GDK: 907:932 Varstvo narave in gozdarstvo Nature Protection and Forestry Stane PETERLIN. Izvleček Peterlin, 8.: Varstvo narave in gozdarstvo. Goz- darski vestnik št. 9/1995. V slovenščini. V prispevku je prikazan dosedanji prispevek gozdarske službe pri varovanju narave, predstav- ljene so velike organizacijske in normativna spre- membe, ki so se zgodile v Sloveniji v zadnjih letih, oziroma so še v teku, v zvezi z varovanjem narave, ter prikazane najpomembnejše strateške opredelit- ve in naloge na področju urejanja varovanja narave v Sloveniji, med njimi tudi opredelitve, ki naj za- gotovijo tvorno sodelovanje gozdarske službe s službami s področja varovanja narave. Ključne besede: varstvo narave,upravljanje z gozdovi. Gozdarstvo in gozdarji so v Sloveniji že od vsega začetka sodelovali pri_ vzpostav- ljanju službe varstva narave. Ze v prej- šnjem stoletju je lastnik kočevskih gozdov knez Turjaški (Auersperg) dal izločiti prve pragozdne rezervata, deželna gozdarska služba je pomagala presojati možnosti za ustanovitev naravnega parka v Dolini Tri- glavskih jezer in Dimitz je že pred prvo vojno predaval o gozdni estetiki. Vsi na- ravovarstveni dosežki med vojnama so bili izvedeni predvsem z angažiranjem Antona Šivica. Po drugi vojni pa nam ostaja v spominu delo Jurharja in Ciglarja - če ostanemo samo pri že pokojnih sodelavcih. Gozdarska stroka in služba je v mnogih konkretnih primerih do bližnje preteklosti sodelovala s službo za varstvo narave in jo podpirala. Naj omenimo skupne akcije pri naravoslovnih učnih poteh, integriranje naravne dediščine v gozdnogospodarske načrte, vzgojne in popularizacijske akcije, strokovna srečanja ipd. ·S. P., dipl. biol., svetovalec vladeJ Ministrstvo za okolje in prostor, 61000 Ljubljana, Zupančičeva 6, SLO 396 GozdV 53, 1995 Synopsis Peterlin, 8.: Nature Protection and Forestry. Gozdarski vestnik No. 9/1995. ln Slovene. The article presents the contribution of forestry service in the field of nature protection performed so far, great organizational and normative chang- es regarding nature protection, which took place in the recent years or are stili taking place in Slovenia, and a description of the most important strategic definitions and tasks in the field of the regulation of nature protection in Slovenia, among them also the definitions which are to secure pro- ductive cooperation of forestry service with the services from the field of nature protection, is given. Key words: nature protection, forest manag- ing. V spremembah sistema, ki smo jih doži- veli in ki še vedno potekajo, pa je treba mnoge zadeve določiti na novo. Ni prišlo le do spremembe političnega sistema, spremembe doživljajo tudi državna uprava in njene službe. Do takšne korenite spre- membe je že prišlo v gozdarstvu zaradi denacionalizacije in privatizacije in po- sledice se močno čutijo. Tudi javna služba za varstvo narave (oz. varstvo naravne dediščine) se je znašla v novih okoliščinah. Prva in dolgoročno verjetno najpomemb- nejša organizacijska sprememba se je zgodila na področju organizacije državne uprave: prehod iz resorja kulture v resor okolja in prostora. S tem je hočeš-nočeš prišlo tudi do razdelitve prej enotne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine na dve upravi v dveh ministrstvih. O prednostih in pomanjkljivostih te parla- mentarne odločitve, ki velja od začetka tega leta, ni več smotrno razpravljati. Dalje je prišlo do številnih sprememb zaradi reorganizacije lokalne samouprave. Obči­ ne niso več državice v malem, izgubile so določene upravne pristojnosti. Sedem !.im. regionalnih zavodov za VNKD je ostalo za 1 1" Varstvo narave in gozdarstvo zdaj nedotaknjenih, njihovo delo v celoti financira država, čeprav so njihove for- malne ustanoviteljice še vedno nekdanje občine. Njihova prihodnost pa je za zdaj še nejasna Smo v dinamičnem procesu spreminja- nja zakonodaje. Zakon o VNKD sicer še velja, vendar je njegovo izvajanje zaradi spremenjenih okoliščin komaj še kje mož- no. V pripravi je novi zakon o varstvu na- rave (kot ga imenujemo v delovni obliki), pravno praznino pa zapolnjujemo z vlad- nimi akti (uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst) ali posebnimi zakoni, od katerih so nekateri že v parlamentarnem postopku (npr. zakon o regijskem parku Škocjanske jame, zakon o jamah, zakon o naravnem rezervatu Škocjanski zatok). Gozdarski zakon, ki je med drugim tudi določil okvire nove gozdarske službe, spada po naših merilih med tiste zakone, ki v določenih zadevah segajo tudi na področje varstva narave. Na njegovi pod- lagi je npr. izšla uredba o varstvu gliv. V dokaj polemičnem ozračju tečejo prav zdaj v parlamentarnih telesih razprave o novem lovskem zakonu, ki se prav tako priključuje naravovarstvenemu paketu pred- pisov. To naštevamo zato, da opozorimo na premalo usklajene priprave tako zakono- daje kot novih javnih služb. Glede na to, da ima varstvo narave še vedno več nasprotnikov kot zaveznikov, MOP-u kot matičnemu resorju, odgovornemu za okolje in naravo, ne more biti vseeno, kako bo pravno in organizacijsko za naslednje desetletje urejena pot, na kateri se bo znašla dejavnost varstva narave in reorga- nizirana javna služba. Nekaj strateških opredelitev prihodnje organiziranosti: -Vsa vsebina dozdajšnjega varstva na- ravne dediščine (razen dela oblikovane narave, ki je ostala v pristojnosti kulture) ostaja tudi vnaprej aktualna s tem, da je zdaj matični vladni resor okolje (in prostor). -Navedeni vsebini dodajamo v nasta- jajočem novem zakonu nalogo ohranjanja narave, kar doslej niti pravno niti orga- nizacijsko ni bilo urejeno celovito, čeprav ne trdimo, da je bila povsem zunaj interesa naravovarstveno usmerjenih dejavnikov. -Prav tako ostaja temeljna naloga nara- vovarstvene dejavnosti varovanje in zava- rovanje ogroženih delov (območij, pojavov, habitatov, vrst in osebkov) žive in nežive narave (naravne dediščine, naravnih vred- not), ki naj dobijo status pravnega zava- rovanja kot naravni parki, naravni rezervati, naravni spomeniki, zavarovane vrste ipd. -Temu "klasičnemu" se pridružuje novo področje: ohranjanje narave zunaj zavaro- vanih območij - kar je tudi vodilni motiv letošnjega Evropskega leta varstva narave; varstvo narave postaja torej totalno, pri čemer niso izvzeta niti urbana območja. - Vzgoja in izobraževanje v odnosu do narave sta brez dvoma po krivici zane- marjena, sistemsko in pravno nepokrita področje, čeprav je bilo storjeno že mar- sikaj iz dobre volje in spoznanja o nujnosti tovrstnih dejavnosti. Na tem področju se mora matični resor povezati s šolskim, gozdarskim, vadarskim in lovsko-ribiškim področjem. -Vzpostaviti bo treba državni sistem vodenja in skrbništva nad zavarovanimi območji in objekti; nesmotrna je ob vsakem zavarovanju npr. naravnega parka iskati izvirno rešitev in ustanavljati posebne javne zavode. - Inšpekcijski nadzor, ki zdaj sicer for- malno že obstaja v okviru okoljske inšpek- cije, bo treba usposobiti do učinkovitosti in pri tem povezati sorodne inšpekcijske službe, policijo in carino. - Podpirati in prek razpisov za izvedbo določenih nalog spodbujati in usmerjati je treba nevladne organizacije in naravo- varstvene fondacije; pred tem bo treba opraviti presojo in določiti merila, po katerih te spoznamo za resnično naravovarstvene, ker na tem področju vlada precejšnja zmeda; vedeti je treba, da nevladna sfera ob smotrni delitvi nalog in po načelu racionalnosti lahko v marsičem razbremeni državne javne službe, vendar ne more biti prepuščena sama sebi. Če se zdaj za konec vrnemo k naslovni temi današnjega posveta, potem si na kratko predstavljamo povezavo med goz- darsko in naravovarstveno službo v nekaj konkretnih dejavnostih: -Mreža gozdarske javne službe (Zavod za gozdove Slovenije s svojimi območnimi GozdV 53, 1995 397 Varstvo narave in gozdarstvo enotami) je izjemna prednost, ki je ni mogoče prezreti ali obiti. Vloga te stro- kovne službe pri varstvu narave je nepo- grešljiva. Vendar pa bi bilo narobe, če bi jo poskušali kar enačiti z naravovarstveno službo, češ da ima najbolj gosto terensko mrežo, ustrezno strokovno usposobljenost in da je navzoča v naravnem prostoru. Res je, da je naravovarstvena služba danes po številu približno dvajsetkrat šib- kejša od gozdarske in da se bo v bližnji prihodnosti kvečjemu podvojila, vendar mora biti po pristojnostih in po naravi stvari (zaradi interdisciplinarnosti, področne nev- tralnosti - nima svojega "premoženja" - in s problemsko najširšo usmerjenostjo) izvir- no pristojna in zato usk/ajevalka z vsemi partnerskimi področji t.i. naravovarstve- nega lobija. - Glavno poslanstvo gozdarske javne službe vidimo v njenem aktivnem sodelo- vanju pri nastajanju naravnih parkov in pozneje pri njihovem upravljanju . To še posebej velja za območja s pretežno gozd- nim prostorom (Kočevska, Pohorje, No- tranjska). Žal pa nam nekateri primeri snujočih se parkov (Kočevski park) ne kažejo pričakovane zavzetosti pristojne območne enote Zavoda za gozdove Slo- venije. -Glede na bogat in ustrezno lociran Foto Lado Kutnar: Vremščica 398 Gozd V 53, 1995 stavbni fond nekdanjih gozdnih gospo- darstev bi bila gozdarska služba lahko boljša pubudnica za prizadevanje, da se stavbe na najprimernejših lokacijah (v obstoječih ali nastajajočih naravnih parkih) namenjajo naravoslovnim, naravovarstve- nim in drugim vzgojnim ali izobraževalnim programom v okviru šolske, obšolske in pošolske vzgoje in izobraževanja. Tudi tukaj delitvene bilance družbenega premo- ženja nekdanjih GG ne potrjujejo takšne usmeritve. -Konkretno dejanje, ki zasluži pohvalo, je vzpostavitev - recimo kar naravovar- stvene šole v okviru gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete, ki bo s podiplomskim delom začela že prihodnje leto. Nismo našteli vsega, kar bi še lahko zasnovali in izvedli skupaj, vendar je že to dovolj za pobudo, da čimprej strnemo vrste, uskladimo poglede in se lotimo dogovorjenega dela. Tudi takrat, kadar v posameznih vprašanjih stališča gozdarske in naravovarstvene službe niso enotna, ne kaže opustiti nadaljnjih prizadevanj. Če ne pridemo do usklajenih pogledov in načinov v bistvenih vprašanjih , potem ne bosta prizadeti le obe službi, ampak predvsem narava, v katere imenu tečejo naša priza- devanja.