imajo bivši pompejski obrtniki svojo razstavo. Najbolj zanimajo me trije hlebi kruha, po obliki našim jako podobni. Našli so vse tri v pepelu v peči, katero sem pozneje sredi mesta videl, pečeni so torej 27. avgusta 1. 79. Lepa starost za kruh. Mudi se mi, hitim dalje. Zanimivejše stvari me še čakajo. Pred seboj zagledam kup človeških kostij, ostanki nesrečnih žrtev 1. 79. V stekleni omari leži celo pet celih trupel; zraven pa še več okostij. Pogled na nje je gorostasen. Do sedaj so izkopali v Pompeju blizu 230 trupel, ki so bila v pepelu in lavi zasuta. Ohranjena so zelo dobro, kar je čisto naravno. Ko je namreč pepel v burnem viharju privrel iz Vezuva, jeli so ljudje zdivjani bežati. A bilo je prepozno. Omamljeni so popadali, pepel jih je okrog in okrog obdal, da zrak ni mogel nikoder do njih. Kipeča lava je trupla v pepel še tesneje zavila, a sežgala jih ni. Ako dandanes najdejo tako truplo, se okamenela lava in pepel, kakor debela lupina, odlušita in truplo se prikaže v ravno tisti legi, kakor je bilo umrlo na dan grozne nesreče. Silno ganljivo je opazovati, kako so se posamezne žrtve bojevale z neizprosno smrtjo v strahovitem trenutku. Poglejmo; Tu leži truplo — popolnoma ohranjeno. Od glave do prsij so lavo odlušili; vidijo se globanja, snežnobeli zobje, okoli vratu celo dragocena zlata verižica, kar je znamenje, da je to bila deklica iz premožne rodovine. Iz velikosti kostij se lahko sklepa, da je imela 18 do 20 let. Ko je začel Vezuv bruhati, je bežala po cesti, a pepel jo omami, pade na hrbet in ker ji pepel sili v oči, si z obsma rokama za-tisne obraz; strastno zakriva oči, a omedli in vsled zadušenja umrje •— in v tej legi je videti še danes. Ravno tako značilno je drugo truplo. Krepak mož je, in sicer suženj. To pa spoznamo iz tega-le: Rimljani so imeli navado, kruto, barbarsko navado, ki jim ne dela časti, da so svojim sužnjem devali okoli vratu ali pa na roko železen obroč, na tem je bilo vsekano ime gospodarjevo; ako je torej suženj ubežal, so ga koj vjeli in izročili nevsmiljenemu gospodarju. Tudi ponesrečeni suženj, o katerem govorim, ima tak obroč krog vratu. I njega je smrt zadela na cesti, ko je bežal. Pepel ga obsiplje, omami, on pade na prsi. A smrti se on, močen mož, nikakor tako krotko in nagloma ne uda, kakor ona slabotna deklica; na truplu se še sedaj pozna, kako mučno se je s smrtjo boril. Ko je pal — rije v pepelu s silo naprej; strastno stisne roke, pahne z levico pred sebe, z desnico pa se upre na kamenita tla, — a zastonj, še nekaj trenutkov —■ suženj onemore — umrje. Poleg sužnja leži žena, nadepolna mati, katero je grozna katastrofa ugonobila v porodnih bolečinah, strašna je videti. Vrnimo se iz muzeja; prebritki spomini vstajajo v srcih, ko gledamo te tužne priče prežalostnega dneva. . . . Stopim na veliki trg pompejski. Na njem so se odločevale vse javne mestne zadeve. Mestni vodja, rekli bi župan, sedel je na vzvišenem prostoru tam sredi trga. Na trg se steka obilo ulic. Ozke so, a lepo ravne. Odidem po glavni ulici proti zahodu. Ustavim se, veliko ljudsko gledališče leži pred menoj. Spozna se jako dobro vse: oder, sedeži, razvrščeni po stanovih; pod odrom pa so temne celice, v katerih so bile skrite zverine za bojevite igre. Zdi se mi, da vidim planiti iz njih tigre in leve na bore sužnje, ki so jim v hrano pripravljeni; uname se krvav boj, mesarsko klanje. . . . Fej! res žalosten spomin iz prošlih časov nečloveške omike! Naprej po sprehodu! Naletim na lepe palače; svitli mramornati stebri od zunaj, krasne, še skoraj sveže slikarije od znotraj; na tleh čaroben mozaik . . . vse za starinoslovce neprecenljive vrednosti. Ob voglu «dolge ulice» in «Merkur-jevega trga» stoji gostilna, zunaj pri vhodu berem napis, katerega pa nočem sedaj objaviti, ni lep. Pogledam tu in tam v kleti, v kuhinjo ... se ve, vse prazno, sicer pa dovolj zanimivo. . . . Solnce že zahaja. Z zadnjimi žarki poljublja srebrne morske valove, ki nam tako rajsko lepo leskečejo. «Prijatelji, za danes dovolj! Jutri zgodaj na Vezuv, popoldne zopet semkaj v Pompeji!» denem in vsi krenemo proti mestnim vratom. E pronta la partenza Jo m' allontano . . . Globoko, globoko v srce si zapišem vtise pompejske. Nikdar jih ne bodem pozabil. . . . Da, nad vse zanimiv je bil moj sprehod po staroslavnem Pompeju. Turška romanca. Vasilj Vjeličko. — Preložil A. Aškerc. a pojedini paša Damaški Pobaha se napčl pijan: «V pašallku mojem, gospoda! Vsak razbojnik je meni znan. Odkritosrčni paša. «Ko bi hotel, vse vkup pri tej priči Jaz obesit dal bi lehkčl« — ««Kaj pa čakaš?!»»'kriče va-nj tovarši. Vsi začudeni v pašo zr6. A paša se smeje ... za trebuh On drži' se, stari lisjak —: «Vi nemara mislite, bratci, Da sem jaz . . . da sem jaz — bedak?» «1, pokaj bi lovil vse ob jednem? Ko pa več po sto in stokrat Jaz od vsakega tička posebej, Dobro vem, da dobim nagrad! Ceharje in Xeharski plemiči". Krt " C" .CifSŽS^* 1 M IsP^i 1 i ^ SHr Spisal —a- dlo je dne 22. svečana 1. 1803., ko je lepo okrašen posebni vlak pripeljal nad 400 štajerskih Slovencev v belo Ljubljano, v naše narodno in kulturno središče. Ta impozantni izlet veljal je novemu deželnemu gledišču, posebno pa krasni in prelepi narodni operi «Teharski plemiči». Srca so nam vskipela, ko nas je dovršena predstava in naravno prizorišče postavilo nazaj na štajerska tla, v Teharje, in nam oživila spomin na tugo in slavo davno preteklih dnij. Male Teharje, prej nepoznate, postale so nakrat znane in slavljene po vsem Slovenskem in gotovo je marsikdo vprašal: Kje in kakšna je pa ta vas, ki ima tako slavno zgodovino ? Misleč, da vstrežemo zanimanju širših krogov, vsprejeli smo v svoj letošnji koledar sliko tega zgodovinsko in ob jednem naravno tako zanimivega kraja ter hočemo v naslednjem čitateljem v kratkih potezah naslikati lego in zgodovino teharske vasi. Pol ure hoda od Celja proti vzhodu leži na malem holmcu na obeh straneh okrajne ceste mala vas, katera že od daleč daje prav lep in prijazen pogled. Ko prideš v vas, moraš se kar čuditi snažnosti in čednosti, kakor je ni kmalu v kakšni vasi. To daje takoj sklepati na prebivalce. Ti so pošteni in po večini premožni in gostoljubni ljudje, ki se ti takoj prikupijo. Pa jedno nesnago imajo Teharje, in to je grdo nem-čurstvo, katerega se Teharčani še niso otresli. Cenjeni čitatelj, kateremu razmere niso znane, bode z glavo majal, češ, kako je v kraju, katerega zgodovina je dala predmet operi ((Teharski plemičis mogoče govoriti o nemčurstvu. Pa žal, teharska občina je sedaj še v nemških rokah, bolje rečeno v nemčurskih. Nemcev namreč, v Teharjih ni, a v bližnjih Storah je neka tovarna, ki spada v občino Teharje in daje mnogim Teharčanom dela, ob jednem pa tudi predpisuje odbornike pri občinskih volitvah. In to je vzrok, da ima občina teharska še dandanes nemčurski občinski zastop. Dolgo pa, hvala Bogu, to sramotno stanje ne bode trpelo. Teharska vas bode zopet dobila svoj naravni slovenski značaj tudi v svojem občinskem zastopu. K temu bode najbolj pripomoglo, kakor se nam vidi, delovanje tamošnje lani ustanovljene podružnice sv. Cirila in Metoda. Kdor se je udeležil zadnjega zborovanja te podružnice, dne 20. velikega srpana p. 1., se je prepričal, da so tamošnji vrli rodoljubi vspešno delovali. Kajti že se je videlo, da se Teharčani zavedajo svoje slavne zgodovine in sramujejo sedanjega ne baš slavnega nemčurskega vodstva, da se bodo ohrabrili ter storili konec sramotni nemškutariji v — slovenskih Teharjih. Toda zapustimo to ne ravno prijetno in veselo sedanjost in podajmo se v pretekle, veselejše čase. Veselejše? bode cenjeni čitatelj vprašal. Časi robstva in sužnosti vendar niso bili veseli! Gotovo ne. A Teharčani niso bili sužnji, bili so gospodje, plemiči, ter so imeli iste pravice in slobodnosti kakor graščaki. V naslednjih vrstah hočemo čitateljem podati kratko zgodovino plemstva teharskih vaščanov. Zgodovinsko dognano je, da so Teharčane celjski grofi poplemenitili. Dognano le to ni, iz kakega vzroka in povoda se je Teharčanom podelilo plemstvo. Po neki stari pravljici, katero je tudi naš pesnik, gosp. A. Funtek, porabil za svoje «Teharske plemiče«, bil je povod ta: Teharje. (Po fotografiji S. Magoliča.) Teharska dekleta so v starih časih slovela po svoji lepoti. Celjski grof Viljem, ki je živel v štirinajstem stoletji, mudil se je v počitnicah v Celji in je prav rad zahajal v okolico, posebno v Teharje. Tu se je seznanil z lepo županovo hčerjo, Lizo, in posrečilo se mu je tudi dobiti vstop v županovo hišo. A teharskim fantom ni bilo nič kaj po volji, da zahaja mestni gospodič k lepi Lizi. Svarili so očeta, a ta jih ni hotel poslušati. Zaradi tega so sami skrbno pazili, in neko noč se jim posrečilo, da so zasačili mladega grofa v Lizini sobi. Hitro so poklicali očeta, da bi se sam prepričal. Ta je dal zadelati okna in vrata, da mu grof ne zbeži. Grof Viljem videč nevarnost potegne svojo sabljo grozeč se: «Kdor se mi bliža, temu razcepim glavo; da veste, jaz sem sin vašega gospoda, grofa Urha I.» Na to je navzoče prosil, da naj o tem očetu nič ne povedo; on jih bode, kadar stopi na mesto svojega očeta, bogato obdaril. Ko je nekaj let pozneje postal vladar, spomnili so ga Teharčani na dano obljubo, in on jim je podaril več sto oralov hoste in zemlje. Po drugi pravljici dogodilo se je nekaj enakega grofu Urhu IT. Tega pa so Teharčani hitro v kozji rog vgnali, in on jim je moral takoj obljubiti, da jih poplemeniti. Seveda nimajo take pravljice nobene zgodovinske vrednosti. Kajti verjetno ne more biti, da bi se bili mogočni celjski grofi, katerih oblast se je raztezala čez ves Spodnji Stajer, čez Koroško, Kranjsko in Hrvatsko, ustrašili peščice kmetskih fantov. Pa nekaj zgodovinske podlage imajo vendar take in enake pravljice. Komur je namreč zgodovina znana, ta ve, da so bili srednjeveški graščaki strah svojim podložnikom. Pred njih razuzdanim življenjem posebno nežni spol ni bil varen. Kakoršni vsi drugi graščaki, takšni so bili tudi celjski grofi. Zgodovina pripoveduje, da so imeli le-ti posebno v Teharjih mnogo postranskih otrok, in da so iz drugih krajev svoje nezakonske otroke izročevali Tehar-čanom v izrejo in odgojo. V teku časa so grofi spoznali, da je po tem takem s časom med Teharčane prišlo mnogo plemenite krvi, in nemogoče ni, da so tej dejansko v krvi obstoječi sorodnosti in plemenitosti Teharčanov hoteli dati tudi zunanjo obliko s tem, da so jih poplemenitili. K temu pa pride še uvaževati, da so bili Teharčani pri celjskih grofih že prej posebno priljubljeni. Kadar grofov ni bilo v celjskem gradu, so imeli Teharčani stražo v njem in so čuvali nad zakladi. Pri slavnostih so rabili grofi Teharske fante kot paže. To vse je menda celjske grofe pripravilo, da so podelili Teharčanom plemstvo; a dognana ta stvar kakor gori omenjeno, še ni. Gotovo je le to, da so postali Teharčani pod celjskimi grofi plemeniti, kajti ohranjena je neka listina, s katero je 1. 1537. cesar Ferdinand I. plemstvo Teharčanov in njim po celjskih grofih podeljene pravice in privilegije izrecno potrdil in ponovil. To izvirno pismo hranili so teharski plemiči do srede tega stoletja, sedaj pa leži v deželnem arhivu. Iz tega pisma je razvidno, da so bile Teharčanom vse bližnje vasi, ki spadajo dandanes v okrožje teharske občine, podložne in so jim bile zavezane k raznovrstnim dajatvam. Teharčani Jože Pečnak. so imeli svojo sodnijo, svoje zemljiške in sirotinske knjige, in njim je pristojalo vse pravosodstvo čez podložnike, razven kazenskega. Tudi v Savinjski dolini so bile nekatere vasi teharskim plemičem podložne. Pravosodstvo, s katerim je bila združena sploh vsa uprava vaških zadev, vodil je po plemičih vsako leto voljeni župan, kateremu so na strani stali štiri starešine (seniores). Ti dostojanstveniki zastopali so plemiče tudi na zunaj ter so imeli svoj posebni pečat in posebna znamenja svojega dostojanstva, katera so še dandanes ohranjena. To plemstvo Teharčanov nehalo je v sedanjem stoletji, ko se je vsa državna uprava preosnovala. Pravosodstvo teharskih plemičev prišlo je na okrajno sodnijo v Celji, in administrativno opravo prevzela je teharska občina. Tako se je seveda izbrisal tudi razloček med plemiči in podložniki, in dandanes ohranjeni so o teharskem plemstvu, o pravicah in slobodnostih Teharčanov le še — spomini. Pa še ti spomini ugašajo pri nekem delu današnje teharske generacije, to je pri tistih, ki hočejo svoj rojstni kraj izročiti nemčurstvu, ker ne razumejo ali nočejo razumeti njega zgodovine. A zgodovinski spomini so, če je njih predmet dandanes še tako nepraktičen in brez vsakega realnega pomena, vendar velike važnosti v narodovem življenji. Kajti oni so vir navdušenja in samozavesti, in koliko ta dva nevidna faktorja moreta v narodovem življenji, to nam kaže vsako narodno gibanje. To je tudi spoznal mož, katerega sliko prinašamo na strani 91, namreč gospod Jože Pečnak. Ta mož se je spoznavši, da hira pri Teharčanih spomin na pretekle dni, rekli bi z otroško ljubeznijo uglobil v zgodovino teharskega plemstva in je začel ljudstvo poučevati o preteklih časih ter mu ucepil s tem navdušen na zgodovini osnovani lokalni patrijotizem. Začelo se je v Teharjih novo gibanje, katero je rodilo podružnico sv. Cirila in Metoda. Gospod Jože Pečnak je 781eten sivolas starček, pa vkljub svoji starosti je mladeniškega navdušenja, kadar gre za slovensko stvar. Rodil se je leta 1815. v Kresnikah pri Teharjih in se šolal v Celji. Od tod je šel v Gradec in na Dunaj, kjer je študiral tehniko. Pozneje se je naselil v Celji, in tu so ga kmalu volili v mestni zastop in ob- činski svet. To je seveda bilo še v času, ko so sedanji mestni očetje celjski trgali še hlače po šolskih klopeh. Sedaj pa uživa v prijaznih Teharjih svoj zasluženi pokoj, kar ga pa ne moti, da ne bi kot ud okrajnega zastopa in cestni komisar izvrševal svojega posla z neumornostjo in marljivostjo in se udeleževal vsake stvari, katera ima biti v obče blagostanje. Med svojimi vaščani-sosedi, iz-vzemši pristaše nemčurskega občinskega zastopa, je jako čislan in priljubljen; saj jim je pa tudi oživil spomin na lepšo slavnejšo preteklost in se poteguje vedno krepko za vaške zadeve, ki se včasi ne strinjajo z zadevami in željami nemčurskega občinskega zastopa. Zgoraj smo povdarjali, kakovo važnost imajo zgodovinske tradicije v narodovem življenji in hrepenenji. Zaradi tega si ne moremo kaj, da ne bi omenili moža, Dr- Benjamin ipavic. ki ni samo svojim sosedom-vaščanom nego vsemu slovenskemu narodu oživil spomin na kos slovenske zgodovine. To je dični naš skladatelj dr. Benjamin Ipavic, katerega sliko tudi podajemo cenj. čitateljem. V letošnji zimi prihajali so iz vseh krajev slovenske domovine rodoljubi v Ljubljano poslušat krasno delo Ipavičevega glasbenega uma, vsi so se divili lepi kompoziciji in dovršeni glasbi, divili pa tudi Teharskim plemičem. Vsakdo, ki je videl to krasno igro, si je mislil: Vi Nemci in vsi drugi, ki pravite, da Slovenci nimamo zgodovine, tu jo imate, ta igra vam predočuje kos slovenske zgodovine. Ta igra pa je tudi lepa cvetlica na drevesu naše narodne kulture, naše izvirne glasbene umetnosti, katera ima v dr. Benjaminu Ipavicu jednega najodlič-nejših reprezentantov. Ta zasluži, da seznanimo nekoliko tudi širše kroge z njegovo osebo; omikancem pa je itak vsem dobro znan. Dr. Benjamin Ipavic rodil se je leta 1820. v Sent-Juriju ob južni železnici. Vile so mu položile, kakor sploh vsej rodbini dar glasbe v zibelj. Trg Sent-Jurij je kraj za to, da se je Ipavičev duh razvil v narodnem mišlenji in čutenji. Ni ga namreč trga na Štajerskem, kjer bi bila narodna zavednost toli intenzivna, in kjer bi bilo toliko odličnih, izobraženih narodnih rodbin, kakor v Sent-Juriju. Župan tega trga je brat našega dr. Benjamina Ipavica gospod dr. Gustav Ipavic, vrl narodnjak in kakor Benjamin, sloveč skladatelj. Pač dva redka brata! Dr. Benjamin Ipavic biva že dolgo let v Gradcu, kjer je mnogo iskan in čislan zdravnik. A tam v nemškem Gradcu se mu niso zbrisali iz srca in duha utisi, ki so nanj uplivali v mladih letih v narodnem Sent-Juriju. On je ostal zvest narodnjak ter zvesto hrani v svojem srcu spomin in ljubezen do slovenske domovine. 5elitey 30Yaa0Y Pro^ ju9u*) Spisal S. Rutar. Selitev «Sclavenov» na jug. ?fgyi)lovani poseli so vlaško nižino in Bizan-' * tinci so jo kmalu prekrstili v «Scla-^. ^ vinia». Istodobno prišli so tudi čez VlSl^^* * " izlive donavske ter zaseli takozvano "v. '-f^-j/V^C" Mal° Scytijo do Trajanovega nasipa, 'J * I 4 torej saj do črte Črnavoda-Kostend-»: " <■* { sche. Donava in Trajanov nasip mejila sta takrat bizantinsko cesarstvo. In tu še le zadel je slovanski naval na resne zapreke. Uprav Donava zabranjevala je najdalje Slovane, da niso pridrli v obljubljeno deželo vseh barbarskih"narodov. Tako si tudi najlaže razlagamo, zakaj da v slov. nar. pesnih pomeni Donava (Dunav) v obče reko ali vodo 1). Naval Slovanov iz obrežji Črnega morja pa je bil pre-silen in pritisk uralofinskih narodov prejak, da bi se bili *) Nadaljevanje iz lanskega letnika. ») Prim.: Jagič, Slav. Archiv I., 330. mogli Slovani dalj časa upirati v Valahiji. Mer nadaljne selitve pokazala je narava že sama, ia sicer na jug čez Donavo ali pa na zapad ob reki navzgor. Sclaveni vdarili so tudi v resnici po obeh potih in se tako že drugič na vedno razdelili. Velika sorodnost Slovanov v Alpah in Moziji svedoči, da so nekdaj pripadali skupnemu narodu Sclavenov. Celokupnost panosko-korotanskih in pa mozijskih Slovanov spričuje tudi to, da so tačas oba dela klicali enako, namreč: Sclaveni ali Sclavi. Sicer sta pa že Prokopij in Jordanis natanko ločila Sclavene in Ante. Da bi se bili imeni zamenjavali, niti misliti ni. Od Slovanov mogli so se naseliti preko Donave in ob Donavi seveda le oni, ki so prvi prišli v deželo med Dnjestrom in spodnjo Donavo ležečo. Za njimi stanujoči Anti prišli so še le pozneje k Donavi. Ce so se pa vendar pojedini naselili po bizantinski državi, so tudi pojedini ostali. Zato pa Safarik nima prav, ko izpeljuje mo-zijske (bolgarske) Slovane od Antov.1) O podunavskem bivališči Slovanov si on sploh ni ustvaril jasne podobe. Sledimo naprej onemu delu Sclavenov, ki je šel preko Donave v bizantinsko carstvo. Pot je bila dvojna. Naravneja vodila je iz Vlaške čez Donavo. Bila je le nekak podaljšek prejšne meri od severa na jug in šla je po dobro obdelanih če prav večkrat opustošenih krajih, kjer je bilo upati še dokaj plena. Ta pot pa je bila tudi težavneja, kajti bizantinski vojaki stražili so ondotno mejo kar najbolj. Kljub vsem zaprekam došlo je zdaj mirno, zdaj z mečem v roki toliko Sclavenov čez Donavo, da so poslovanili velik del balkanskega polotoka ter ga prekrstili v «Sclavinia». Povse napačna je trditev Šafarikova, da so se Slovani mirnim potom naselili po polotoku. Da bi bili le nekateri takorekoč zašli v Mozijo in sosedne dežele, ne pa prihruli trumoma z bojnim krikom, in da bi si bili iskali le primernih ') Safarik, II., 234. krajev za poljedeljstvo ter samo v obrambo za orožje zgrabili — to zdi se vendar preveč idilično. Sploh se treba otresti nazorov o preveliki miroljubnosti slovanski, ako tudi Theophylakt*) pripoveduje, da so 1. 595. ujeti Slovani baje dejali cesarju Mavriciju: «Godci smo in ne poznamo orožja; naš narod živi doma v najlepšem miru v deželi, ki ne daje železa.«2) V vednem boji s prirodo in sosedi, ki so kaj radi plenili po njihovih tleh, morala je bojevitost vidno rasti. Koj ko nastopijo pred olikani svet, že ne kažejo plemenite hrabrosti, ampak poželenje po ropu in pustošenji. Naselivši se po bizantinskih provincijah niso bili nič manj bojeviti, nego v srednjem veku, ko so se neprenehoma ruvali z Bizan-tinci, in ko so več nego enkrat silnemu Turku dali čutiti svojo moč. Take lastnosti pokazali so priseljenci pri napadu solunskem v bojih z Korzari in v stoterih prepirih z Grki.3) Janez iz Efeza pravi v cerkveni zgodovini1) o navedenih slovanskih napadih to-le: «Osvojili so si mnogo mest in trdnjav, pustošili, požigali, plenili in se čutili v deželi prav domače. ... Še danes se v rimskih provincijah ne boje nikogar, marveč more in požigajo pri svojih plenih, kar se le da; postali so imoviti, imajo mnogo zlata in srebra, cele črede konj in čez mero orožja; vojskovanju priučili so se celo bolje nego Rimljani.» Na bizantinski meji stanujoči Sclaveni ravnali so se po vzgledu predhodnikov Gotov in Huncev ter šli skoro vsako leto plenit čez Donavo. Tako so plenili leto na leto za vlade Justinijana (527—565), Justina II. (f 578) in Tiberija II. (f 582). Sclaveni in Bolgari od reke Majotis dalje po Moziji, Traciji, Macedoniji, do carigrajskih vrat, do Peloponeza in do jon- !) Hist. IV., 2. — Da slovanski godci niso znali orožja pripravljati je umevno. Kar pa o narodu govore, velja morda k večjemu o kojem malem rodu. — 3) Jirečck, o. c. pag. 94—95. — 4) Nemški prevel Schonfelder, Monakovo 1862. skega morja.1) Bizantinska moč je onemogla. Narod sam je obubožal po vednem pustošenji in rušenji nepremičnega blaga in vsled težečih davkov, ali pa opustil poljedeljstvo in se ponižal do nomadnega pastirskega življenja. Tako so se ohranili od mnogobrojnih romanskih in romanizovanih narodov le v hribih živeči nomadi, zlasti v Traciji in Mace-doniji. Od njih izvirajo sedanji Rumunci.2) Kedaj da so Slovani prvič prekoračili Donavo, ne da se niti približno določiti. Safarik stavi po svoji teoriji o mirnem naseljevanji ta dogodek zelo daleč nazaj. Dobi se tudi kak slovanski raziskovalec trdeč, da so bili i Ilirci in Traki — Slovani. Kaj umestna je v tem oziru opomnja Jire-čekova 8) glaseča se: «Ko bi obstojal narodni ponos in čast le v tem, da kak narod naleti v novem bivališči na tuje prednike ali ne, potem bi n. pr. severoameriški učenjaki morali takoj svečano proglasiti Indijance za prednike Angloameri-kancev.s Vendar se Jireček h kratu poteguje za to, da so bili Karpi in Kostoboki — Slovani. Ker so pa rimski cesarji pogosto naseljevali navedena naroda in pa Bastarne v 2. in 3. stoletji na desnem bregu Donave, torej sklepa Jireček, da so Slovani že takrat bivali na Balkanskem polotoku.4) Ne vpoštevši sličnih kombinacij treba vendar priznati, da so nekoji Slovani kot rimski priseljenci Mozije, Tracije, Dardanije in Macedonije že pred 6. stoletjem prišli v bizantinsko državo. Krepke Slovane je gotovo najbolj mikala vojaščina sama, da so vstopili v bizantinsko armado, kar se je prigajalo tudi pri Germanih. O teh slovanskih vojakih nam mnogo poročajo bizantinski letopisi n. pr. iz leta 527., ko so se bojevali zoper Gote v Italiji, potem iz leta 537., 540., 547., 555. i. t. d.6) V letu 469. bila sta v Traciji dva ') Prokopij: Hist. arcana, cap. 18. — 2) Roesler: Zeitpunkt der slav. Ansiedl, pag. 21. —• 3) Jireček: Geschichte der Bulgaren, pag. 68. — 4) Isti pag. 77 in 78. — s) Šafarik, II., 37. poveljnika z imenom Anagastos (Onegost) in Ostrui (Ostruj). V vojski zoper Perzijance odlikovala sta se Dabragezas (Dobrogost) "Avr/j? avrjp in Suaruna (Svarun) ZxXauoc avrjp. Nasprotno pa je Jirečekovo dokazovanje brezvpešno, da sta bila tudi Belizar in Justinijan Slovana.1) Iz vsega razvidimo, da so se slovanski rodovi zelo zgodaj naselili na Balkanskem polotoku, ker so zavzemali tako visoke službe. Morda so vzrasli na rimskih tleh in so se že očetje njihovi odlikovali v rimski vojski. Ali pa so bili oni redki vojaki, katere privede srečna zvezda od prostaka do poveljnika, in da vsled tega ni moči sklepati na večje naselitve Sclavenov. Močnejše navale Sclavenov v bizantinsko cesarstvo izvemo iz zgodovine še le koncem 5. stoletja. O prvem večjem navalu v Traciji čujemo 1. 493., ko so v nočni bitki nakle-stili bizantinskega vojskovodjo. Siloviteje pridrli so 1. 517. ter pustošili po Macedoniji, Epiru in Tesaliji tje do Termo-pil.2) Najčešče prihruli so Sclaveni za Justinijana, tako n. pr. 1. 527., 530., 533., 539. (istega leta prišli so po termopilski soteski celo v Pelopones, od koder so se umaknili s 120.000 sužnji nazaj k Donavi3), 546., 550., 551., 552. Justinijan postavljal se je takim napadom krepko v bran. Često je premagal in razkropil Sclavene, drugekrati se pa še upal ni, delati jim zapreke. Prokopij pripoveduje,4) da je isti cesar dal zidati mnogo trdnjav na meji zoper Sclavene in druge barbarske narode, in da je dal popraviti nekdanja pribežališča Sclavenov. Najhrabrejše čete in najboljše vojskovodje pošiljal je k Donavi. Vse te naprave pa so vsekako zahtevale mnogo časa, zato si pa tudi ž njimi cesar ni nič opomogel, dokler je še nedostajalo denarja in moštva, da bi lehko pričel sistematično vojsko.6) ') O. c., pag. 79. — 2) Jireček, o. c., pag. 81. — 3) Prokopij, Belluifi Persianum, II., 4. — 4) De aediiiciis, IV., 7, cd. Bonnensis, III., 293. — 6) Zinkeisen, Gesch. des osman. Reiclies, I., 147. Najbrže je pri teh pogostih napadih v bizantinsko državo ostalo nekaj slovanskih krdel ter se naselilo po ne-obljudenih krajih na voljo ali nevoljo cesarskih namestnikov. Da je bilo že za Justinijana precej slovanskih okrajev, sve-doči nad 600 utrjenih mest v cesarstvu samem, v Avre-ljevi Dakiji, Macedoniji, Tesaliji in v Epiru. Prokopij trdi,1) da je bilo lahko osvojiti si mesti Filipopel in Plotinopel, akopram je v obližji mrgolelo barbarskih rodov. Trdnjavo Aolina pri mestu Palmatis v Moziji so popravili, ker so v okolici SxXaužvo'. [iccpjiapoi (barbarski Sclaveni) napadali potnike in strašili po vsem okraji.2) Od leta 568. plenili so Sclaveni v družbi z Avari po Balkanskem polotoku. Tako je rasla nevarnost, ž njo pa tudi odpor Bizantincev. Leta 592. prilomastil je vojskovodja Priskos čez Donavo ter Sclavene dobro naklestil. Ujel je tudi njihovega «kralja* Musukija (Mažuk-a). Pri zmagoslavji pa so ga Sclaveni nenadno napali, da se je komaj umaknil na rimsko zemljo.8) Vzlic temu prezimoval je Priskos prihodnje leto že v Sclaviniji. Navedeni vspeh Bizantincev pa je vznemiril avarskega kana, ki se je kmalu zaplel ž njimi v bitko pri Belemgradu (Singidunum). Leta 600. sklenil se je končni mir. Donava veljala je zopet za mejo med Bizantinci in Avari. Bizantincem pa je bilo na prosto dano, še naprej napadati Sclavene. Omenjeni dodatek mirovne pogodbe nam spričuje torej neodvisnost vlaških Slovanov od Avarov. Cesar Mavricij vladal je še vedno bojevaje se z Avari. Pod njegovim malovrednim naslednikom Phokom (Phokas 602—610) čutili so se Sclaveni domače, kakor še nikdar prej ne, če tudi nam tega ne pove noben vir. Se prosteje gibali so se pod Heraklijem (610 — 641). Takrat so morali Bizantinci vso državno moč uporabljati v bran zoper vzhodne 1) Prokopij, De aedif., IV., 11., ed. Bonn., pag. 304. — 2) Isti. — 3) Theophanes, 417 in 418. azijske sovražnike t. j. Perzijance in Arabce. A še sedaj ne poročajo letopisci nič o razširjanji Sclavenov, bodi si da so postali njihovi napadi prevsakdanji, bodi si da so letopisci obračali vso pozornost le na vzhod. Vemo le toliko, da so si Avari, v kojih spremstvu si treba vselej misliti tudi Scla-vene, izbrali Dalmacijo in še malo zavarovani zapadni del polotoka, kamor so hodili plenit. L. 618. in 626. pridrli so celo do Carigrada. Za vlade Heraklejeve prekoračil je še zadnji ostanek Sclavenov Donavo ter se nastanil v Moziji, ker je bila južna stran Balkana že prenapolnjena. Na nje ozira se najbrže tudi izrek o Konstansu II. (641—668) iz leta 657.: «Tout T(j) ezsi ETzszrpzzEiKjev d fiaoilsbc, ymzx SjcAaucvcag xaS ^/»a/.aj-TEuaev nollobc, '/.ai •jrpocaEV.»«Sclavinia» zvali so s prva severno stran Donave. Konstans pa niti mislil ni, osvojiti si te strani. Ne preostaje torej druzega, nego da so Sclaveni prenesli to ime na Mozijo. In tudi Theophanes naziva odslej Mozijo Sclavinijo. Ker se je Mozija zvala leta 657. «Sclavinia», imamo jasen dokaz, da so jo Sclaveni že dokaj preje poseli, kajti trebalo je mnogo časa, da so ljudje pozabili staro ime. Torej nikakor ni opravičeno, kar Roesler dokazuje,2) da bi bili namreč Sclaveni le malo pred 1. 657. prišli v Mozijo. Sclaveni prekoračili so zoper voljo Bizantincev Donavo in sedem rodov naselilo se je po Moziji. Cesarji vzprejeli so jih v svoje varstvo, ker se jih niso mogli znebiti, ali pa ker jim je bolj kazalo, imeti mesto praznih obljudene kraje. Gotovo so napravili med sabo kako pogodbo, kakor nekdaj z Goti. Zaradi tega zove Theophanes te sedmere rodove: «£7x-x fsvsag Gto ~a-/.xwv Svta;».s) Sclaveni so bili nekaki podložniki ter oddajali nekaj davka in vojakov. Obdelovali ') Theophanes, pag. 530. — 2) Roesler, Zeitpunkt, pag. 45. — a) Theophanes, pag. 549. so polje, ker je bilo v izobilji zemlje brez gospodarja. Mesta in trdnjave imeli so še vedno Bizantinci v lasti —• ker Slovani niso imeli sreče pri osvajanji utrjenih mest ■—■ dokler niso prišli Bolgari, ki so si podvrgli Sclavene, trdnjave razrušili in v Moziji ustanovili samostojno državo. Bržkone še preje kakor v Moziji izbrali so si Slovani stalna bivališča v Macedoniji, Tesaliji in Heladi. Zinkeisen pravi o njih1): «Zelo čuditi bi se morali, ko bi se po pet četrtink stoletja trajajočih vsakoletnih napadih, ki so segali tje do skrajnega polotoka, nikako krdelo ne ločilo od cele trume in se v plodnem polji mirno ne naselilo, pripoznavajoče bizantinsko gospodstvo. . . . Kedaj da so nastale prve naselbine, ali leta 582., kakor trdi večina, ali morda že prej, ne da se prav določiti. Na pojedine najstarejše naselbine ni bil nihče pozoren, ali pa še le tako pozno, da se je že čisto pozabilo, kedaj so nastale in kako se razvile. Svojo za-slombo in trajen značaj dobile so nedvomno še le pozneje, ko so nove trume Sclavenov pridrle v državo in se poleg starih naselbin udomačile. Z dokajšno gotovostjo smelo trdimo, da so Slovani prišli koncem 6. stoletja v Helado, prekoračili Istmus in naselili se po Peloponezu — brez hrupa in ovir se strani cesarja ali sostanovnikov. V severnih krajih je še vedno divjal boj in Slovani so si morali priboriti bivališča, v Peloponezu pa so v miru in polagoma nastajale naselbine že koncem 6. stoletja, še bolj pa v 8. in O. stoletji. Akopram je slovanska povodenj navadno vse uničila, vendar je ponekod vplivala blagonosno na plodovitost dotičnih krajev. Večkrat naletimo po končanem dolgotrajnem navalu od severa mesto starih prebivalcev nove slovanske naseljence, ki prijateljski žive s sosedi in odloživši orožje se ž njimi pomešajo, vasi ustanavljajo, posuta mesta oživljajo, zemljo ob-deljujejo in se pečajo z obrtom.s ') Zinkeisen, Gesch. des osman. Keiches, pag. 150—153. (i'o sliki S. Magoliča.) Sredi 7. stoletja jenja slovansko naseljevanje po Balkanskem polotoku. Odslej ne čujemo nič več o njihovih napadih preko Donave in Save; saj jih je bil vsak kot poln. Domači traško-romanski prebivalci umaknili so se v gore ali pa se pokorili v nižinah Slovanom. Polagoma so se tudi spojili ž njimi, kar kažejo dokaj jasno mnogi jezikovni ostanki pri Bolgarih. Grki odtegnili so se na otoke in obrežja. Njihova notrajna mesta so se praznila, stanovalci pa so iskali zavetja v primorji. V Macedoniji in Tesaliji nabralo se je toliko slovanskih naselbin, da so tudi to pokrajino zvali Sclavinijo in sicer macedonsko, da so jo ločili od bolgarske: «xaxot MaxeSovtav Utasujjvfas*.1) Macedonski Slovani pretili so pogosto važnemu trgovskemu mestu Solunu pleneči po okolici.2) Osvojitev Grške posrečila se jim je vsled tega, ker je bila dežela zelo zapuščena in obubožana.3) Od 1. 580. imeli so tako popolno v lasti Peloponez, da si noben bizantinski uradnik ni upal stopiti na ta polotok (sedanji otok). Sv. Vili-bald stopil je baje kot jeruzalemski romar 1. 723. med potom na slovansko obrežje («in sclavinica terra».4) Konstantin Porphyrogeneta izraža se o Peloponezu tako-le: «'Ea&AajSc&jj rcaaa rj y&>pa nad y£yove [iaepfSapos.* Tudi opazka epitomatorja Strabona prav nič ne pretirava, ko pravi: «KaE vOv os TcSaav "H-srpov xac 'Iv.Ascoa a/sSov v.od. IIsAorovvfjaov xxi Maxs3ovcav S^uD-at ZzAzfioi v£p.ovta'..» Tudi v Mali Aziji naletimo na slovanske naselbine pri-šedše z Balkanskega polotoka. Prva je nastala v Apameji že 1. 656. Justinijan II. Rhinotmetos nalovil je mnogo mace-donskih Slovanov ter jih naselil po Opsikiju. Klicali so jih Sclavisiane in cesar nabral je med njimi 30.000 mož broječo ') Theophanes, 663. — 3) Tafel, Historia Thessalon, pag. 52—53, — 3) in 4) Weiss, Weltgeschichte, II., pag. 603 in 604. vojaško četo.1) V arabski vojski 1. 692. pristopilo je dve tretjini tega oddelka k Macedoncem, ostale pa so potolkli z ženami in otroci vred Grki do zadnjega. Leta 762. dal je cesar baje 208.000 mož broječemu slovanskemu plemenu selišča v Bvtiniji ob reki Artana. A vsi ti maloazijski Slovani zginili so brez vsakega sledu. Grški Slovani so bili s prva najbrž samostojni. Z Leonom Isaurijcem pa so se Bizantinci zopet pričeli rovati, da bi pridobili izgubljene dežele. A Slovani pripoznavali so le toliko časa gospodstvo njihovo, dokler so bili bizantinski vojskovodje s četami v deželi. Kaj uspešno upirali so se zlasti Ezeriti (Jezerci?) ob spodnjem Eurotu in Milingi (Milenci?) v znožji Tajgeta stanujoči. Cesar Roman I. (920 do 944) si je že dokaj laže pokoril grške Slovane. Odvzel jim je politično svobodo in narodno premoženje, vsled česar so se porazgubili v bizantinskem življi, zapustivši le nekoliko ostankov za spomin. Se o prihodu Frankov 1. 1205. v Peloponez bili so Slovani v Elidi samostojni. Plačevali so cesarjem nekaj malega ter dobili tudi od Frankov vse prejšnje pravice. S časom pa se je večina pogrčila. Ostale so le še neke vasice blizu mesta Vojnica in ob Artaškem zalivu. Bizantinci podvrgli so si tudi nekaj macedonskih Slovanov, tako n. pr. prebivalce ob reki Struma. Cesarski namestnik jim je bil grški vojskovodja (strategos). V okolici solunski stanujoči (Sagudati in Dragoviči) plačevali so mestu letni davek. Večino pa si je podvrgel Boris (843—885), bolgarski knez, ki je gospodoval po vsej gorenji Macedoniji in v velikem delu Albanije. Bolgari, rojaki Huncev in Kutugurov, stanovali so s prva v takozvani Veliki Bolgariji med Donom in Volgo. Prvič posetili so rimsko državo 1. 487. Bivališča svoja po- ') Theophanes, 532—533, 557, 559, 561. tiskali so vedno bolj proti zapadu ter se pokazali 1, 670. na Vlaškem (v Valahiji). Od tu odpodili so zadnje ostanke Sclavenov ter začeli groziti Moziji. Konstantin IV. Pogonat udari 1. 678. na nje ter jih zapodi čez Donavo nazaj, a se kmalu umakne sam. Bolgari mu slede in posedejo še isto leto vso zemljo južno od Donave tje do Varne; osvoje si grške trdnjave mozijske in podvržejo tamošnje sedmere rodove Sclavenov.1) Kmalu so si utrdili svoje gospodstvo ter prisilili Bizantince, da so sicer pozabili izgubljeno deželo, le takrat ne, ko so Bolgarom odštevali letno odškodnino. Oblast njihova raztezala se je od Balkana do Donave in od Črnega morja do bolgarske Morave, pa tudi čez Vlaško in v 9. stoletji čez Srbe, na levi strani Morave stanuječe, do Belegagrada in čez banatske Slovane. Za nekaj časa pokorili so se jim tudi deli Tracije, Macedonije in Albanije, jugovzhodna Ogerska, po razpadu avarske države vsa ogerska nižina do Karpatov, tako da po preteku treh stoletij Bizan-tinci niso bili nič mogočnejši nego bolgarski carji. Kakor so v Italiji Langobardi zgubili svojo narodnost in domačinom dali lastno ime, tako so se spojili Bolgari s Sclaveni, zlasti ker so gotovo tri četrtinke vseh ostale še pri Volgi in Kami. Vsprejeli so od njih jezik, običaje in celo njih vero (krščansko) ter postali v dveh stoletjih — Slovani. Nasprotno pa so zadnji dobili ime Bl'garin (množ.: Bolgare). Sosedni Albanci, potomci traško-ilirskih narodov na Balkanskem polotoku še sedaj kličejo Bolgare: Skja, t. j. Sclav — Slovane. Sploh pa Slovani nikakor niso živeli z Bolgari v istem razmerji kot Rimljani in Langobardi, marveč veselili so se popolne ravnopravnosti, in slovanski velikaši dospeli so kmalu do najvišjih služb in časti. Kako tesno sta se oba naroda spojila, svedoči bolgarščina sama, ki hrani mnogo neslovanskih prvin (tako n. pr. člen). ') Theophanes, pag. 549. Selitev «Sclavenov.» na zapad. Avari. Dokončavši glavni obris usode Sclavenov po bizantinskem cesarstvu naseljenih, ozrimo se še k onemu delu, ki se je obrnil z vlaške nižine v zapadno smer ob Donavi navzgor. V zgorej navedenem citatu iz 5. poglavja Jordana*) se bere, da so Sclaveni o njegovem času (552) segali do «civi-tas Novietunenses in do «lacus, qui appellatur Mursianus«. Za našo razpravo je velikega pomena, da imeni prav razložimo. Razlagajo pa učenjaki različno, sosebno ker je oblika «Novietunense» na vsak način popačena. Šafarik1) izpeljuje besedo od Novietunum, Noviedunum, t. j. sedanji Isakči na spodnji Donavi. Istega mnenja je tudi Zeuss.2) Drugi pa se potezajo za «civitas nova», kar naj isto znači kot Nicopolis. Menke3) bere na istem mestu «a Civitate nova et Utense» in enači civitas nova s Sistovo. Nasprotno pa trdi zopet Roesler,4) da se je ono mesto zvalo po najboljših rokopisih Nova ali Novae, ter je išče pri gorenjemozijskih Novae, vzhodno od Viminacium (Kostolac) na Donavi. Ta razlaga se obistini, ako se še določi lacus Mursianus. Med tem ko drugi učenjaki zmatrajo to jezero za donavsko stagnacijo (zastajanje vode) ob izlivu reke tam nekje v Halmyris-u (lacus Mvris) sedanjem Ramcinu,5) išče je Roesler ondu, kjer stoji znano mesto enakega imena, pri Mursi ali Mursiji, t. j. Osek. Med Murso in Cibalo (Vinkovce) raztezalo se je veliko močvirje, ki se zove pri Dio Cassiu «Oulkma chele» (na peu-tingerjevi karti: Ulca), t. j. močvirje reke Volka ali Vuka. Bržkone imenovali so to močvirje «lacus Mursianus» po najvažnejšem bližnjem mestu.6) *) Glej: Ilust. nar. koledar za 1893, stran 131. *) O. c. II., 19. — 3) O. c. pag. 593, opomba. — 3) Sprunners Hand-atlas f. d. Gesch. des Mittelalters, III. Auflage. — *) Zeitpunkt, pag. 15. — 6) Šafarik in Zeuss 1. c. — 6) Roesler, Zeitpunkt, pag. 16. Tako so se Sclaveni 1. 552. razširili že po Banatu, Sir-miju in južni Pannoniji. To še potrjuje Prokopij,1) ko pripoveduje, da so Sclavene vračajoče se od napada iz leta 552. prepeljali Gepidi čez Donavo, če tudi je Justinijan skušal to preprečiti. Iz tega se da sklepati, da so se Sclaveni takrat vračali na severno stran Donave med izlivom Save in Železnimi vrati, kjer sta mejili bizantinska in gepid-ska država. Dalje proti vzhodu pa so že Slovani bivali, in tam ne bi trebali še posebnega dovolenja Še manj pa Ge-pidov v svoje varstvo. Tedaj so Slovani stanovali i v južni Ogerski, če tudi morda Gepidom pokorni. To svojo trditev pokrepimo pa lahko še drugače. Ko je 1. 549. nastal prepir radi prestola langobardskega, napotil se je pretendent Ildis-gus s pristaškimi Langobardi in mnogimi Sclaveni (xaE a-urjvtov TtožUoug £Tcay6jji£vos) k Gepidom, da bi ž njihovo pomočjo prišel do prestola. Toda Gepidi so premagani, sklenejo mir z Langogardi in spode Ildisga iz dežele. Ta se napoti k Sclavenom, nabere 6000 prostovoljcev in udari ž njimi v Italijo pomagat Gotom v vojski zoper Bizantince. Res potolče neko rimsko četo, a se kmalu umakne k Slovanom nazaj ne združivši se z Goti. Iz te pripovedke razvidimo, da so Slovani že krog leta 550. bivali v ogerski nižini poleg Langobardov, in sicer med njimi in med Gepidi, ker je Ildisgus najprej nabiral pristašev pri Sclavenih in potem še le prišel k Gepidom. Ali so se Slovani naselili po ogerski nižini mirnim potom ali z mečem v roki, ni znano. Zadnje postane verjetneje, ako pomislimo na silovite napade v bizantinsko carstvo. Gepidov se pač niso ustrašili, ko so ti že izgubljali svojo hrabrost in moč, kar svedoči za nje uničevalen boj z Langobardi. Zavezniki Langobardov v teh bojih pa so bili Avari. ') Bellum gothicum, W, 25. A vari (pri Nestorju Obri) so turško-finski narod (po Klaprothu potomci «Jouan-Jouan» od Thukina razkropljenih, po Wietersheimu turško-tungusiški narod). Klatili so se delj časa ob Volgi, da niso nakrat 1. 558. udrli na zapad in si podvrgli Sabire in Uturgure. Kutuguri pa so se jim rado-voljno udali. Tako so postali Avari sosedje Antov, ki so se nekaj časa upirali, a zastonj. Gnalo jih je le naprej na zapad. Cesar Justinijan obljubi jim letno odškodnino za usluge, izkazane mu pri preganjanji Slovanov ter jim odkaže zemlje v dolenji Panoniji. Ker so Avari na potu med Bugom in Stryjem podvrgli Duljebe, tedaj so najbrže prišli skozi kar-patski prelaz pri Dukli v svojo novo domovino.1) Po mnenji Zeuss-ovem2) pa jih je Justinijan prepodil do frankovskih selišč, od koder so šli prisiljeni vsled nedostatnega živeža in pretrdih pesti ondotnih prebivalcev na Ogersko. Dognano je le toliko, da so se Avari krog 1. 564. naselili po zgornji Ogerski, v veliki nižini med Donavo in Tiso, kjer so imeli svoje dni Hunci glavne tabore. Tu so si napravili devet velikih z nasipom in jarkom obkoljenih selišč —• takozvanih avarskih krogov — in od tod napravljali nečuveno krvoločne roparske napade skozi 250 let. Na Ogerskim še le vzrasla je Avarom moč in grozo-vitost. Langobardi in Gepidi so se namreč že delj časa rovali, časih tudi v vojski poskusili, a se zopet s pogodbami in zavezami pomirili. Drug drugemu skušal je vzbuditi ne-zadovoljneže, kakor smo že videli pri lldisgu. Novi lango-bardski kralj Alboin pa se zveže z Avari, da bi vendar že končal vedni nemir in uničil sovražnika. Obljubi jim, ako mu pomorejo, vso gepidsko zemljo, polovico bojnega plena in desetino langobardske govedi. Kmalu nato napadejo Langobardi L 567. Gepide od zapadne strani, Avari pa pridero za hrbtom (najbrž od severa) in tako zaduše gepidski narod. >) Safarik, II, 59. — 2)Zeuss, pag. 731 in si. Kar jih niso potolkli, se jih je pozgubilo, ker jim niso dovolili niti skupnih selišč. A tudi Alboin se kmalu naveliča nadležnih Avarov: kaj tehten povod, da leta 568. odpelje narod svoj v lepo Italijo. Po razpadu gepidske države v Dakiji in po odhodu Langobardov dobili so Sclaveni novih zemljišč v izobilji. Takrat so prišli v Zalesje (Erdelj), pa nikakor ne z Bolgarske nazaj čez Donavo, ker se njih jezik dokaj loči od bolgarskega.1) Zadnji ostanki zaleških Slovanov pozgubili so se šele v najnovejši dobi med rumunskem življem. Tem laže pa so se razprostrli Sclaveni ob Donavi, Dravi in Savi. Vsa Panonija jim je bila odprta, in res v kratkem času so se pomaknili po dolinah zelo daleč med Alpe in Karpate. Pri teh naselitvah- pa si treba vedno preci-očevati, da so Slovani prišli iz nižin, da so torej izbirali le ravnino in nizko brdje. Pogorja puščali so na strani, ako je bilo le mogoče. Zato jim Zalesje ni nič kaj ugajalo in on-dotne naselbine bile so zelo redke. Le kjer se je dolina tako polagoma vzdigovala kakor ob Dravi, zašli so daleč med hribe. Tega razširjenja Sclavenov (Slovencev) v vzhodne Alpe pa ni možno zasledovati od leta do leta. Resnica je le, da so med 1. 568. in 592. (v istem letu so se že borili z Bavarci na Toblaškem polji) zaseli Panonijo, Norik in vso zemljo od Donave do Istre.2) Daleč izven sedanjih mej slovenskih segala je takrat domača govorica na zapad in sever. Na Furlanskem segale so naselbine okoli Codroipa, Spilim-berga in P~eltra bržkone celo do Val Sugane in Primiere.3) Na Tirolskem so bivali po Pusterski dolini in postranskih dolinicah, sledovi se pa še dobe pri Briksnu in Stercingu in ob rekah Viper, In, Ziller, Achen.4) Razven Koroške in l) Miklosich, Altsloven. Formlehre, pag. X. — 2) Roesler, o. c. pag. 17, 18. — 3) Bidermann, Slavenreste in Tirol, Slavischc Blatter von Abel Lukaič, 1865, pag. 79—82. — *) Ibidem. Štirske imeli so tudi vso Solnograškoin prodrli so celo v južnovzhodne okrajke Bavarske.2) Na Gorenje Avstrijsko prišli so najbrže s Štirske čez Rotenmanov prelaz (si. Cirminah = Cervena) ob Aniži ter se naselili okrog mest Steier in Krems, v Traungau in Salzkamergutu.3) Na Spodnje Avsrijsko je naravna pot iz ogerske nižine, po Bakonjskem lesu in ob južnih obronkih Malih Karpatov. Ua je bila pod Anižo večina prebivalcev slovenska, imamo dovolj zgodovinskih in topografičnih dokazov. Vzhodna marka Karola Velikega zvala se je ne le Avaria, marveč tudi Sclavinia.4) Posamezne naselbine slovenske najdemo ob rekah Erlaf, Ips, Url, Bie-lach, Traisen, Piesting itd.6) Nedognano pa je še ali so bili na severni strani Donave med Aisto in Narno stanujoči Slovani tudi Slovenci, kakor trdi Safarik,6) ali ne. Pregledujoči razširjanje Slovencev izven sedanjih mej pa ne smemo prezreti, da so bile naselbine tem redkejše, čim bolj so se oddaljevale od središča, od Kranjske. Ravno temu se mora namreč zahvaliti bavarsko pleme, da je po bitki pri Liki 1. 955. v Norik prišedši brez ovir se naselilo po Tirolskem, Solnograškem, Avstrijskem ter severnem Koroškem in Stirskem. Tako je počasi napredovala v 12. in 13. stoletji brez hrupa in prelivanja krvi (kakor v severu) neizogibna germanizacija prvotno slovenskih pokrajin. Južno mejo slovenske govorice skušali bomo pozneje dobiti. — Tudi se da težko določiti, kako daleč so Slovenci segali na Ogerskem do Karpatov. Vendar se v sledeči razpravi razvidi, da so stanovali vsaj v dolinah Ipole, Gran, Nitre, spodnje Vage in Morave. Nastane pa sedaj še važno vprašanje, kako so se vendar Avari vedli nasproti slovenskemu naseljevanju? Zdi se, l) Viverthalers Wanderungeii, I, 164—166, Ruisingers Lungau, 755. — «) Koch-Sternfeld, I, 161 —254. — ») Šafarik, II, 341. — ") Wiener Jahrbilcher, 1825, XXXI, Anzgbl. 45, XL, 3—4. — 6) Czornig, Ethnograpliie I, 94—97. — 6) O. c. II, 341. da niso stavili nikakih ovir, temveč še pospeševali take namere. Morda so že sami jemali pri svojih ropih nekaj Slovencev, da bi jim polje obdelovali. Saj je itak znano, kako so odvedli Slovane iz okolice solunske v Panonijo.1) Avari so bili gotovo maloštevilen narod —■ kar navadno velja o pastirskih rodovih že v obče — zato je preostajalo zemlje še v ogerski nižini sami. Zemljo obdelovati in poljske pridelke spravljati, Avarom ni ugajalo. Tako delo prepuščali so pod-ložnikom, katere so o času žetve napali in oropali. To nam pripovedujeta Fredegar in Nestor, le da opisujeta zatiranje Slovanov od Avarov malo preveč črno.2) Razmerje med gospodujočimi Avari in podložniki Slovani si namreč ni smeti misliti pravno urejeno v današnjem pomenu, ampak utemeljeno le na fizični moči. Avari nikakor niso marali ustanoviti velikih držav, le ropali so, lovili vjet-nike ter iztiskali od sosedov odškodnino, davek in darove. Taka politika roparskega kneza je tudi najnaravnejša. Ka bi jim pač koristila zemlja sama, ki ne more nasititi lakom-nežev.3) Avari pa niso gospodarili vselej in povsod enako, temveč kakor je nanesla moč in nepričakovana potreba. In o avarski državi se v našem zmislu niti govoriti ne da, kajti iztirjani davek ni bil vedno enak in določen za vsako leto. Kedar so kaj potrebovali, odpravili so se plenit in ropat k sosedom, tako so dobili svoj davek. Da pa avarska moč vendar ni bila tako nepremagljiva in strašna, kažejo veliki in lahko pridobljeni vspehi cesarja Mavricija in pa pozneje kralja Sama. Sploh bi lahko primerjali Avare in Slovane — Atili in njemu podložnim narodom, ali Scytom in Medom. Le pri avarskih seliščih stanujoči rodovi trpeli so najbrž kaj več od njih. In morebiti se je njim tako godilo, kakor pišeta Nestor ») Roesler, pag. 14. — 2) Prim.: Šafank, 11, 416. — s) Roesler, o. e. pag. 34. in Fredegar. Čim dalje od avarskega središča se je naselil kak rod, tem varnejega seje čutil. II korotanskim Slovencem so Avari malokedaj hodili v goste. Pri takih okolščinah je umevno, da je prišlo med Avari in Slovani do pogostih prepirov, in da so se zopet zavezali, ko so udarili na skupnega sovraga. Vzgledov obeh vrst je na izbiro. Okoli 1. 568. zahteva avarski kan Bajan od vseh Slovanov severno od Donave, v Slavoniji, Banatu, na Vlaškem in v Moldavi davek. Toda slovanski vodje, pred vsemi Davritas (Dobretamu odreko to pravico ter celo proti-postavno potolčejo ošabne poslance. Vsled tega se obrne Bajan, vrnivši se od srečnega ropanja po bizantinski državi, čez Donavo pri Noviodunu med vlaške Slovane in odnese mnogo plena. Kmalu nato že plenijo Avari in Slovani skup pri Bizantincih. Nič čudnega torej, da bizantinski letopisci identifikujejo in zamenjavajo oba naroda.2) Tudi v Dalmacijo so skupno hodili v goste, vsled tega govore Bizantinci le o avarskem pustošenji iste dežele. Iz odlomka Menandrovega 3) izvemo, da je Bajan že leta 568. takoj po odhodu Langobardov oblegal Sirmium (Mitrovice) in od ondod poslal 10.000 Iluncev (Bolgarov?) Dalmacijo pustošit. Kaj da so opravili, ni znano. Da so pa postale Dalmaciji sosedne dežele kmalu nemirne vsled nepoznanih sovražnikov (nedvomno Avarov in Slovanov), razvidi se iz okrožnice papeža Gregorja Velikega iz maja 591.4), kjer toplo naroča ilirski duhovščini, naj skrbi vsled povelja Bazileja za one škofe, katere so sovražniki pregnali. V Dalmaciji sami vladal je mir, kakor pove neko drugo pisanje Gregorja iz ') Napačna je oblika Lavritas. — 2) Jireček, o. c. pag. 87. — 3) Mul ler, Fragmenta hist. graeca, IV, 233. — *) Jaffe, Regesta Nr. 749. sušca 592J), v katerem papež blagruje ilirskega namestnika Jovina, da se mu je posrečilo, sovražnika na meji v strahu držati. Do 1. 598. se zdi, da Bizantince nihče ni motil v posesti Dalmacije.2) Toda že v juliju 1. 600. pomiluje Gregor duhovščino v Solunu vsled slovansko-avarskih roparjev.3) Takrat se je tudi prigodilo, kar pripoveduje Konstantin Por-phyrogeneta o osvojitvi Soluna in Dalmacije.4) Ne vštevajoč pravljice o 1000 konjikih, ki vsako leto jezdijo iz Soluna k Donavi, da stražijo mejo, izvemo od pisatelja, da so Slovani prvič napali Dalmacijo v zvezi z Avari in kljubu Bizantincem ter skoro popolnoma pokončali deželo. Naselili so se izjemši nekaj mest (Dubrovnik, Spljet, Trogir, Zader) in otokov (Rab, Iverk, Čres, Lošinj in Vergada pri starem Zadru) po vsej Liburniji in Dalmaciji. Ondotni prebivalci ohranili so latinski jezik in se zvali Romane (Romanoi). Bizantinci so še ostali njihovi gospodarji ter jim dali lastnega namestnika — prokonsula. Cesar Bazilej pa jih je izročil Benečanom. Ko je dož Peter II. Orseolo 1. 998. vzel Dalmacijo, udala so se mu ravno ona mesta z otoki vred radovoljno, koja navaja Konstantin kot romanska bivališča.6) Kateremu slovanskemu plemenu pa so pripadali oni, ki so pridrli koncem 6. in začetkom 7. stoletja v Dalmacijo? Kar vemo do sedaj o Sclavenih, mogli so biti le ti, ki so v zvezi z Avari še pred prihodom Srbo-Hrvatov vzeli nekatere kraje Dalmacije in Liburnije. Diimmler pripomni čisto prav:6) «Ker so Slovenci istočasno od severa v Liburnijo Jaffe, Regesta Nr. 813. — 2) Gfrorer-Weiss, Byzantinischc Gesch. II, 10. — 3) «Et quidem de Sclavorum gente, quae vobis valde imminet affligor vehcmenter et conturbor. Affligor in his, quoniam in vobis patior; conturbor, quia per Istrae aditum (t. j. cez Kras) iam Italiam intrare coepe-runt.» Jaffe, Reg. Nr. 1320. -• *) Konstantin Porphvrog. ed. Bonn. III, 125 in si., 141 in si. — <■) Gfrorer-Weiss, o. c. pag. 13 — 14. — 8) Diimmler, Die alteste Gesch. d. Slaven in Dalmatien, Sitzgs.-Berichte d. W. Ak. XX, p. 363. in Istrijo drli, kakor od spodnje Donave v Ilyrijo, tedaj Dalmacija ni mogla ostati ovarovana pred njimi, ker sta se ondukaj obe meri križali.« Kakor znano, bila je v Dalmaciji razširjena poleg srbo-hrvatskega pismenega jezika — tako-zvana štokavščina, od što, mesto kaj ali ca — zlasti čakav-ščina, kajti dubrovniški pesniki 16. stoletja pisali so v tem narečji, akopram se je pri njih zelo bližala štokavščini. Ca-kavci so še sedaj prebivalci kvarnerskih otokov, potem severno od črte Senj, Slujn, Kostanica, Una in Sava do kranjske meje. Ločijo se precej od Srbohrvatov in so bliže Slovencem, vendar se vidi, da so jih že zelo pohrvatili. Dr. Fr. Rački torej prav trdi, da so oni Slovani, kojih potomci so današnji čakavci, še pred Hrvati prišli v one kraje, vendar pa se zopet moti, ker misli, da so (po Safafikovi trditvi) korotanski Slovenci prišli iz zakarpatskih pokrajin. Kar se tiče Istre, vemo, da so pridrli vanjo Slovenci z Avari in Langobardi vred že 1. 601. Ta napad veljal je bržkone bizantinskemu primorju, ki je še le 1. 755. postalo fran-kovsko. Da se kljub temu vendar še dobi v zapadnem delu polotoka štokavsko narečje, zakrivili so Benečani v 15. stoletji, ko so po neki kugi izpraznjene kraje napolnili z Dalmatinci, vsled česar imenujejo tudi te Slovane (kakor v Dalmaciji) Morlake. Pripomniti je še nekaj o slovanski liturgiji, ki je z gla-golico pribežala iz velikomoravske države k čakavcem ter našla varno zavetje kot najbližjih sorodnikih panonskih Slovencev, na voljo ali nevoljo papeža Janeza X., ki jo je 1. 925. in na večih dalmatinskih cerkvenih zborih strogo prepovedal. Pri Hrvatih južno od črte Senj - Kostanica pa se ni mogla udomačiti. (Dalje v prih. letniku.) jVliš y sodu. 5pomirti iz jugovshodne posne. Spisal c. kr. stotnik Igo Kaš. josta megla krila je bregove, ko smo se rano 4. kimovca 1878. 1., zmočeni do zadnje niti, prerili skozi temne šume mladega bukovja, ki pokriva krajne hribe Romanje planine. Obleka nam je bila megle napojena, z dreves so veje otresale na nas rosne kaplje, in po lici so se nam stekali potoki hladne rose raz glave in toki znoja vsled mučne hoje. Pri tem nam je bilo paziti, da ne izgubimo dotike z glavno četo, ki se je pomikala po cesti, v tem smo jej mi bili leva straža. Okoli sedme ure — vzdignili smo se bili že ob četrti uri iz tabora — prispejemo do nekega kraja, kjer je šume nestalo in kjer se je gora nagnila proti vzhodu, kakor sem videl na magnetni igli, ki nas je bila vodila skoz neznane šume. Tu postanemo. Na klicaj daleko postavimo straže, da opazujejo, in v zemljišče pošljemo druge, da razgledajo kraj pred nami, kajti videli nismo niti pet korakov predse. Zamolklo pasje lajanje značilo nam je, da smo blizu kakega sela, ali kje? tega si ne moremo razjasniti, ker smo pot in celo zvezo z glavno četo izgubili. Samo kameneni tlak neke starodavne ceste mi jfe krepil nado, da dospejemo kje do novega pota, katerega je turška vlada proti Glasincu naredila zadnjih let. Zdaj se vrne ena straža in javi, da je čula v dolini pse lajati in peteline peti, neko selo je doli, a ne vidi se ničesar. -— Bili "smo v veliki zadregi. Dan popreje bila je bitka nad Mokrim, in naš namen je bil, zaslediti neprijatelja, ki nam je utekel, ali vsaj razjasniti vse kraje do Podromanje. In zdaj smo sami, — Bog ve kje! Ali za nekoliko časa potegne veter od severa. Megleni vlaki počno se zibati in potezati v gorovje. Za četrt ure zagledam na desni belo cesto, ki se vije iz zelenega jelovja navzdol. Na pravem mestu smo. — Pa ko pogledam pred-se, vidim daleko segajočo, prostrano temnorjavo ravnoto. Čede belih in temnih živalij hite po ravnini proti gorovju, tu pa tam se vidi kak človek na konji, v selu kriče kokoši in lajajo psi — in nad vsem se prostira — daleko, daleko do golih bregov črnosiva megla: bil je smrtno otožen pogled! . . . Ko se zopet ozrem na desno, prikažejo se na cesti naši lovci. — To je bilo za nas veselje! Celo, ko dobimo zapoved, da se vrnemo na bataljon! Konjeniki razkropili so se po dolini, in skoro nam javijo, da ni ne duha ne sluha o neprija-teljih. Se tisti dan se vrnemo proti Sarajevu, kamor smo drugo jutro o jutranji zori dospeli. To je bil moj prvi pogled na Glasinsko-ravnino! — Mesec dni pozneje dobim zapoved iti z mnogimi tovori v Rogatico. Bilo je četrtega oktobra. Solnce je sijalo v dolino Mi-ljačkino, ko sem preko trdnjave sarajevske potoval proti Rješ-vrhu. Na potu došel sem mnogo ljudi, ki so se živo pogovarjali. Prašam jih — kaj imajo: Hadži-Lojo dovedejo danes, vjeli so ga pri Rogatici! Tedaj ga bom pa srečal, si mislim in jašem dalje na vrh. — Ko pridemo v Mokro, bilo je povsodi vse veselo. Razdelile so se danes, na imendan Nj. Veličanstva prve zlate in srebrne svetinjice zasluženim vojakom. To je bilo povod ve-solnim veselicam. Ali mi si poiščemo priličen kraj prenočišču, in moj marljivi Janko mi priredi ležišče iz slame in sena, koje je nekje iztaknil. — Zamolklo se čuje iz tabora veselo petje. Po dolini in po bregovih gore na gostih ognjiščih stražni ognji, —• in za menoj se vzpenja strahovito pečevje, — vrata do Romanje-planine! V našem taboru skoro vse miruje; bili smo trudni, ker že od petih rano imeli smo mnogo opravkov in potem še precejšno potovanje od Sarajeva do Mokrega. — Ko se drugo jutro zbudim, bila je cela okolica, kakor osnežena! Za prst na debelo visela je slana na meni, — in lasje in brada so mi bila polna svetlih zvezdic. Hladna jutranja sapa pihljala je od Romanje, in kakor gosta megla puhnila je pri vsakem dihljeji iz naših ust. A to nam je bilo zdravo. Brzo si načinimo črno kavo, potem osedlamo in otovorimo konje, in veselo na pot proti pečinam! Vidimo še, kako se vojaki zbirajo okolo nekega šotora, in ko poizvedujemo, čujemo, da je sinoči, ko smo že spali, neka straža dovela Lojo, da si ga zdaj vsi hitijo ogledat, ker ga bodo skoro odpeljali v Sarajevo. —• ^Ugasla zvezda, usahli hudournikih — zapisal sem si takrat v knjižico — «nečem ga videti!» In nisem ga videl. V jutranji sapi zarde lica, in živo hodimo po novi stezi, ki se vije na Romanjo-planino! Pre-krasno-divja je okolica tega pota, posebno po zadnjem ovinku, kjer vodi proti severu: Na levi se vidi skozi mršavo vejevje starih jel dolinica z vasjo, in prostranim šotoriščem; — (mnogo je še sile skupljene — saj je še le preteklo deset dnij po krvavi bitki pri Bandin-Ogjaku). Nad dolino se ste-zajo panoge Vučje-planine in Rješ, v sivi daljavi strmi na jugu Sarajeva — mogočni Trebevič. — Na desni pa se vzpenjajo strme stene s previsečimi pečinami, med kterimi raste zakrivljeno borovje, vzpenjajo se, da ti pogled pojema, v jasne visočine. —■ Kamenice in pečevni brglezi veselo kličejo svoje drugove, na vrhovih tankih jel posedajo šojevci (Tan-nenhaher) ter preglasno pevajo jutranji pozdrav, veverice in detali plazijo po mahovitih steblih, .in cele jate kričečih drozgov in cararjev se goni po vejevji; —• vse se giblje, vse se žuri vživati krasno jesensko jutro. — Ko gledaš to veličastno-krasno naravo, vtriplje ti srce, veselo vzdahneš, in ves trud, v kojem življenje prenašaš, čini se malenkost, vse skrbi, ki te naletujejo, se razlete, in zdrava jakost ti krepi duševne in telesne moči. — Naposled dospejemo na predel med visokimi pečinami. Pred nami se prostira gornja ravnina, sredi ktere stoji han*) Nadromanja. Glavice pa onega visokega brdovja so posejane s trdnjavicami, kjer stražijo naši vojaki pot v Sarajevo. Daleč gledajo proti vzhodu in pretijo onemu, ki bi se predrznil navaliti na one grebene! Do poludne pomikali smo se po oni cesti, kraj katere sem pred mesecem dnij po nepoznani šumi iskal pot do Gla-sinske ravnine, in o poludne smo počivali pri hanu Podromanje. Ali, ko smo prejeli od ondotnega polka živeža, odrinili smo skoro. « Jesensko solnce sijalo je milo na rjavo ravnino. Danes se je svetila pretkanih pajčevin, in bogate čede so se pasle kraj močvirnih jam. Kako prijazna se mi je vid-ela danes ravnina mimo one, ki sem jo gledal prvokrat v meglenem, neprijaznem jutru! — *) han = gostilna za potnike. V dveh urah pridemo na ono mesto, kjer se je bil zadnji boj v južni Bosni. Malo nad ravnino zvišeni bregovi, —• po kterih stoje redki grmi leskovine in brinja — na kraji tiči vbornih koč, selo Bandin. Po zraku krožijo jastrebi, ob potu sede gavrani. Težavno in leno se vzdigujejo, ko pridemo blizu njih, in krokaje poletujejo na kakih sto korakov, kjer zopet sedajo. Kar stresalo nas je, ko smo opazovali te lene, črne mrhožrce. Pri tem je bila tudi cela okolica pusta. Ni jednega človeka ni bilo v okrogu videti, — (jezdil sem dobro četrt ure pred mojimi ljudmi) ■— steza se je vila med goli-nami in pustim grmovjem navzgor, in culo se je samo kro-kanje nenasitnih gavranov. Zdajci se počne solnce približavati zahodnim goram, in gledati moramo, da si najdemo pripravnega mesta za prenočišče. Dospeli smo proti večeru do hana Kapic, kjer smo našli štiri konjenike, kot poštno postajo. Pokazali so nam, kje je najti krme in vode, kje drva, in v kratkem smo polegli na suhem prostoru, med grmovjem in skalovjem. Zanetili so ogenj, varili smo si meso, in ko so zvezde zamigljale na nebu, zaspali smo vsi razven straže — v bližini onega kraja, kjer so pred tednom zagrebli one vojake, ki so v boji poginili. — Svane zora, — in mi na konje in proti vzhodu! Jutro je bilo hladno a jasno. Nedelja je bila. Mimo nizkih bregov nas je vodila pot. Gorski škerjanci gonili so se po planjavi ter si pevali svoje otožne pesmi, ki so me spominjale drugih krajev, drugih časov! Milo-otožno so donele, sladko so zvenele in mi budile hrepenenje po drugem življenju . . . Kamenitna so tla po teh brežčkih, povsodi se vidijo pečine in plošče, z mahom in rumenim lišem pokrite. Trave skoro ni, pa gosto je brinje, po kterem dobiva okolica nekako pusto podobo. Ali s časom se pride v vodotočje reke Drine in v kraje, ki so bolje obdelani. Ob potu se vijo njive in lepi travniki, ob vznožji bregov vise vasice in gozdi, in ko se bližamo Ro-gatici, srečujejo nas na pašnikih goveda in ovce, ■—• in med zeleno travo cvete rožnato-modrih listkov — jesenski pod-lesek — in okolo pasočih se čed poletujejo in poskakujejo vesele pastarice. Se pred poldnem dospejemo v Rogatico. Mestece je prijazno. Stanovniki so po večem mohamedanci, v okolici pa žive kristijani. — Mislili smo, da smo na kraji potovanja, že smo hoteli utaboriti se pred mestom; ali dojde nam zapoved, da idemo takoj v Goraždo in prinesemo ondotnim vojakom živeža. Ni daleko, so nam rekli, — in živeža je ondi nujno potreba. Kaj si čemof Dado nam še sto otovorjenih konj — pokažejo nam pot —• in hajdi! iščite si nepoznani kraj! Kaj je Goražda? kje je? Tega imena še čul nisem nikdar. Rekli so nam, da se pot zavije okolo bližnjega hriba, potem moramo kreniti proti jugu — in lahko bodemo našli omenjeni kraj! —■ To je bilo vse . . . Ali kakšna je bila pot! Iz početka vila se je po ozkih dragih, kjer je med strmimi pečinami ravno bilo prostora pritokom reke Drine! In ko smo prekoračili Rakitnico in zeleno Pračo, morali smo po jarugi plaziti — kjer se vali po zimi divji potok, — konje pa smo na uzdah in vajetih vlačili za sabo. Prašal sem pri Prači nekega kmeta, ako ni drugega pota na Vraselico. •— Reče mi, da ne. Koliko truda smo si vžili, da smo naposled prispeli do predela Vraselice! Našli smo pa tu hladen vrelec in lepo trato za počitek; ali pričakovalo nas je tudi povelje, kar najbrže priti v Goraždo! Pa zaradi konj moralo se je počivati. Razgled s te višine bil je kaj krasen. Proti jugu vidi se očrtje dalnjega pogorja, in ves zamaknjen gledal sem tja: Čudne so videti one gore. Očrtje ti kaže tu turško obličje s krivim nosom, glo- bokih očij, tam vidiš cerkev s stolpom, tam obelisk ali or-' jaško drevje — vse ti slikajo one dalnje gore v modro ozračje. Tu pristopi neki mladi hriščanin iz Sarajeva in reče: «Glej, gospodine, tamo na desni je Črna Gora, pred nami arbanaška zemlja, in oni vrhovi — pokaže proti jugovzhodu — one gore gledajo na Kosovo polje!j — V krogu pokrivajo krasne listne goščave vrhovje. Listje je tu rumeno, tam zeleno, tam rjavkasto — in nad tem mno-gobojnim prizorom razpenja se jasni obok sinjenega neba. V dolini — na vznožji naše gore, leži selo Goražda kraj bistre Drine. V dolu se mrači. Kakor rdeče-plamteče oči gledajo stražni ognji k nam in nam značijo, da se okolo sela nahaja prostrano bojno taborišče. Proti večeru skočimo na noge in se po ozki stezi spuščamo navzdol. Iz otemnele doline plazila je noč proti vrhovom, in za temnimi grebeni vzhodnih gor priplava luna in siplje svojo bledo svetljavo na reko in dol. Kakor srebrna nit se sveti Drina, in čarobnemu gradu enako se vidi selo Goražda z dvema džamijama na produ šumeče vode. •— Oči začaranih čuvajev se mi vidi plamen mnogih ognjišč okolo Drine, in naša dolga vrsta, plazeča po ozki stezi v bledi mesečini bila mi je sprevod začaranih kupcev, ki so kedaj po teh krajih potovali! — Naposled prispejemo v dolino — do orjaškega gradu, da potrkamo na orjaška vrata. Ali teh ni — najti, ker jih nima; saj tudi orjaškega gradu ni videti več — vborne ko-čice le tiče tesno druga pri drugi. — Vse spava, tu pa tam se še sveti kaka lučica. — V nekem sadonosniku se utabo-rimo, kakor nam je bilo mogoče. Ko se vzdignemo drugo jutro, pokrivala je gosta megla celo dolino. Kakor hitro se mi je posrečilo, šel sem preko lesenega mosta, kjer vodi pot v iztočno Hercegovino in proti Čajnici. Bistri valovi Drine-reke šumijo po izpranem kamenju, tu pa tu se zaletuje v skalovje, kjer se prebacujejo in potem šumljaje odtekajo! Ali pogled na Goraždo me je iznenadil; — cela vas — male, skromne, lesene kočure. Zal mi je bilo, da se je moja sinočna iluzija tako hitro uničila. V eni džamiji je bila zaloga vsakojakega jestiva, po bazaru prodajali so suhe slive in orehe, ■— napeljane na dolge niti. po ozkih ulicah sprehajali so se blatni vojaki in mršavi Tur-čini: -— brr — gledal sem, da sem kar preje prišel iz tega kota. Ob tretji uri popoldne bili smo že čez Vraselico došli do Prače. Potovanje po suhem potoku navzdol bilo je še od-urnejše, nego prejšnji dan, ko smo mučno plazili navzgor; ali veseli smo bili, ko smo proti večeru dospeli v Rogatico . . . Nekoliko dnij pozneje pa sem jo iz Goražde po nekem drugem potu udaril proti Sarajevu. Imel sem pri sebi mladega Srba iz Sarajeva, Marka, ki mi ono jutro reče, da pozna pot, po kterem pridemo v dveh dneh v Sarajevo. Bil sem tega jako vesel, kajti čez Romanjo planino potreboval sem navadno tri dobre dni. — Od severozahoda prihaja bistri potok in tik potoka vodi steza po prijazni dolinici. Tja nas vodi naš kažipot. Kdor danes potuje med Sarajevom in Prjepoljem, si bo težko misliti mogel, kake so bile krajine v prvem letu okupacije. Zdaj so povsodi lepe ceste in dobro narejene steze; ali takrat potovali smo po starih rimskih potih, ki se spen-jajo sem ter tje čez hribe in doline. Na mnogih mestih bil je tlak uničen, in še celo bosanski konji so težavno po takih krajih napredovali. Na takem potu smo se pomikali 12. oktobra. Naši konji bili so otovorjeni z raznim orožjem, katero se je odvzelo ta-mošnjim prebivalcem, z orožjem mnogovrstnih, različnih priprav in različnih časov. Kakor rečeno, od početka bila je steza po zeleni dolinici kaj prijetna. Sadunosniki, njive, senožeti so se vrstile s prijaznimi pohištvi. Tihi mir vladal je na okoli. Moj kažipot peval mi je neumorno stare pesmi, pesmi o kraljeviču Marku, o vilah, ki so. ga čuvale in svarile, ki so mu pomagale do zmage, peval mi je o bojih s Turki in o čudotvorih hrabrih junakov, o Skenderbegu in Vukoviču, o Sibinjanu in drugih delijah. — On peva in peva, in jaz ga poslušam, in v mislih si še natančneje opisujem one boje. Kar pridemo v neko sotesko, kjer steze nestane. Zdaj si pa iščimo pot! Na srečo zagledamo brzojavno žico, koja, sem mislil, da vodi proti Sarajevu, in zdaj brez steze in brez poti za žico; kar mi reče odkritosrčno tudi Marko, da pota ne ve dalje, ker že dolgo ni bil v teh krajih! •— Ali dobrega voditelja smo imeli žico. Prišli smo zopet na neko starinsko cesto, in o poldne bili smo na višini. Na desni in levi bili so krasni gozdovi listnatih dreves in ob potu bilo je vse polno velikanskih grobnih spomenikov, plošč in štiriogelnikov. Niso se mi videli turške naprave, in čudil sem se, kako so donesli te velikanske kamene na ono mesto, kjer enake snovi niti videti ni bilo! Zdaj krene pot proti severu skoz veličanstvene šume, od vrha do vrha. Naposled se nagne na severno stran strmega gorovja. V pečine je vsekana ta cesta, ali pa pozidana v rimskem načinu —• in nad njo se ziblje vejevje širokih bukev. Na desni pada strmina na 200 metrov do zelenožolte Prače, na levi strme trdnjave nepregaznih pečin. In ko pridemo dalje, vzdiguje se na nasprotni strani okrogel grič z razvalinami starega gradu. Jerinin-grad so ga imenovali. — Pred nami pa se otvori krasna dolinica z mično vasjo, z belimi hišami in belim minaretom pri džamiji. Bilo je selo Prača. Ondotni prebivalci se niso nikdar vtikali v zadnje boje, in tudi zdaj so nas priljudno vzprejeli. —• Blizu tega sela smo se po starem načinu utaborili. Ali v tem taboru sem užil najodurnejšo noč svojega potovanja — ali ciganstva, kakor sem se dostikrat hudoval. Ono gorovje —■ Jahorina gora —, ktero smo čez dan prošli, še ni bilo pretraženo. In že po dnevi sem na bližnih bregovih čul puške pokati, da sem dostikrat postal in poslušal, kaj bo. Po noči pa me je vsak najmanjši šum vzbudil, da sem skočil na noge. Tako je o polnoči došla neka karavana, bog zna od kod, ter se je utaborila kakih tisoč korakov od nas. Opazim ogenj in okoli ognjišča rdeče čepice. Moram si ogledati, kaj je. — Ljudje — (bilo jih je kakih deset do dvanajst kupcev), — so se kaj prestrašili, ko nenadno stopim med nje, ki so si kuhali kavo, in ko jih pra-šam, kaj tu delajo! Povedo mi, da potujejo v Čajnico. — Zadovoljen se vrnem potem na svoje ležišče. Ko malo za-drcmljem, zbudi me nekako čudno klopotanje in vrtenje, — in pri tem čujem zamolklo mrmljajoče glasove. Kaj je zopet to? si mislim in na tanko slušam. Ali ne da mi miru. Oborožim se in se splazim za glasom. Naposled zapazim pod bregom skoz špranjo svetljavo. Na tiho se približam mestu. Zdaj čujem moške glasove — in zdaj pogledam — v borno sobico, kjer sta dva tkalca marljivo tkala in se pri tem delu mirno pogovarjala! -—• To je tedaj bilo ono klopotanje in vrtenje, ki mi ni dalo spati. Vesel sem bil, ko se je zdanilo! — Spodnji kraj doline ležal je v megli, na nasprotnem hribu pa kipi temno očrtje Jerininega gradu: jesenski čas, megla, razvaline — kako črno upljivajo na srce — na srce v tujini! — Pa želel sem videti oni kraj, — in napotil sem se tja. Široka, lepa cesta vodila je navzgor skozi gosto bukovje. Dozdevalo se mi je, da sem v domovini, kjer nad šumečo Savinjo vodi cesta do starega gradu. Pod menoj šumi ■— v megledni tmini reka, nad menoj se spenjajo gole stene in razrušeno zidovje, kojega objema cveteči bršljan s svojimi zelenimi panogami in košatimi vejami, in rjavo-rdeči sokoli krožijo okolo visokih stolpov! Žal, da nisem imel časa, da si pregledam notranjost; morali smo odriniti . . . Dve uri hoda nas še spremlja Prača, koje ozka dolinica je pokrita s travniki, na kterih se blišči rosa in slana. Po- tem pa se vzdiguje pot — in včasih pridemo na mesta, kjer se težavno zna, da je tu bila kedaj steza. Na novo nas pozdravljajo bregovi in bukovje, in veseli potujemo po klancih in bregovih proti severo-zahodu. Kakor otožni vzdihi vila je jesenska sapa po vejah in vrhovih in posipala mi pot z rumenim, velim listjem. V grmovji pevajo potujoče taščice in penice, in marsikatera naših narodnih pesmic, ki govore o slovesu in o potovanji, mi pride na um, in ker sem bil mnogo prvi — pel sem si poluglasno: «Je pa dave slanca pala — Na zelene travnike» in o poludne počivali smo pri hanu Pale. Selo Pale tiči dalje v južni soteski na znožji malega hriba, na kterem se vidijo prostrane razvaline starega grada. Stanovniki so mohamedanci, -—• na drugem bregu stoje pohištva kristjanov. Ljudje žive o kupčiji z lesom. Severni klanec onega pogorja nosi prostrane goščave. Potok pa, ki prišumi iz onih goščav, goni kolesa za drevoreze, in v dolini mečejo mu razkosana polena v strugo, da jih prinaša v Miljačko in po tej do Sarajeva. — Se tistega popoludne se napotim v mesto. Po ozki stezi za potokom hitimo in prispejemo do Miljačke, ki prišumi od Romanje planine. Potem se vzdiguje pot do hana Ljubigosta in se znižuje do Kozarske čuprije, starega kamnitega mosta, o kterem se pripoveduje, da ga je sezidal neki kozji pastir, ki si je pridobil toliko bogastva, da je dal na-činiti oni most, ker se mu je toliko koza potopilo, kadar je vsled deževja vzkipela! — In ko se je solnce nagnilo za gore, kjer se nahaja «vrela Bosne», došli smo do turškega grobišča —- nasproti gornji trdnjavi sarajevski. — A nisem našel dolgo miru. Javiti sem moral o naših potovanjih, o potih in krajih iztočne Bosne, — in v zahvalo poslali so me v Pale. Sicer nisem bil več sam, in nisem se dolgočasil, ker smo imeli na vse kriplje opraviti. Najprvo je bilo, da smo posuli močvir okolo hana, ki nam je bil odločen za stanišče. Ko je bilo mogoče okolo hana hoditi — brez nevarnosti, da kdo utone v strašanskem blatu, skrbeti nam je bilo, da uredimo novo občino Paloko. Nedelja je bila. Spavali smo še, naš stotnik, neki pro-vijantni činovnik in jaz v kozjem hlevu, kterega smo si priredili za stanovanje. Seveda mize, stola ali kaj takega ni bilo. Ležali smo na tleh, na snopu slame. Kar čujem brenkanje hripavih strun, in z debelim glasom nekdo v polaganem taktu peva. Ko si spanec iz očij izperem, pogledam na prosto. Tu sede kmetje iz okolice — in sredi njih -—■ guslar. Ali kakšne so bile te guslef Izdolbljeno drevo kakor žlica za orjake, prepeta s kožico in prepr-ežena z debelo žico bele žime. Lok je bila skrivljena veja, ki je enako bila urejena. Pri tem je guslar neumorno premikal prste leve roke ter nekako otožno melodijo z lokom udarjal in skoro enoglasno iz pod nosa —- in nosljaje —• recitoval svoje enakomerne pe-terotrohejce. Samo za kakih deset verzov povzdignil je glas, in onde mu je sapa pošla, da si je moral globoko oddahniti. In te vzdihe prikrival je s tem, da je ostro po struni gonil svoj lok. Kar zamakneni so ga poslušali — niti očesa niso odvrnili od njega. Samo kadar je prenehal, spogledali so se drug drugega češ: ta jo zna! Gotovo bi ga bili poslušali vse jutro, da ni prišel stotnik, ki povabi kmete na polje —■ kjer se če izbrati glavar novej občini Palski. Sedem malih dže-matov spojilo se je v eno občino — in izbrali so si poglavarjem nekega starega Turčina, ki se je te časti dolgo branil, —• odborniki bili so sami Kriščani. — Odbor nove občine prejel je na mestu svoje zapovedi —• in potem so se ljudje — živo se pogovarjaje, razšli. Zdaj smo imeli dela dovolj. Streha našega hana, v kte-rem je imela stati vsa satnija, bila je celo poškodovana. Pov-sodi gledal je beli dan skozi široke luknje in tudi steblena stena dajala je vetru in sapi preveč prelazov. Torej smo dostikrat ves dan bili pri drvorezih v Paleh in prevažali smo s pomočjo nove občine deske in stebla za prirejanje strehe in sten. — Drugi nabirali so ob obalih potokovih drva za zimo. In ker je potok vsled mnogih ovinkov med grmovjem popustil mnogo polen, nabrali smo v kratkem precejšno množino čvrstega polenja, koje smo ohranili in nakopičili na zahodni (strani) steni hanovi. Ta dolina — kotlu enaka, je lep kraj zemlje. Poleti je kaj krasno zelena, in, kakor so mi ondotni prebivalci pravili, polna divjačine. Kar pa se tiče krilatih pevcev, bilo je tudi v jesenskem času vse polno. Po zračnih višinah krožil je mogočni orel ■—■ po vrbovem grmovji speval je kraljiček; po bregovih krokal je temnočrni gavran — in med bukovjem klical je resni dlesk in črnoglavi kalin. V burnih nočeh pa so se zbirale pri Paleh cele jate divjih gosij, rac, in drugih potovalk, da se je po celi dolini razlegal glas kričečih, prestrašenih ptic! — Najrajše sem zahajal popoludne na stari grad pri Paleh. Razni spomini so mi rojili po glavi, in razgled z one visočine bil je prekrasen . . . Neki stari posestnik pa, Kus-muk imenovan, ki je mnogokrat zahajal v Pale k drvorezom, pripovedoval mi je mnoge stvari iz prešlih časov. Samo jeden prizor želim povedati, kakor mi je oni starec govoril: Nekega praznika (1874) v pomladi potovali so hriščani iz Sarajeva, kjer so se udeležili službe božje, domov. Preko kozarske Cuprije, kjer Miljačka proti mestu šumi, došli so na ozko stezo, ki vodi ob južnem klanci proti hanu Ljubigosta. Visoko med pečevjem vije se pot. V dnu brezna teče Miljačka in drvi peneče valove med velikimi pečinami. Solnce gorko oseva zeleneče gozdove, ki poredko krasijo po ozkih doleh obnožje pečevitim bregovom; ali z Romanje-planine veje hladna sapa: na njej še ni zginilo zimsko ledje in sneg. 9* Pri hanu Ljubigosta postali so možje, da si okrepčajo dušo in telo pri kavi in rakiji, saj tu v samotnem kraji ni Turčina, in — solnce visoko stoji, da se še lahko pred večerom pride domov. Pri takej priložnosti so se ljudje radi razgovarjali o svojem stanji. Razne novice so se raznašale po celi Bosni in Ercegovini. — Govorilo se je o oslobojenji Rumunov in Srbov •—• tudi o Bolgariji so se raznašale razne vesti, da turška vlada ne more več umiriti ljudstva, ki zahteva enaka prava, kakor je mohamedancem, da se v Stambulu snuje novo pravo za ljudstva severno od Balkana, —• in take govorice. Govorili so še o bojih in krvavih bitkah v Arbanasih — in počeli so se razgovarjati, nebi-li bilo treba, tudi v Bosni zahtevati več prostosti za Neturčine. Tako so tudi onega popoludne ostali možje v živahnem pogovoru. Samo, kar je ženskega spola, moralo je naprej, njemu se ne da počitka. Možje se pogovarjajo o tem in onem, kaj se je prigo-dilo na Romanji, kaj v Prači in v Paleh: — ondi je Turčin ubil krščaniča, tam je ugrabil živino, —• in tako razne reči razpravljajo, da že navadno zvezdice leskečejo na nebu, ko se vračajo proti domu. Med njimi, ki se krepčajo v hanu, sta tudi dva moža iz okolice Daljske. Stareji je Ilija Kusmuk, posestnik Kadin-hana, mlajši je Risto Jovičič, sin ubornega kmeta Gaja Jovi-čiča, kojega grada čepi, kakor da bi se skrivala pred onimi turškimi stanovi, ki onkraj griča ob potoku slone. Akoravno je še daleč do večera, se vendar Ilija in Risto napotita proti domu. — Miljačka v svojem brlogu prši ter svoje deroče vale ob zaprečne pečine meče, da lete pene da-leko na sivo kamenje; v višavi plava veličastno orel, ter zre, kje bi zasačil plena . . . Tihoma stopata moža po pečevitej, ozkej stezi . . . Ilija prvi spregovori: «Risto, da ti odgovorim na tvoje prašanje: Hočem ti dati svojo hčerko, saj vem, da si čvrst korenjak in delaven mladenič. Tudi s tvojim očetom sva bila vedno prijatelja, in v onem burnem času, ko so po Jahorini puške pokale in handžari kosili, me je ranjenega ponesel v varni zakot. — Pomagal ti bodem, kjer mi bode mogoče?» «Hvala ti, oče Ilija? In ko bode Jerta moja.* — »Tiho! mu pomigne Ilija . . . * Ravno sta prišla na kraj, kjer steza krene, ko zapazi ljutega sovražnika Juro Kadriča, prvega vrhovnika (muktara) džemata*) «Pale». Trdno stopa Juro Kadrič vštric svojega konjiča, ki mu nosi tovor. Zdaj njegovo bistro oko zapazi ter spozna Kus-muka in čemerno lice se mu otemni, oči pa mu zažare, kakor orlu, ko ugleda ubogega zajca, ki počasi iz ležišča na pašo skaklja! ■—■ Umakniti se mu, bi bilo najbolje, kajti on je vrlo oborožen, nosi puško na ramih, handžar in samokrese za pasom, in pozna ga vse, da se proti neprijatelju, ako je krščanin, ničesa ne prestraši, tudi ne zločinstva, če osveta zahteva. «Risto, čuvaj se! Ilija mladeniču zašepeče — in ko se na ozkej stezi srečajo, izdere Kadrič samokres izza pasa ter ga izproži na Kusmuka: Pogini, pes! mu vpije; — ali ko se dim razleti, stoji Kusmuk ostrim pogledom pred njim. V tem hipu potegne handžar; pa ko se zamahne, da razcepi Iliji glavo, porine Risto konja s težkim bremenom obloženega in podere konja in turčina v prepad, da se valita po ostrem kamenji blizo do Miljačke, kjer tik deroče vode razmesarjena obležita. ... Ne gane se niti konj, niti njegov gospodar. . . . Obledela stojita Kusmuk in Risto na poti — le valovi prše bobne med otlinami, veter šumi groze po pečinah, v svetlih višinah popluje orel tja do druge gore ...» *) Soseske. Zdaj se Kusmuk predrami iz svojega strahu, poprime svojega rešitelja in mu govori: «Beživa, beživa!« In brzo stečeta proti brvi, ki vodi čez Miljačko, in kjer pot na desno krene, okolo Klokočevik-planine proti Palem. «Ubežati morava, predno najdejo ubitega« — zopet pregovori Ilija, ko se bližata dolinici, kraj ktere jima je dom. «Ali saj nihče ne ve, kedo ga je ubil, in — se li nisva samo branila in se ni nesreča po naključji pripetila?./ — odgovori Risto. «Branila? Turčinu se kriščanin ne sme braniti, umeš? In nihče naju videl ni? To je resnica. Ali pa ne veš koliko prijateljev ima Juro v Sarajevu? Komu je neki neznano, da sem mu jaz ubranil, ko je lani Gjermanoviču uzeti hotel volove in kola, ker mu je tretjine prikril? -— In kedo njih ne ve, da mi je vedno obetal krvavo maščevanje? In drugi se boje, — pa bodo dejali: «Kusmuk je pred nami odšel iz hana, Kusmuk mu je bil neprijatelj, — Kusmuk ga je ubil!» Bi-li neki čakal, dok pridejo ter vlove! Se nocoj pojdem v Jahorino — in ti moraš z mano! . . . »In mati in — Jerta?» «Pri njima so moji sinovi Milan, Pero in Nado — in ti so nekrivi. — Le pojdi brzo k očetu, povej mu vse in reci mu, naj pride desetega dne od danes, kadar začuje s starega grada sovino skovikanje, na razvalino, ondi ga bo-deva pričakovala. ■— Vzemi orožja, ako ga imaš in pričakuj me pri viru Jahorine. Le brzo!s »Pozdravi Jerto in mater! Tedaj pri viru Jahorine!« pravi Risto ter poteče čez polja proti domovju, medtem ko Ilija čvrsto stopa proti Kadin-hanu. — Ko so bili proti večeru drugi seljaki zapustili han ter dospeli do onega mesta, kjer se je pred nekoliko časom boj končal s smrtjo ljutega Kadriča, našli so na potu samokres —• in ko pogledajo v prepad, vidijo razbitega Turčina poleg mrtvega konja. . . . «Kadrič, Kadrič!« se čujejo plahi glasovi. «Zdaj nam hleve ropa in žito pleni,» de nek drug predrzno —• in boječe ga pogledajo ostali. «Le naprej! naj leži, kakor si je postljal,« opominja tretji — in mirno bi bili odlazili, da ni ravno po nesreči prišel za njimi Mujo Ridjal iz Mindjure, ki se je s tremi hlapci vračal iz Sarajeva. «Kaj je tu?» zakriči prišlec na nje. «Kaj je tu?« Nemi mu pokažejo mrtveca. «Gor ž njim, takoj U jim veli turčin. In molče mu izpolne voljo; tako so bili vajeni, izvrševati povelja turčinov. «Kdo ga je ubil?« vpraša dalje Ridjal, <'Kdo?« Vsi umolknejo. «Kdo je šel pred vami po tej poti?« Pri tej priliki potegne samokres izza pasa. «Odgovor hočem!« Zdaj se ojači Gjorgjo Gazivoda ter poreče: «Mujo, slušaj Bili smo do sedaj v hanu in ni nam znano, kdo je hodil ravno pred nami tem potom; ali izmed onih, ki so bili popoldne v hanu, sta Kusmuk z Ristom iz Pal prva odrinila; — a Bog začuvaj, da bi mi njega imeli na sumu.« •—• —• Zdaj prineso nekateri mrtveca. Teme mu je bilo čeloma razbito, nogi in leva roka zlomljena. . . . «Nesite ga za mano!« veleva mohamedan kristjanom, in udani njegovi zahtevi ga za njim poneso proti domu. «In ti, Šalim, odmah v Sarajevo ter naznani muktaru, kar si videl in čul. — Ilija Kusmuk torej! dobro!« in potem ni bilo besedice več čuti od njega. Plahi so stopali krščanini za Ridjalom — in drug za drugim so se poslovili ter stekli domov. Temna noč krije dol in planine. Hladna sapa šumi po smerečji. Po ozki stezi, ki vodi z brda proti Palem, se pomikata dva možaka čvrste postave. Stareji krepko koraka po znani mu poti, bistro oko mu leta na levo, kakor bi hotel s pogledom prodreti tmino, ki leži nad brdom, z visokimi smrekami obrastenim, kjer iz goste šume prihruje divji potok, peneč in deroč proti dolu. V velikih skokih se spušča čez pečevje, in daleko se čuje grom in šum čistih voda. «Poglej ta potočec!» reče zdaj stari mlajšemu. «Poglej njegovo čisto, deročo silo, Risto! Tako hrepeni potok za svobodo! Vse razdira, kar mu dela zapreke, in sabo sili, kar se ustavlja.« «Ali kaj mu koristi hrepenenje? Vže tu ga vlove in ga prisilijo k delu, da jim vrti kolesa. Suženj je, dokler se človeku ljubi! In kaj mu pomaga, da v dolini prosto razdira breg? Suženj je vendar bil in drva nositi le mora!« «Ne govori tako, Risto! Ti si mlad, in ako doživiš srečnejše čase, ali te ne bode spomin veselil, ako pomisliš, bil sem suženj, a zdaj sem prost. In ti meniš, da bi potočec ne mogel teh slabih jezov, ki ga love, podreti in one, katerim zdaj služi, pogubiti, ako bi hotel?« — «Kam meriš s tem, Ilija?« Ali Ilija Kusmuk ne odgovarja, nego krene proti «sta-remu gradu«, ki moli nad selom na posamnem griču svoje gole stene proti nebu. Risto čvrsto za njim stopa po uglajeni stezi. Zdaj prideta do zunanjega obzidja, kamor se more priti le od južne strani. Na tej strani bil je nekdaj vhod in rušno kamenje, ki se je ondi sulo v dol, kaže pot v notranje. Ko prilezeta noter, morata še dvojno ozidje preplaziti, da prideta na vrh, v sredo gradu. Krasen razgled ima tu oko, ako po dnevi na vrhu te razvaline stojiš. Na severu lepa dolina, po kateri se vije umirjen potok, dalje goščavno gorovje s posamnimi seli in v daljini gleda v dol pretrgana Romanja-planina; proti jugu se vzdiguje Vitez-planina, pokrita z gosto goščavo smerek 'in jelk. Iz nje prihruje potok Jahorina, ki se vije proti Palem severno in potem pri Palskem hanu združen z Re-pašnico in Bistrico zahodno proti Sarajevu, — na večeru vidiš gole planine — Klokočevik in Trebevič; proti vzhodu se vrste krasni griči pokriti s senožeti, njivami in šumami. Ali temna noč krije danes okolico, le šum potokov se čuje iz bližine. Potnika ubežnika ne zreta okolo sebe, tudi besedice ne spregovorita. Risto se splazi do severnega stolpa, ki štrli .visoko v temno noč. Pot je nevarna, kajti spodnji oboki so na pol razrušeni, in ako se spotakne, je zgubljen. Starec je na razdrtino sedel ter mirno čakal. «Danes je deseti dan in še ni poročila!« mrmra v sebe. — A zdaj se čuje glas kakor sovino skovikanje, in kmalu se prikaže Risto. «Svita se!» de Risto, omislim, da mora skoro biti pri nas. Ali povej mi zdaj, kaj hočeš, da stori moj otec? Pomagati nama ne more — in morda mora še on ubežati v planino, ako kdo izmed teh» — kaže na selo — «izve, da nama novine prinaša.» «Ne boj se. Nihče ga ne bode silil, tudi ti ne.» «Kaj torej ?» «Vse ti bode jasno; samo miruj zdaj.» Zaglasi se sova pod razvalinami. «Moj oče!» vzklikne Risto in odskovika. In za nekoliko časa se prikaže jaka postava, stari kmet Gajo Jovičič. «Evo me! Kaj hočeš Ilija?» spregovori starec podavši roko sinu in Kusmuku. «Kaj čuješ iz Sarajeva ?> «Ti Ilija, moj Risto, Sava Gjermanovič, Pero Gazivoda in Milan Klačar, vsi ste propali -smrti. Ako vas uloVe — poj de vam za glavo!» «Ako nas ujamejo, vem; ali ne bodo nas ujeli! Cuj, Gajo, idi k mojim sinovom —» «Ubegli sob odgovarja Gajo; «Milana so že imeli; ali Nedo in Pero sta priskočila, in ubili so ona dva zaptije, ki sta hotela Milana mesto očeta voditi v Sarajevo pred sod.» «Ubegli? — In žena in Jerta?» «Ubežali ste v Bogovič.» «Ubežali! In kdo je v hanu?» «Mujo Ridjal iz Mindjure. Poznaš ga, oni enooki, ki je lani ubil Mijata Koladiča ...» «Poznam, poznam! Kaj torej storiti?» «Bežita v Jahorino nazaj. Morebiti se kmalu vidimo!» «Slušaj, Gajo! Pojdi v Bogovič, reci moji ženi, naj se s hčerjo pri Čehaiču skriva, dok mi bode mogoče, peljati ji na drugo mesto. Jaz pojdem z Ristom čez Jahorino proti Foči in v Črnogoro; morebiti se nama posreči med brati Črnogorci najti zavetja. In tedaj pridem ter popeljem ženo, deco in tebe sabo. Uredi vse! In ako o mojih sinovih po-izveš, poroči jim, da še tri dni ostanem v Jahorini, da me vsako polnoč najdejo pri oni veliki jelki vrhu Vitezice. Sova je znak?2 «Vse bom storil,» reče Gajo. «Potrebujeta še kaj?» «Ne. Imava vsega dovolj! In zdaj, Bog ti daj srečo, da vse izvršiš! Zdrav ostani!® Poda mu roko, in nemi se poslovijo. . . . «Slušaj! Kragulj se je oglasil v nasprotni šumi. Kragulj se v noči ne glasi: nekdo nas je ovadil!» de Risto. In zopet se glasno začuje kraguljev glas, enkrat, dvakrat, trikrat. . . . Izmed šumenja čujejo se koraki, in črne človeške postave se plazijo proti razvalinam! «Gajo, beži domov, da izvršiš, kar sem te prosil, beži!* vikne Ilija. «Prepozno! — Od vseh stranij se bližajo oboroženci.» «Gajo, vzemi ta nož, in zdaj k temu zidu!» Izgovorivši poteče k velikemu stolpu, in se postavijo vsi trije — hrbet na obzidje, pred sabo porušle oboke in duri. Pripravljeni na vse, pričakujejo dohod sovražnih sle-dilcev. — Ne čakajo dolgo. Skoro se čuje glas: «Podajte se!» «Ne boj se!» oglasi se Ilija, ter nastavi svojo puško na vhod. Isto stori Risto. In ko po dolgem iskanji dva zaptije pred luknjo prideta, počita dve puški, in z zamolklim krikom se zvalita orožnika v zijajočo globino. Zdaj pa prihrumi vsa sila k stolpu. Pok jih je privabil. Ljut boj se vname. Marsikateri se podere v votlino, marsikoga rani handžar Ilijev in Ristov; ali Gajo leži zgruden ob zidu; kroglja ga je bila zadela ob senci in brez zavesti se je zvrnil tik zidu. Ko se v boju za prostost in življenje razljutita kristjana, vikne Ilija: «-Z nožem prodor 1» — in kakor besna vržeta se na sovražnika, s handžarom porineta v vrsto orožnikov in ti omahnejo. —• Izhod je prost. Zdaj tečeta čez kamenje skozi vhod proti šumi; ali tu ju čaka še večja moč in ne pomaga niti pogum, niti handžar: razorožena jim padeta v roke. «Imamo jub zakliče eden proti staremu gradu, in hitro pritečejo preklinjajoč oni, ki so ostali živi ali kojih ni ljuta rana zadrževala. — — Zdaj se Gajo, katerega turčini še ugledali niso, zbudi iz omotice. Hudo ga skeli rana. Ali okrog njega je vse tiho in mirno, le iz globine se čuje stok, pred durmi ječanje. Počasi se splazi ob zidu, in ko pogleda na kamenje, leži ranjen turčin poleg treh mrtvih. . . . Nikjer ni videti žive duše, samo doli na drugi strani čuje se glasen govor in preklinjanje. Gajo drči po ruši, beži čez ozidje in pride do svojega doma. Ali ni mu dalo ostati doma. Oboroži se s sekiro, pokliče svoje sosede ter beži v dolino in po bregih, da prebudi druge. In ono jutro so turčini bili pri Miljački, blizu Ljubi-gosta strašansko pobiti. Kristjani so se zbrali, pričakovali zaptije, ki so gnali Ilijo in Rista proti Sarajevu, in ko iz-nenada planejo nanje, ni se mogel ubraniti ni jeden turčinov. Risto in Ilija bila sta oproščena, •—■ ali po tej bitki pobegli so tudi vsi drugi v Jahorino planino, iz katere so šele 1. 1875., ko se je pobunila Ercegovina, došli zopet v domovino. Predolgo bi bilo, pripovedovati, kaj so v teh časih prebili. Pozabljeno je vse. Kusmuk, stari Ilija, zdaj pri lovu rad govori o onih časih, pa vsakokrat reče: «Hvala Bogu, zdaj je drugače!« — — Naposled smo Palski han uredili, da je bilo veselje ga gledati. Potem smo začeli prirejati pot proti Sarajevu in proti Kadin-hanu, in naš kozji hlev spremenil se je v mali salon. Seveda edino okno dajalo je premalo svetlobe, ali privadili smo se polmraka. V Sarajevo pošiljali smo vsaki dan straže po pisma in druge potrebnosti; v celem živeli smo precej mirno in dobro. In reči moram, da sem se od tega kraja kaj težko ločil, ko v noči pred Vsemi svetniki pride zapoved, da moram takoj oditi v Sarajevo. Ali za vedno mi bode v spominu kotel Palski in stari zapuščeni grad nad Palem, kjer sem dostikrat sanjal o daljni naši domovini; kjer sem uvidel, kaj more človek v kratkem času doživeti in vstvariti, ako ga podpira sreča, in ako ga pritiska potreba. Teh svojih spominov iz jugovzhodne Bosne se ne bo-dem znebil nikdar — onih dostikrat krutih časov, onih tožnih potov spominjal se bodem vse življenje. j\aši denarni zavodi. Spisal dr. Fr. Rosina. Kamen do kamna palača. Nar. pregovor. rimeroma dokaj pozno občutili smo Slovenci potrebo gospodarske neodvisnosti. Se le pred 36 leti ustanovil se je prvi slovenski denarni zavod «Obrtno pomožno društvo« v Ljubljani in celo tega je spravil Čeh Ivan Horak v življenje. Celih 15 let pozneje, koncem 1. 1871. ustanovila se je prva slovenska posojilnica «Okrajna posojilnica« v Ljutomeru. Ravno plodovita Štajerska pokazala se je posebno ugodna snovanju denarnih zadrug. Po vzgledu te prve posojilnice naraščalo je število posojilnic, nekoliko tudi hranilnic, po vseh okrajih tako, da danes na slovenskem Stajerji ni več sodnega okraja brez slovenskega denarnega zavoda. Tega razvoja tudi ni uničila velika narodna nesreča, ki nas je bila zadela s tem, da se je ponesrečilo snovanje prvega velicega denarnega zavoda v Ljubljani banke »Slovenija«. Naopak! Ta nezgoda, ki je za mnogo časa uničila zaupanje v domače zavode, imela je ta dobri učinek, da so snovatelji novih denarnih zavodov postali od konca do kraja oprezni in, da so se ti izročevali le zaupanja vrednim domačim možem, ne pa tujim uradnikom. Jedino prava pot je ta, da si sami vzgajamo takim zavodom potrebnega osobja. Danes smo s stanjem slovenskih denarnih zavodov lahko zadovoljni. Najvažnejše so posojilnice. Koncem leta 1892. imeli smo 54 posojilnic, ki so se pomnožile tekom 1. 1893. na 61. Od teh jih je bilo na Štajerskem 20, na Koroškem 17, na Kranjskem 14 in na Primorskem 10. Kakova moč so ti zavodi, razvidimo iz tega, da so te posojilnice imele koncem 1. 1892. prometa 13,326.676 gld. in naloženega denarja 6,191,145 gld. V jednem samem letu pomnožile so se hranilne vloge za 1,235.595 gld. To so lepi dokazi o gospodarski zrelosti slovenskega ljudstva. Še lepše pa je čuti, da so vse te posojilnice v najlepšem redu. Poleg posojilnic razvijajo se hranilnice. V tem oziru smo zelo zaostali. Iz starejše dobe imamo zopet v Malem Stajerju dve hranilnici: Kozje in Slovenji gradeč. Pa ta dva zavoda sta v prvi vrsti lokalnega pomena. Za večji delokrog sta osnovani «■ Mestna hranilnica-; v Ljubljani in < Južnoštajerska hranilnica« v Celji, ki sta se obe ustanovili 1. 1889. Tudi razvoj teh zavodov je povoljen. «Mestna hranilnica« v Ljubljani imela je s koncem 1. 1892. že hranilnih vlog 2,313.655 gld. in to vkljub temu, da se razvija poleg mogočnega starega zavoda. Vesel napredek na Kranjskem beležimo tudi v tem, da sta se v zadnjem letu tudi ustanovili hranilnici v Kranji in Novem mestu, od katerih je prva že počela prav marljivo poslovati. Tako se je torej na polju denarnih zavodov na vseh oglih slovenske domovine vzbudilo že živahno gibanje, ki mora biti največje koristi za bodočnost. Štajerske Slovence pred vsemi zanimata dva z dosledno mirnostjo in natančnostjo paralelno delujoča slovenska zavoda v Celji: «Južnoštajerska hranilnica» in «Posojilnica«. Oprta na marljivo okoliško prebivalstvo in osobito na dobre gospodarske odnošaje v Savinjski dolini, se ta dva zavoda drug poleg drugega najhitrejše in najpravilnejše razvijata. «Posojilnica v Celji« postala je tekom svojega 121etnega obstoja najmočnejši zavod te vrste in je imela koncem 1. 1802. že prometa 1,761.380 gld. Njene hranilne vloge znašale so že takrat 895.983 gld. in so se samo tekom jednega leta pomnožile za 152.711 gld., dasi-ravno ta zavod ni namenjen kopičenju premoženja v hranilnih vlogah. Kot najmočnejša izvrševala je ta posojilnica važno vlogo nekakšne centralne posojilnice s tem, da je vsprejemala preostajočo gotovino od manjših posojilnic in je zopet po potrebi s posojili podpirala. cjužnoštajerska hranilnica« pa se je tekom svojega triletnega obstanka s koncem 1. 1892. povzdignila do 950.656 hranilnih vlog in je že koncem prvega polletja v letu 1893. presegla prvi milijon. Ta napredek vzbudil je veselo pozornost med vsemi štajerskimi Slovenci. Kaj čuda tudi, da so skromni prostori, v katerih sta se porodila in kjer sta delovala doslej ta zavoda postali pretesni. Zato je bilo treba misliti na novo streho. Kupilo se je v ta namen že 1. 1892. stavbišče na najlepšem prostoru v Celji in sklenilo se je postaviti na ta prostor stavbo, ki bi bila ponos štajerskih Slovencev, ki bi imela ne samo prikladne prostore za denarne zavode, nego bi bila tudi -—• Narodni dom, kakor ga kaže podoba v tej knjigi. Načrte za to monumentalno stavbo sestavil je duhoviti zgraditelj ljubljanskega gledišča g. V. Hrasky, in reči se mora: v občno zadovoljnost. Poslopje ima biti v najmodernejšem slogu, kakeršnega nima štajerska dežela južno od Gradca. Glavno pročelje, katero se deli v parter, mezzanin in dve nadstropji ter man-sardni podstrešni oddelek, obrneno je na «Cesarja Josipa trg«. Manjše čelo obrneno je v ljubljansko ulico, vogel okrašen je z modernim, stolpu podobnim nazidom v višini 37'6 m. Notranja ureditev ima biti kar najbolje udobna. V par-teru ima prostora 6 trgovin in restavracija, v mezzaninu so potrebna skladišča. V prvem nadstropji bodo krasni prostori za denarne zavode in čitalniški prostori. Najbolj zanimiva bode 24-5 m dolga in 10-5 m široka dvorana s stalnim, 4'8 m globokim odrom, z štirimi garderobami, buftet-om, galerijo in mnogimi prednimi sobami. Razen teh so še v prvem nadstropji kavarna, knjižnica, biljardna soba itd. Vse poslopje ima se kuriti s centralno zračno kurjavo. Stroški zgradbe proračunjeni so okroglo na 150.000 gld. Ta velikanska zgradba ima se pričeti takoj, ko bodo odstranjene zapreke, katere se ji delajo še danes, katere pa bodo morebiti v kratkem odstranjene. Ko pa bode stalo to poslopje, bode ono prava podoba slovenske marljivosti —■ dom narodnega dela in štedljivosti. Dal Bog, da se nam te želje kmalu uresničijo! Slovenski denarni zavodi pa naj se po oni poti, katero so nastopili, mirno in previdno razvijajo po vseh krajih. Potem je upati, da se bode narodno premoženje osredotočilo v nepremagljivo silo. Upati pa je tudi, da se bode tem potom trudapolnega dela vzgojila generacija v denarstvu do konca veščih domačih mož, kateri bodo potem v stanu enkrat dvigniti in vzdržati močen vseslovenski, vse manjše zavode vodeči zavod, našo — narodno banko. / I GL nseratni del. —s Moric Rauch Rotovške ulice Steklar V Celji Rathausgasse priporoča svojo največjo zalogo vsakovrstnih steklenih in porcelanskih posod za gostilne, kavarne in dom, kakor tudi drugih steklenih, porcelanskih in glinastih izdelkov. Zaloga vsakovrstnih najfinejših oljnatih barv. Največjo iz-ber zrcal in podob vseh velikosti v okvirjih in brez njih. Posebno pa opozarja slav. občinstvo na veliko zalogo vsakovrstnih najnovejših za z izredno svetlobno jakostjo kakor tudi od preprostih do najkrasnejših namiznih in visečih svetilnic po najnižjih cenah. Priporoča se tudi za vsako steklarsko delo pri novili stavbah. m vsprejema vse v njegovo stroko spadajoče poprave ter jih izvršuje solidno, točno iti ceno. ^^, Ustanovljeno 1342 , s j; jfc +- Brata Eberl fabrikanta oljnatih barv, lakov, firnežev napisna slikarja pleskarija za stavbe in pohištvo Glavni zastop Bartholijevega orig. karbolineja. Maščoba za konjska kopita in usnje. v Ljubljani za franoiškaasko cerkvijo t hiši L Ui.lh.arja št. 4. Oljnate barve v ploščevinastih pušicah za prodajalce na drobno po 1 in pol kilo vsebine, najfineje strte in po najnižji ceni. (Občno priznanje.) Jantarjev lak za tla v šestih barvenih tonih, naj-trajnejša tvarina za tla. Spiritni podsnovni in svetli lak za tla, ki se v jednem dnevu lakujejo in zopet rabijo. Angleški laki za kočije Nobles & Hoare. Preparacijski, zračni, damar-lak, lak za pohištvo, železo in usnje, mixtion, terebin, Dunajsko-Novomeško terpentinovo olje. Firnež le iz kranjskega olja, ki se ne sme zamenjati z navadnim firnežem v trgovini. Kemične barve za posobne in dekoracijske slikarje, prstene barve za zidarje itd. Velika zaloga norimberških čopičev, priznano najbolje vrste, kakor vseh drugih v to stroko spada-jočih predmetov. Priporočava svoje pleskarstvo za stavbe in pohištvo č. duhovščini in si. občinstvu najtoplejše, kajti ono zadošča vsem zahtevam v tej stroki. Najina dela so povsod priznana in nikdo ne more z nama tekmovati, bodisi glede solidnosti, ukusa ali nizke cene. Posebno priporočava pleskanje hiš z oljnato barvo, kateremu se mora dati prednost pred vsakim apnenim barvilom, kajti je trajnejše in neznatno dražje. Hiše, skrbno napleskane z oljnato barvo, ne potrebujejo 20 do 30 let nikake poprave. m- Opozarjava tudi častito občinstvo na predmete iz najine delavnice, razstavljene v obrtni razstavi deželnega muzeja „Rudolfinum". m I-- VASO PETRIGIG trgovina na debelo . . in drobno v Ljubljani m 'riporoča slavnemu občinstvu svojo veliko za--iv^JT. vseh kranjskih v to stroko spadajočih iz- delkov, kakor: vse vrste krtače in beliče (pin-zeljne), glavnike, čevlje, slamnike, jermena za hlače, biče in cepe, pipe za sode iz tisovega lesa, kakor tudi pipe s ključem, gajželniki, krtače za volno čistiti, zobotreb-nike itd. Velika zaloga norimberškega blaga, nože in vilice, fajfe ali pipe, lesene, porcelanaste in zcmljene cevi, mošnje za denar in tabak, listnice, mila. Največja zbirka igrač in Miklavževih daril, božično drevo in za godove. Vse vrste trakov, pavolnatih, volnatih in svilenih, gumbov kakor tudi vse vrste konca za stroj iu za šivanje na roko, nogovice in rokavice za zimsko in poletno potrebo in vse potrebne reči za potovanje. Velika zaloga šolskega orodja, kakor svinčnikov, peres, držal, črnil, pisalnih plošč in čertalnikov, pisank in risank, papirja za urade in za liste. O O O O O O O ooooooooo oooooooooooooooooo oo T1® Brzoparobrodi z dvema vijakoma ,,Knez Bismark' lumbia", „Normania" in ,,Augusta Viktoria" večji in najhitrejši na svetu. —t /1 i i i i i i i I i Hamburg-ameriška v Hamburgu Ekspresna in poštna vožnja Parobrodje šteje 54 velikanskih parobrodov za vožnjo čez morje. Vožnja iz Hamburga v New-York traja le 6 do 7 dni. Dalje vozi tudi s poštnim brzoparobrodom iz Hamburga v Havre, Antwerpen, Boston, Bal-timor, New-Orleans, Brazilijo, La Plata, Mont-real, vzhodno Airiko, Transvaal, Natal, zahodno Indijo, Mehiko, Havana in iz Havre v New-York, iz Stettina v New-York, iz Antwerpena v Mont-real in Boston. Vsa natančneja pojasnila daje direkcija v Hamburgu, Dovenfleth 18-20 kakor tudi vsaka potovalna pisarna. Moč in delovanje jedino pravega angleškega čudotvornega balzama. Izključno jedina -^j in sama izdelovalnica in razpošiljateljica je lekarna »angelj varuh" lekarja L Thierry~a v Pregradi, flratsko. Ta balzam se rabi za zunaj in znotraj. On je 1. Nedosegljivo zdravilo pri vseh plučnih in prsnih boleznih, hladi katar in zabranjuje bljuvanje, odpravi hud kašelj in ozdravlja celo zastarane take bolezni. 2. Deluje posebno dobro pri vnetju grla, hripavosti itd. 3. Mrzlico prežene korenito. 4. Zdravi neverjetno hitro vse bolezni na jetrih, želodcu in črevih, posebno želodcev krč, koliko in trganje po životu. 5. Ozdravi bol in odpravi zlato žilo in hemorhoide. 6. Mehča prebavljanje in čisti kri, čisti ledvice, ozdravlja otožnost in pobitost ter pospešuje tek in prebavljenje. 7. Služi dobro tudi pri zobobolu, otlih zobeh, gnjilobi v ustih in pri vseh zobnih in ustnih boleznih. 8. Dobro sredstvo zoper črva, trakuljo in omotico, 9. Za zunaj se rabi kot čudo-tvorno zdravilo za rane, nove ali stare, sled rane, pšeno, ošpice, cevovko, bradovice, opeklino, ozeblino, hraste, garje in spuščaje, razpokane in raskave roke itd. itd., in ozdravlja glavobol, šumenje in trganje, protin, bolečine v ušesih, o čemer poučuje obširen navod o porabi. 10. Najboljše zdravilo, ki se rabi za zunaj in znotraj z gotovim vspehom, ki je zanesljivo, cen6 in nič ne škoduje, in brez katerega naj bi za prvo pomoč nobena družina ne bila. En sam poskus bode bolje poučil nego to oznanilo. Pravi in neponarcjeni je ta balzam le tedaj, ako je vsaka steklenica s srebrnim zaporkom zaprta, v kateri je vtisnena moja tvrdka: „Adolf Thierry v Pregradi", ako ima vsaka steklenica rudeč listek in je zavita v rabilen navod, na katerem je ista varstvena znamka in z istim napisom kakor zgoraj. Vsi drugi balzami, ki niso zaprti z mojim zaporkom in vsi balzami, ki nimajo teh zunanjih znamenj, so ponarejeni posnetki, ki imajo v sebi tudi prepovedane, škodljive in drastične tvarine, kakor »aloja« in drugo. Tak balzam naj vsak kar vrne. Ponarejalce in posnemalce mojega balzama ovadim po zakonu varstvenih znamk pri sodišču in ravno tako tudi prodajalce ponarejenih izdelkov. Razumniki visoke kr. vlade (št. 5782 B. 6108) so ga preiskali ter priznali, da moj izdelek nima v sebi prepovedanih ali zdravju škodljivih tvarin. Kjer ni nobene zaloge mojega balzama, naroči se naj naravnost in naslovi: Lekarna „angelj varuh" A. Thierry-a v Pregradi pri rogaški Slatini. — Do vseh poštnih postaj avstro-ogerskih velja s frankirano pošiljatvo: 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone, 60 malih ali 30 dvojnih steklenic 12 kron 60 v.; za Bosno in Hcrzegovino velja frankirana poši.jatev 12 malih Najstareje, vsestransko priznano, dobro in tudi zelo ceno obče ljudsko domače zdravilo za vse zunanje in znotraje bolezni ali 6 dvojnih steklenic 5 kron, 60 malih ali 30 dvojnih steklenic 15 kroil. Razpošilja se samo za poslani denar ali s poštnim povzetjem. — Adolf Thierry, lekarnar v Pregradi pri rogaški Slatini. Schutzengel-Apolheke Zagrebški paralisian. vriban posebno učinjujoč zoper protin, trganje, za boli v shlepih, križu hrbtu, vražjo bol, hromost itd. itd. Moč in delovanje pravega angleškega čudotvornega mazila Angleško čudotvorno mazilo pri najhujših, tudi zastarelih boleznih trpečega človeštva, rabljeno z naj-dfiS A.TH I E R RY in boljim vspelioni, nedosegljivo pri zdravljenji ran, kakor tudi DRETO fina lajšanji bolečin je prav za prav le spojenje čudotvornih rtitlliiH.JH naravnih močij rudeče rože, »rosa centifolia« v zvezi Zakonito registrirana z drugimi radi svoje zdravilne moči znamenitimi varstvena znamka. snovmi. Angleško čudotvorno mazilo se rabi : Pri razbolelih -prsih (bulah) ali šenu, ki nastane po tiščanju mleka ali otrpnelosti i. t. d. na prsih otročnice, kedar mleko po mlečnicah zastane ter nastanejo otekline in bule, obklada naj se z angleškim čudotvornim mazilom, ki jili popolnoma ozdravi. Vzame se okrogel kos platna, ali usnja, primernega prsam, z zarezami, da se jim dobro prilega; v sredi se izreze mala luknjica, da je sesek prost in se položi na prsa dobro namazan z angl. čudotvornim mazilom. Prsa se morajo na viško prevezati. Ako niso bule že tako hude, da bi bile začele gnjiti že mlečne koščice, tedaj je oteklina in šeno hitro vstavljeno in vnetje mine v nekaj urah. Ako se je pa ognjilo in narava gnjilobo sili vun skozi oteklino, tedaj se vzame velik kos platna ali usnja, namazanega z angleškim čudotvornim mazilom, tako da se pokrijejo vsi razboleli deli. To se mora ponavljati vsakih sedem ur, kajti angl. čudotvorno mazilo iz rane tekočo snov deloma razkraja; čez nekaj dni je gnojenje ozdravljeno. Za zdravenje ran je pa dosti vsakih 24 ur sveže mazilo. Prsa se morajo na viško prevezati. To bolezen imajo le otročnice, zato se pa pripovoča, če se hoče ovarovati neizrečenih bolečin in pri dojenji, naravno, škodljivega upliva, da se rabi angl. čudotvorno mazilo takoj, ko se vleže in se tako ogne bolezni. Mlečna vročica mine hitro; mlečnice se ne zamaše vsled mlekovega pritiska, ne otrpnejo in mati doji otroka brez bolečin. Presesan sesek ozdravi angl, čudotvorno mazilo hitro, vendar jc treba dobro osnažiti prsa pred dojenjem otroka. Pri odstavljanji otrok tudi lahko nastanejo otrpelosti in bule radi mleka. Angl. čudotvorno mazilo, sveže vsakih 24 ur, hitro ozdravi vse. Pri starih napakah, odprtih nogah, ranah, slanotoku, oteklih nogah, in kosteh rabljeno angl. čudotvorno mazilo popolnoma zdravi. Pri vsekanih, zbodenih, vrezanih ranah, pretiskih in obstreljenih ranah nalaga se po krvavenji vsakih 4—6 ur, ali tudi kasneje angl. čudotvorno mazilo. Angl. čudotvorno mazilo ohrani rano svežo in snažno, brani rasti škodljivi tenki kožici na vrhnji koži in celi rano od znotraj na vun. Rana se ne zaceli prej popolnoma, dokler niso zunaj vsi bolni sokovi ali kake tuje stvari, kakor steklovina, lesni koščki, pesek, šroteljni itd. itd. Angleško čudotvorno mazilo odstrani vnetje, hladi bolečine, in je, ker poživlja in sveži, izvrstno sredstvo proti prisadu. Vse otekline in izrastke, ki so ali gnojni ali trdi, n. pr. krvni vozli, čerm itd. raztopi angl. čudotvorno mazilo hitro oteklino in odstrani vnetje, ako se pa že gnoje, tedaj jih angl. čudotvorno mazilo vsakih 4—6 ur nala-gano kmalu ozdravi. Črva ali zarastke, tako imenovane napake, zanohtnice itd. zdravi angl. čudotvorno mazilo, ako se polaga zvečer in zjutraj na bolni ud in se ta ne preveže pretrdo. Na roki, nogi, ali globoko v mesu nastala posebno boleča vnetja, gnoječa se, ozdravlja prav hitro. Pri mehurjastih ali ranjenih nogali odneha takoj bolečina, ako se namažejo z angl. čudotvornim mazilom, rane ozdravijo v malo urah, ako mirujemo ; celo potovanje ne ovira zdravljenja. Za hribolazce neobhodno potrebno. Opekline, naj bodo od vrele vode, olja ognja, naj se na tenko namažejo z angl. čudotvornim mazilom vsako četrto uro in je najbolje, če se ud z volno (bato) ovije; pozneje zadostuje mazati vsakih 8—12 ur. Angl. čudotvorno mazilo se mora pogreti, da se more na tenko namazati. Ako ima kdo steklo ali trščico, trn itd. v nogi ali roki potegne angl. čudotvorno mazilo hitro iz rane; ranjeno mesto se ne sme pretrdo prevezati. Pri ozeblih udili, ako niso bili takoj prav zdravljeni, da bi se bila ozeblina s snegom ali mrzlo vodo piegnala; hladi in ozdravi jih angl. čudotvorno mazilo, ako se rabi vsakih 12—24 ur. Ako se bolnik preleži, je najbolje, da se angl. čudotvorno mazilo, namaže na mehko usnje; bolečine takoj izginejo in celi se prav hitro. Oteklina v grlu, naj je zunaj ali znotraj, mora se mazati z angl. čudotvornim mazilom vsakih 12 ur znova in oteklina hitro izgine. Za otoke, ako se jim po stavljenji koz izpušča, ali se jim napravijo mozulji ali jim iz ušes teče itd. ni hladivnejšega in boljšega zdravila; polagajo se na bolne dele jcoščki usnja, namazani z angl. čudotvornim mazilom, katero potegne iz ran vse nezdrave sokove brez bolečin. Rana se potem hitro zaccli. Angleško čudotvorno mazilo je kolikor stareje toliko izvrstneje pri vporabi! Priporoča se tedaj družinam, da imajo vedno pri rokah tega edinega preservntivnega sredstva. Manj kot dve puščici se ga ne razpošilja; razpošilja se le za poslani denar ali s povzetjem. Poštnina, vozni list, zavijanje itd. ter dva lončka velja 3 krone. Mnogoštevilna spričevala na pregled ! Kupovalce svarim pred ničvrednim ponarejenim mazilom in prosim, naj vsakdo pazi na vrhu lončka vžgano varstveno znamko in tvrdko „Lekarna angelj varuh A. Thierrya v Pregradi". Vtak lonček mora biti zavit v ravno tak rabilen navod z varstveno znamko. — Ponarejaloi in posnemalci mojega edinega angl. čudotvornega mazila so strogo kaznjivi po zakonu glede varstvenih znamk; ravno tako tudi prodajalci ponarejenih izdelkov. — Dobiva se le v „lekarni angelj varuh A. Thierrya v Pregradi" pri rogaški Slatini. Osrednje skladišče za južno Ogersko je pri lekarju: L. Vertes v Lugos ; dalje se še dobiva v. Pragi pri g. Maks Fanta. J. Furst, A. Tersch, Kaadeiv. lek. Ant. Slanka, Stift Tepl, J. Zembusch, Pardubicah T. Preuner, Moldauthein J. Grim, Nova Stražnica J. ZimmerhakI, Grotava E. Brady, Fulnek, Milan Minol, Moravska Bela cerkev J. Kriegel-stein. Mor. Altstadt M. Hofman. Hof E. Schroll. Wagstadt H. Schonzig. — Pr&garten T. Stuhlik. Nemet Czernia G. Promiewicz. Temešvar E. Jahner. Hainolicz H. Bvaducan,-Haydu-Dorng S. Rajzinger. O.-Ker L. Sigmond. Zagreb I. pl. Pecsie in S. Mittelbach. Kri ževac Ed. Suchomel. Osek J. David; Nasice J. Rosenfeld. Ustanovljeno i zlati svetinji, 13 srebrnih i svetinje za zasluge. —<3 3 —A —(4 -4 * -t i i!i l i i II i i i i (i II I I II M ! Fran Iy. Kwizda c. kr. avstroogeiski in kraljevi rumunski založnik za živinozdravniške priprave. Ustanovljeno 1853. 9 častnih in prizr.alne ^ diplome >j- okrožna lekarna v Korneuburgu Kwizde restitueijskifluid c. in k. priv. umi val na voda za konje uporablja se že 30 let z najboljšim vspehom po dvornih hlevih, po večjih civilnih in vojaških hlevih za krepilo pred in po velikem utrujanji, pri izvinklh izpahnenjl, otrpnelosti živcev Itd. ukrepi konja za težko vožnjo. Cena steklenice gld. 1'40. Kwizde korneuburški živinorcdilni prašek za konje, rogato živino in ovce. Že 40 let z najboljim vspehom skoraj v vseh hlevih v rabi, ako živina noče jesti, če slabo prebavlja, za zboljšanje in pomnoženje mleka. Cena škatlje 70 kr., pol škatlje 35 kr Kwizde krepilna krma za konje in rogato živino Škatlja za 5krat 30 kr., zabojček za 50krat 3 gld.. zabojček za lOOkrat 6 gld. Kwizde kit za kopita, umetni kopitni rog. — Palčiča 80 kr. Kwizde mazilo za kopita zoper krhka in drobljiva kopita. Po 400 grm. 1-25 gld. Kwizde kresolinovo mazilo (balzam) varuje kopito proti gnjilobi in ga ohranjuje. Puščica po 500 grm, t'10 gld. Kwizde prašek za kuretino, primes za pičo in preservativno sredstvo. — Škatlja 50 kr. Kwizde prašek za prašiče, pospešuje debelitev in je preservativno sredstvo. Kwizde milo za sedlo, za čiščenje in varovanje sedla, jermenja. — Puščica 1 gld. Kwizde fluid že leta priznano bolečine Pazi naj se blagovoljno na varstv. znamko in zahteva izrecno Kwizde izdelke Steklenica 1 gl. pol stekl. 60 kr. zoper protin hladeče domače zdravilo se dobi v vsaki lekarni f= -<— -fi- f= F 4- t e- :: E Razpošilja se vsak dan iz glavne zaloge: Okrožna lekarna, Korneuburg pri Dunaj i MlTlTiTTTlTTTTTTiilill Pravo se dobiva po lekarnah in droguerijah • avstro-ogerskih ANTON ROLENg trgovina špecerijskega in mešanega blaga ter deželnih pridelkov v Celji, Ljubljanska cesta, št. 4 priporoča si. občinstvu vedno sveže, od najbolj zanesljivih tvrdk, kakor: kava, sladkor, svinjska mast, slanina, maslo, strd, moko, sadje, čokolado, kakao, ženov, rum, čaj, sardele, sardine, sir, salame, olje itd. itd. Častiti duhovščini priporočam najfineje kadilo za cerkve. Velika zaloga najfinejših vin v buteljkah, šampanca, malaga, šeri, madejra itd. Dobro vinsko žganje, brinovec, slivovec, rum, konjak itd. vse po najnižjih"cenah. i i i * | § -* m 10 goldinarjev stane pri meni en modroc na peresih (Federmatratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do i5—2J let nobenih poprav ne zahtevajo. — Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natančna mera po-slelje v notranji luči. — Ako se torej dobi za 10 gld. dober, tapeciran modroc na peresih, je pač neumestno kupovati malovredne nadomestke, kakor žičaste žim-nice, slamnice itd., kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo ne vstrezajo. ITI. O breza j tapetniška kupčija v Ljubljani, Šelenburgove ulice, / Ta domača, edina narodna tvrdka te stroke na Slovenskem bodi slav. občinstvu najbolje priporočena, za nakupovanje žimnic, salonskih garnitur, divanov, stolov, preprog, zagrinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela. — Ceniki s podobami zastonj in franko. Hitra in 2>oštena postrežba, nizke cene posebno pri večjih naročilih. narocutn. J. Pserhofer-ja lekarna pri „zlatem državnem jabolku" na Dunaji, I. okraj, Singerstrasse št. 15 Kri čistiln® krog-ljice poprej universalne krogljice imenovane, zaslužijo svoje ime po vsej pravici, kajti jako mnogo boleznij je, katere te krogljice v resnici izvrstno ozdravljajo. Že več desetletij so te krogljice obče razširjene in le malo hiš je, kjer bi ne bilo nekaj tega domačega zdravila. Mnogi zdravniki priporočajo te krogljice kot domače zdravilo, posebno proti boleznim, ki nastanejo vsled slabega prebavljanja in zaprtja. Zaradi svojega prijetnega učinka, da se tudi, če je treba, pri zaprtji otrokom. Krogljice naj se shranjujejo na suhem. Od teh krogljic stane : i škatlja s 15 krogljicami 21 kr., 1 zavitek s 6 škatljami 1 gld. 5 kr., pri nefrankovanem poštnem povzetji 1 gld. 10 kr. Kdor pa pošlje denar naprej, dobi franko doposlano: 1 zavitek 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr , 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manje kakor en zavitek se ne razpošilja.) Prosi se razločno „J. Pserhofer-ja kri čistilne krogljice" zahtevati in paziti na to, da je podpis «X. Pserliofer na pokrovu vsake škatlje, kakor tudi na pridejanem poduku, in sicer z rudefiimi črkami. Mazilo za ozebljiflo^rSek 40 kr., s frankovano pošiljatvo 65 kr. Trpotcev sok 1 steklenica 50 kr. Ameriško mazilo za protin 1 gld. 20 kr. Prašek za potenje nog škatljice 50 kr., s frankovano dopošiljatvo 75 kr. Mazilo za odpravo guše £ krofa), stekleničica 40 kr., s frankovano dopošiljatvo 60 kr. Životni balzam steklenica 22 kr. Angležki balzam 1 s5oklkrnica Fijakerski prašek L ttlj: frankovano dopošiljatvo 60 kr. Tannortiinin pomada •/. Pser-hofer-ja najboljše sredstvo za rast las, 1 škatlja 2 gld. Vseobčni obljiž od profesorja Steudel-na 1 lonček 50 kr., s frankovano dopo-šiljatvo 75 kr. Vseobčna čistilna sol Bidricli- ova. Izvrstno domače sredstvo proti nasledkom spridenega prebavljanja 1 zavoj 1 gld. Razven tukaj navedenih zdravil so še vse v avstrijskih časnikih tu-in inozemske farmacevtične posebnosti v zalogi; katerih bi pa slučajno ne bilo, se takoj in točno oskrbe. Pošiljatve po pošti se najhitreje izvrše, ako se denar naprej pošlje; večja naročila se pa tudi po poštnem povzetji pošiljajo. _A_ko se denar naprej pošlje, (najbolje po poštni nakaznici) so poštni stroški znatno nižji, kakor pri po. šiljat-wah. s povzetjem. Ignacij Žargi Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4 Izborna zaloga vsakovrstnega drobnega, pletenega in pozamentrijskega blaga Dalje zaloga različnega perila srajc, ovratnikov, predpasnikov, modrecev kravat i. t. d. Velika izbera vsakovrstne zimske potrebščine Wr ISTa debelo in drobno 1 Pri nizki ceni! Pri nizki ceni! i JOSIPINA ŠUMI \m Wl V Liubliam sladčičarska obrt f. Kongresni trg 13 --- vs priporoča p. n. trgovcem in slavn. občinstvu svojo veliko zalogo W raznih sladčičarsklh izdelkov, ter navaja nastopno: čokolada v vsaki velikosti v tablicah od 1 — 65 kr. Kakao prašek (Cacao-) r Pulver) zakuhano na mleko jako priljubljena pijača za male in 4t odrasle. Malinovec (Himbeersaft) liter 80 kr.. na debelo ceneje. Fine bonbone iz čokolade in drage. Roks in drops metinke in 3P druge trgovske sladčice. Vedno v zalogi cvetlice in rože za okraji šenje tort v vsakei velikosti. Sadlin (zolzne) kilo 80 kr. Za sv. Miklavža in. Božič vsakovrstne predmete za okrašenje __božičnih dreves itd. Škatljice (Bonbonieur) jako fino izdelani, na- polnjene z bonboni, lepo ter času primerno darilo po vsakej ceni . J<- male in velike. Vsa v to stroko spadajoča naročila izvršujem točno ter po S najnižji ceni. — Privatnim pošiljam le proti povzetju. V * M* ps ** 111 fpl -. "r im -5-*?*' -V* *♦* "r "t* ■'V -v* *r H* *♦*■ *♦*• •V' ^ ■ 444+44444444444 Za šol. biblijoteke: «381 Priporoča slavn. občinstvu svojo veliko in dobro urejeno knjigoveznico v kateri more dela -m il •i—V fl Šolsko orodje kakor pisanke in risanke, ki se rabijo tukaj, risalni jjčg tt I. Tomšič; Knjižnica slovenske} mladini, zv. 1—3, obsegajoč: Drago-Ijubci, Peter Roko- mM Wi S?« m m PS §1 ŠM Matija Gerber (Josip Gerber) Kongresni trg št. 4 v Ljubljani Igli solidno in po jako »jjjd nizkih cenah izvr-jfefj! ševati. Velika izber slov. in nemških molitvenikov, svetih podob, rožnih vencev itd. i 44 fm j^pj bloki, risalne S® deske, svinčnike, |jg|j črnila, pisalne ggj? plošče in črtal- tfiP- nikov itd. m$ i * * *l* *♦* "t**?*. delčič, Sreča v nesreči; Markič: Pripovedke za mladino. P. Sekolov: Narod, pripovedke in Fr. Nedeljko: Don Kišot in Zaklad na koz. ostr. m -t"! h*!* Umetni in kupčij ski vrtnar LOJZIJ KORSIKA - y Ljubljani 9 priporoča svojo bogato zalogo mno-vrstnih semen pravih in dobro ka-lilne tako tudi za izdelovanje svežih šopkov in vencev s trakom in napisom tako so tudi suhi venci v veliki zalogi in vse v to .stroko spadajoče reči po najnižjih cenah in prav ukusno po najnovejši fasoni. Eenilnii. o vsem se dobi brezplačno in franko.1 Z odličnim spoštovanjem -A-lojzij Korsika. Velika zaloga lodnastih klobukov od c. kr. dvornih založnikov A.in J.Pichler iz Gradca Najnovejši fasone različnih modernih klobukov, cilindrov prvih tovarn tudi zalogo od P. C. Habig c. kr. dvornih založnikov Ivan Soklič, Ljubljana Gledališke ulice 6. Pod Trančo 1 zaloga klobukov, cilindrov slamniko^in čepic L. Mikusch tovarna dežnikov Mestni trg at. 13. LAAikusch tovarna dežnikov in solnčnikoi v Ljubljani Umestni -trg št. 1E> priporoča slav. občinstvu svojo veliko zalogo dežnikov in solnčnikov vseh velikosti in različnega blaga, pri prostih in elegantnih ££ po najnižjih cenah.. Prekupcem se razpošiljajo obširni ceniki zastonj in iranko. sredi mesta, blizo poštnega in brzojavnega urada, |j ima 60 sob z vso ugodnostjo, salon, jedilnico in | kavarno. Hotelski omnibus odhaja k vsakemu vlaku, p ekvipaže v hiši. Tu je jedino kopališče z Ljub- /ffis Mift ljanskimi železnimi in šotnimi kopeli jednake kS Prancovim kopelim, pod vodstvom gosp. vladnega svetnika prof. dr. pl. Valente in parne, kropilne in |g kopeli v banjah. Antona Gnezds vdova lastnica. Sdolf Hauptmann tovarna oljnatih barv firne-žev, lakov in kleja ob vogalu Reseljeve j . i i i ■ ceste št. 41 v lastni y MjlDl dDl hisi in podružnica: v V Slonove ulice št. 10—12. C -■ 1- rt 0) ~ s £ ■ a O. 'iT z M Vedno najnovejše lesno rezlanje, galanterijsko blago in igrače kakor tudi: palice, jerbaščeki, otročji vozovi, potovalni kovčeki in kadilne mizice terdilne priprave. — leč reči z vdelanim svi-ralom. — Razno lepotičje, dišave, itd., itd. na debelo in drobno. Najnižje cene in solidna postrežba. Fr. Stampfel v Ljubljani, Kongresni trg. Osnovatelj kočevske hišne industrije. ___Odlikovan na Dunaji 1. 18'JO._ Ž- fc M rt Z 0 £ B 0 3 T3 uit mm deželna lekarna pri „Mariji Pomagaj" y Ljubljani, Mestni trg št, 11 priporoča preč. gg. duhovnikom in p. n. občinstvu svoja dobra in sveža zdravila in specijalitete, kakor tudi vsa živinska zdravila. Deželna lekarna pri »Mariji Pomagaj« je naj prva in najstarejša aleopatična in homeupatična lekarna na Kranjskem. i ! j Prosi se za natančni naslov. Pošilja se po pošti dvakrat na dan. Cenik "brezplačno in franko. C. Almosleehner v Celji Kolodvorske ulice (Bahnhofgasse) Ta tvrdka priporoča se za nakup srebrnine in zlatnine kakor tudi dobro reguliranih zlatih in srebrnih žepnih ur in vsakovrstno popravo v to stroko spadajočih del. sisi m Kavarna Cvropa v Ljubljani r----' Največja, elegantno opravljena kavarna z lepo teraso. Najbolje pijače, solidna postrežba. Velik izber domačih in inozemskih časopisov. Na razpolago trije dobri biljaidi. -A_nton Krapš, kavarnar. Ferd. Bilina & Kascl\. Edina tovarna rokovic, edina izdelovatelja kirurgičnih obvez v Ljubljani, Židovske ulice št. 1 priporočata svojo zalogo raznovrstnih Hc^M^i klinih- pasov domačega izdelka, podslomb iivotnih in trebušnih povojev, gumnastih nogovie, povojev iz flanele, in raznovrstnega blaga iz gume za rane. Velika zaloga ženskih posod (Irrigatoren) in kar zraven pripada. Velika zaloga zavratnikov od 15 kr. naprej, ovratnikov in manšet, jopic in spodnjih hlač, perilo po Jageru, po najnižji ceni. Posteljne podlage rujavo-, rudeče- in sivo-gumirane v kosih in na metre najboljše vrste. Naše tkane rokavice za poleti in zimo so najboljši izdelek. Na prodaji so tudi še raznovrstne drage reči po najnižjih eenah. Peregrin Kajzelj v Ljubljani, Stari trg št. 15 priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo stekle-nine, porcelana, belo- in rujavopr-stenega blaga, kakor tudi lestencev, podob, zrcal, svetilk stoječih in visečih, vse po jako nizki ceni. Priporočam tudi prave Herma-nove bliskovne svetilke in pristne krogljaste cilindre »Patent Marian«, katere imam samo jaz v zalogi za celo Kranjsko. ^ Steklarska dela pri stavbah izvršujem točno in ceno. ^ i J. GI ON TIXI v Ljubljani trgovina s knjigami, muzikalijami, glasbili, papirjem, pi- j salnim in risalnim orodjem. Pisalne, risalne in slikarske potrebščine, pisanke, peresa, držala, ravnila, \ trikotniki, strgalni gumi, barvni svinčniki, palete, čopiči, oljnate in vodne \ barve, slikarske skrinjice, risala/ kopirni papir, kineški tuš, kreda, oglje. | Glasbila velika zaloga gosli, citer, kitar, lokov za gosli kakor posameznih ; delov in strun. | Lastna knjigoveznica preskrbuje vsa dela spadajoča v to stroko. Lastna zaloga slovenskih molitvenikov, knjig za ljudstvo in mladino. § "Velika izbera. \ iii mm M5MM), pozlatar in podobar v Celji priporoča se č. duhovščini in farnim predstojnikom za prenoljenje altarjev, tabernakeljnov, podob in okvirov, oljnatih slik itd. izvršuje pa tudi nove altarje in vsa v to področje spadajoča dela. se dobe najboljši klobuki in kožuhov i na? Na Kongresnem trgu tik hiše «Matice Slovenske» v Ljubljani pri Tudi kupuje vsakovrstne kože ter jih kar naj bolje plačuje. Metod Žižka mehanik v Celji, Gosposke ulice (Herrengasse) št. 24, se priporoča slav. p. n. občinstvu za popravo šivalnih strojev, biciklov itd. Za napravo hišnih telegrafov, telefonov itd. Vedno v zalogi: Šivalni stroji (sistema Singer in Howe), vse potrebščine strojev, šivanke, sukanec, itd. S 2 Delo solidno, brzo in po nizki ceni. 1' "' ..........m Vlivalnica železa in drugih, kovin in konstrukcijska delavnica JOSIP LORBER & Co. v Žavei (v Savinjski dolini) naznanjajo, da je njihov zavod urejen kar najbolje moči in da more konkurirati z vsakim drugim; priporoča se toraj za izdelovanje surovih in apretiranih vlivkov iz železa in drugih kovin po doposlanih modelih ali j načrtih, za izdelovanje kmetijskih in drugih strojev, j za izdelovanje raznih tovarniških pristav za postavljanje in montiranje tovarniških strojev itd. vse pod ugodnimi pogoji in po kolikor mogoče nizkih cenah. izdelovalec g-lasovirjev i_ t. d.. (na Lavi pri Celji) priporoča svojo zalogo lastnoročno izdelanih glasovirjev napravljenih po najnovejši amerikanski sistemi, s popolnoma železnim okvirjem, z najprijetnejim zvokom, solidno delo, ceneje kot povsod. — Pipo-roča se tudi za vglasbo glasovirjev po le njemu znani trajni metodi. Martin Gi^vgoriiicie krojaški mojster v Celji se priporoča vis. čast. duhovščini in si. občinstvu za napravo vsakojake obleke za gospode in dečke. — Postrežba solidna, hitra in po nizki ceni. a \ Lekarna U. pl. Trnkoczy-ja zraven rotovža v Ljubljani I ! j obstoji že čez 150 le-t. ' ; " ] ;;; Lekarn Trnk<5czy-jeve tvrdke je pet, in sicer: Na Dunaji Viktor pl. Trnkoczy, V., Hundsthurmerstrasse 113 (tudi kemična tovarna); dr. Oton pl. Trnkdczy, III., Ka- detzkvplatz 17, in Julij pl. Trnkoczy, VIII, Josefstadterstr. 30; v Gradci (na Štajerskem) Vendelin pl. Trnkdczy; v Ljubljani Ubald pl. Trnkoczy. Naslov na lekarno: Lekarna, zraven rotovža, v Ljub]javi. Ta priporoča: Marijinceljske kapljice za želodec Steklenica stane 20 kr., tucat 2 gld. Cvet zoper trganje (oicht- OiKfe geist), lajša in preganja bolečine. Steklenica stane 50 kr., tucat 4 gld. 50 kr. Planinski zeliščini ali prsni sirup za odraščene in otroke; razkroja sliz in lajša bolečine, n. pr. pri kašlji. Steklenica stane 56 kr., tucat 5 gld. Odvajalne ali čistilne krogljice, čistijo želodec pri zabasanji, skaženeni želodci ter so naprodaj v škatuljah po 21 kr., jeden zamotek s 6 škatuljami stane 1 gld. 5 kr. Esenca za Želodec. 1 Steklenica IO kr., I tucat i gld., 5 tucatov samo 4 gld. 50 kr. Angleški balzam, l. Steklenica IO kr., 1 tucat 1 gld., 5 tucatov samo 4 gld. Redilna štupa za živino ^ notranjo potrebo pri kravah, konjih in prašičih. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr. 5 zamotkov samo 2 gld. Cvet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretegu žil, otekanji nog, otrpnenji v boku, v križi itd. s kratka pri zunanjih boleznih in hibah. Steklcnica z rabilnim navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic z rabilnim navodom vred le 4 gld. Vsa ta našteta zdravila.se dobijo v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. MIHAEL KALAN mizarski mojster v Oelji se priporoča za napravo vsakovrstnega pohištva in vsakega v njegovo stroko spadaj očega dela po najnovejših oblikah, okusno in dobro ter po nizki ceni. Nadalje se priporoča častitim farnim predstojnikom za napravo altarjev, lec, spovednic, cerkvenih stolov in krstnih kamenov v vsakem slogu. Friseur ©O© Aleksander Gjud Kongresni trg št. 3. ©O© v Ljubljani ©O® priporoča častitim obiskovalcem svoj največji in najelegantneji, moderno urejeni z dobro in fino postrežbo. — Zaloga finega parfuma, mila in drugih toaletnih predmetov po nizkih cenah. — Priporočam svojo izborno vodo „Eau de Juinine" ki deluje zoper izpadanje las in lušin. Originalna steklenica samo 70 kr. Za izboien vspeh se jamči. — Zunajna naročila izvršujem natančno, zvesto in takoj. Kupčujem tudi z lasmi in plačujem iste po najvišjih cenah. Blagohotne ponudbe sprejemam ustmeno in pismeno. Josip hočevar —"fs-*—k krojaški mojster Celje, Graška ulica št. 19 J J * C J* D 3 + C. 1* L 3 Jfc^ lucC g -r T -i* *. —r 1 priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstru svojo veliko zalogo iiittiiS storjenih oblek za gospode in dečke po najnovejšem kroju in nizkih cenah. Velik izbor sukna iz vnanjih kakor tudi domačih svetovno | priznanih tvrdk. — Vsako naročilo se hitro po želji izvrši ter se fb zagotavlja trajna in solidna postrežba. _ ou.e&n stolar v Celji, Graška ulica št. 12 se priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu za napravo vsakovrstnega v njegovo stroko spadaj očega dela. Prevzema tudi vsako popravo stolov pletenih s slamo in žico. Cene nizke, delo solidno in trajno. i i I i i i i i i ! i M i 1 I i i i i i i i i i I i i i i i i I Ces. kralj, privilegirana zavarovalna družba zavarovalna družba za življenje »AvvtiUt&l na Dunaj i, I., Riemergasse št. 2, v lastni hiši. i i Polno uplačani deleži in druga jamčilna sredstva, uštevši letna zavarovalna uplačila družbe iznašajo. čez 24 milijonov kron § čez 20 milijonov kron ZDriažfea zavaruje: proti škodi po ognju v vseh mogočih slučajih, namreč, premičnino, poljske pridelke i. t. d., proti škodi po toči, prevaževanje blaga in proti telesnemu poškodovanju. V oddelku zavarovanja telesnega poškodovanja ima naša zavarovalnica najnižje tarife. N. p. bi plačali duhovniki, odvetniki, notarji, trgovci, uradniki i. t. d. I. za slučaj smrti za 10.000 gld. 4 gld., XX. za slučaj invaliditete za 10.000 gld. 6 gld. III. za vsaki goldinar dnevne odškodnine v času bolezni 1 gld. 10 kr. na leto. Ta zavarovalna tvrdka je po vsej pravici jako priljubljena. za slučaj smrti, ter izplača takoj po smrti zavarovanca opravičencem zavarovano svoto. Za slučaj smrti in pri protizava-rovanji z oproščenjem nadaljnih uplačil premij ter izplačuje dohodke v slučaji onemoglosti, na doživetje, preskrbljenje dote za otroke in za preskrbljenje v starosti. Vsprejevna tudi zavarovanja, ki zagotovijo dohodarino (rento), pen-zijo vdovam in vzgojilno rento otrokom, po najkulantnejših in najnižjih pogojih. v Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradci . pisarna: I.„ Albrechtgasse št. 3. Glavni zastop v Ljubljani za Kranjsko pisarna: Kongresni trg št. 17. k f h p a q Griear & Mejae Hijvitijana, Slonove ulice š+_ 9 Najstarejša in največja trgovina z zgotovljenimi oblekami Priporoča svojo bogato zalogo zgotovljene obleke za gospode, dečke, gospe in deklice po najnižjih cenah Predmeti, kojih ni v zalogi izdelujejo se po meri točno In ceno na Dunaji. © f? m. % V Cj V- iiionnrnirrrniHi ■ i i i i i i i i i i rmnrnrr n i i n ■ n ■ i i i i rm rnrnnrnn (9 V m i r in in miTm i m u urnim m uu | ^ape t ni £ Ivan Josek Naročila za okolico izvršujem najceneje in najsolidneje G-lavni trg 13 Priporočam se za vsa v to stroko spadajoča dela Cela stanovanja sprejemam v opravo in prevleko s ta-lapetami ZALO G--A. vsakovrstnih lesenih in poblazinjenih pohištev, žimnic (iz konjske žime),_ oljnatih slik, ogledal, z zlatimi, z vodo umivanimi okviri in prigrinjal za okna pohištva iz vpognjenega lesa, železnega pohištva tm Wi —Podružnica: Glavni trg št. 10 nasproti farni cerkvi. Trgovina ^— špecerijskega blaga I LAN HOČEVAR Celje, Graška cesta 3 © © @ © © @ @ »poroča na debelo in drobno svojo bogato zalogo izvrstnega špecerijskega blaga, posebno pa: Kavo razne vrste po gld. 1'50 do gld. 2-— kilo; riž italijanski in američanski 14 do 20 kr. kilo; sladkor rafinad v stokih in narezani, pristno svinjsko mast, špeh, maslo, strd, banatsko parno pšenično moko in griž, južno sadje, čokolado, kakao, ženof, rum, čaj, sardele, sardine, arnike, kumare (murke) v vinskem kisu, švicarski sir, salame, fino namizno olje, rafinirano repšno olje, najfinejše kadilo za cerkve, vinski kis, pristno vinsko žganje, slivo-vec, brinjevec, najfinejši konjak, vino štajersko in avstrijsko v buteljah, šampanjca, malaga, seri, madejra, kislo radajnsko vodo, lečo, grah, pro-seni in ječmenov pšen, ptičji zdrob, mast, biks in lak za obuvala, kalodont, sveče, milo, rižev škrob, barvo za tla, prah za mrčese i. t. d.