Terme Pt jj SA\A HOTELS 4 RESOH S Torek: Tednikov kopalni dan -50 % na odraslo ali otroško Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. celodnevno vstopnico usa t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si ptáátíaikm in paliutalceM, Radia Pfaj 1m paiot/ttiM pmùwjm zekm pnijétrn in, iimw m/v Mir! www.tednik.siwww.radio-ptuj.si Ptuj, petek, 30. decembra 2016 letnik LXIX • št. 103 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ ^ 89,8° 98,2 »ICH3 www.radio-ptuj.si V središču Muškatne penine vinski hit O Stran 4 Dogodki Doživetja prazničnih J*./': dni OStran 20 Kronika 26. decembra blagoslovi konj O Stran 24 Šport Športno leto 2016 * Preveč uspehov za en zmagovalni oder O Stran Štajerski Podravje * Praznični december z Radiem-Tednikom Ptuj Tri, dva, ena... Srečno 2017! Naša medijska hiša je v tem tednu za zveste bralce in poslušalce v večnamenski dvorani v Markovcih organizirala tri praznične prireditve. V ponedeljek smo pripravili zabavno-glasbeno prireditev Orfejčkova parada. Dan kasneje so se na prireditvi Za male in velike zabavali najmlajši, v sredo pa so se v polfinalu tekmovanja Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo pomerili mladi pevski talenti. Jutri, v soboto, v sodelovanju z Zavodom za turizem Ptuj na Mestnem trgu na Ptuju prirejamo še otroško silvestrovanje. Damjan Habjanic •g Zgodba za navdih: od' 155 kg do pretečeneg! maratona v New YorkUf O Strani 12,13 Foto: Črtomir Goznik Aktualno * Cerkev denarja za celovito obnovo mestnega stolpa nima 3 Strani 2 in 3 Aktualno * Spremembe za prejemnike varstvenega dodatka S Strani 2 In 3 V središču * Kje v Podravju je drsanje najpristnejše in kje najcenejše O Strani 4 in 5 2 Štajerski Aktualno petek • 30. decembra 2016 Ptuj • Občina in nadžupnija na nasprotnih bregovih: kdo je komu kaj obljubil Pater Andrej Feguš trditve občinarjev Maja smo poročali, da namerava nadžupnija sv. Jurija prodati svoje zemljišče na Marofu, ob Volkmerjevi cesti. To se je tudi zgodilo in zasebni občine (MO) Ptuj Mirana Senčarja naj bi občina v zameno, da župniji pomaga pri iskanju kupca za zemljišče, poskušala doseči, da se del denarja gledna točka. Takratni dogovor si je očitno razlagal vsak po svoje: eno izmed trditev občine so v nadžupniji označili za kompletno in čisto laž. Pred sedmimi leti je imela nadžupnija sv. Jurija intenzivne dogovore o prodaji svojega zemljišča v bližini blokovskega naselja ob Volkmerjevi na Ptuju. Potencialni kupec je bila takrat trgovska veriga Tuš, a so dogovori po več mesecih pogajanj padli v vodo. V začetku letošnjega leta je postalo jasno, da ima nadž-upnija za omenjeno zemljišče novega kupca. Izkazalo se je, da so informacije točne, ptujska občina je takrat pomagala po svojih močeh, tudi s spreminjanjem odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu. Spremembi tega in ureditvi birokratskih zadev je sledila dejanska prodaja zemljišča, nov lastnik je postalo Gradbeno podjetje Drava, ki je na tem mestu kot investitor zgradilo objekt za trgovino Lidl. Kupčija sklenjena, kaj pa sedaj? Da ima občina željo in načrt v mestnem stolpu, ki je prav tako v lasti nadžupnije sv. Jurija, urediti razgledno točko, je večkrat povedal župan MO Ptuj Miran Senčar. To je ponovil tudi Uvodnik pred nekaj dnevi na srečanju z novinarji. A ker tega projekta v proračunu za prihodnje leto ni bilo, nas je zanimalo, kje in kako bodo zagotovili potrebna sredstva. Senčar je takrat pojasnil, da naj bi bil dogovor med ptujsko občino in nadžupnijo, da občina pomaga pri iskanju kupca za zemljišče na Marofu in spremeni OPPN, prodajalec pa del kupnine nameni za ureditev mestnega stolpa v razgledno točko. Kot sedaj pravi ptujski župan, naj bi se zadeve zapletle, saj da v Vatikanu niso odobrili tolikšnega vložka za obnovitev stolpa, kot ga je Ptuj pričakoval. Podobno so iz ptujske občine povedali tudi v pisnem odgovoru. Na vprašanje, zakaj si občina ni v predpogodbi z nadžupnijo sv. Jurija zagotovila, da se sredstva od prodaje zemljišča na Marofu namenijo obnovi razglednega stolpa in ne le strehe, pa so odgovorili: »MO Ptuj se je z nadžupnijo sv. Jurija dogovorila, da slednja precej sredstev od prodaje zemljišča vloži v obnovo stolpa, a je bilo hkrati z njihove strani rečeno, da gre za velika sredstva, za porabo katerih potrebujejo soglasje Vatikana.« Moj (in naš) zadnji Na tem mestu vas po novem letu več ne bo pozdravljal uvodnik. Korak ni bil lahek, smo pa ga v uredništvu dobro pretehtali, Takšna odločitev nikakor ne pomeni, da v našem časopisu več ne bo mesta za ostro in kritično novinarsko pero. Prostor za komentar si bomo pustili na drugem mestu, ob temah in vsebini, za katero bomo presodili, da je o njej treba napisati nekaj več kot samo navajati dejstva. Uvodniki v Štajerskem tedniku so bili rubrika, na katero ste se bralci velikokrat odzvali, nam čestitali za pogumno izraženo mnenje. Pohvale, ki nam jih namenjate osebno, po telefonu, klasični ali elektronski pošti ter družabnih omrežjih, so vodilo, ki nam daje veter v jadra. Z uvodniki smo nemalokrat razjezili župane ali direktorje, ki so pisali protestna pisma, se namrdnili in z nami niso več želeli komunicirati. Pa smo šli naprej. Vroča kri se je sčasoma umirila. Če se samo spomnim, kolikokrat sem zaradi uvodnika ob ponedeljkih ali četrtkih, po tem, ko je bil časopis poslan že v tiskarno, škripala z zobmi in si sama pri sebi mislila: »Spet so te srbeli prsti, spet bodo pritiski in težave.« Velikokrat je res bilo tako. Ampak ni šlo drugače. Če v okolju opažam nepravilnosti in če v družbi zasledim krivice, o tem pač ne moremo molčati, četudi nase in na urednico prevzamem vso breme in težo odgovornosti. Glavno vodilo našega dela ste zadovoljni bralci. Vsi tisti, ki ste kupci časopisa - bodisi da ste naši zvesti naročniki bodisi občasni ali redni kupci v prosti prodaji. Vaše zvestobe si želimo tudi v prihodnje. Po najboljših močeh se bomo trudili, da bomo izdajali odličen časopis z dobrimi zgodbami. Danes smo dejansko tik pred slovesom od starega leta. Naj bo novo, ki prihaja, polno izzivov. Naj bo kreativno in uspešno. Še najpomembneje pa je, da bomo znali gojiti dobre medsebojne odnose in da nam bo služilo zdravje. Vse to vam želimo, spoštovani in cenjeni bralci našega časopisa ter poslušalci radia. Vaše družbe se veselimo tudi v prihodnje! Mojca Zemljarič 0 vložku občine za ureditev Marofa MO Ptuj je del stroškov za ureditev območja na Marofu prevzela na svoja ramena. Kot so pojasnili, so za ureditev komunalne infrastrukture na tem območju namenili okrog 40.000 evrov - za gradnjo toplovodnega voda iz kotlovnice na Volkmerjevi do konca gradbišča: »Vložek v infrastrukturo je minimalen, s tem vložkom omogočimo našemu podjetju Javne službe Ptuj priklop novih uporabnikov na sistem ogrevanja.« Kot so še dodali, so investitorja zaradi vlaganj vjavno komunalno infrastrukturo (meteorni kanal) oprostili plačila dela komunalnega prispevka. Izračunan komunalni prispevek je znašal 180.000 evrov, priznali so mu vložek v višini 95.000 evrov. »Pri tem je treba poudariti, da investitor za svojo gradnjo tega meteornega kanala ni potreboval - sredi mesta ob urejenem trgovsko-stanovanjskem centru, pa si občina odprtega meteornega kanala ne želi privoščiti. Z ureditvijo meteornega kanala dolgoročno rešujemo problematiko odvajanja meteorne vode. Z izgradnjo se je bistveno izboljšal izgled tega zapuščenega območja, rešili smo se odprtega meteornega kanala sredi mesta, s trgovino bomo dobili več kot dvajset delovnih mest in z izgradnjo stanovanjskega objekta še okoli 30 stanovanj, ki so na Ptuju nujno potrebna.« / Med občino in nadžupnijo sv. Jurija naj bi veljal dogovor, da nadžupnija določen Marofu nameni za obnovo mestnega stolpa. Slovenija • Starši so dolžni poskrbeti za svoje otroke, a velja tudi obratno S 1. februarjem ukinitev zazna Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je predlagalo spremembe či ukinili zaznambe na nepremičninah, prav tako bi ukinili vračilo. Gre za primere, ko ima posameznik Pred uveljavitvijo aktualne socialne zakonodaje je bil varstveni dodatek mesečni denarni dodatek k pokojnini. Z letom 2012 je bil varstveni dodatek izločen iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prešel je med socialne transferje za tiste, ki si lastne materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati. Prejemanje varstvenega dodatka pred letom 2012 ni imelo za posledico zaznambe na premoženju prejemnika in omejitev dedovanja. Ob koncu leta 2011 je varstveni dodatek k pokojnini prejemalo 46.752 oseb. V letu 2012 je varstveni dodatek prejemalo povprečno 12.641 prejemnikov, v letu 2013 povprečno le še 9.201 oseba. Štajerski TEDNIK www.tednik.si IStajerskitednik I Stajerskitednik Zaznambe na vrednejših nepremičninah ostajajo Nov predlog zakona o soci-alnovarstvenih prejemkih so poslanci decembra sprejeli, kar pomeni, da bodo spremembe začele veljati s 1. februarjem 2017. Novela zakona ukinja zaznambo na nepremičninah za vse primere vpisanih zaznamb in za vse nove upravičence s stanovanjem (hišo), v katerem živijo, v vrednosti do 120.000 evrov. Tudi vračilo prejete pomoči se po novem ukinja za vse bodoče upravičence s stanovanjem (hišo), v katerem živijo, v vrednosti do 120.000 evrov. Vračilo sredstev (omejitev dedovanja) za že dodeljeno oziroma prejeto denarno socialno pomoč in varstveni dodatek pa se ohrani. Glede meje vrednosti nepremičnine, ki so jo določili pri 120.000 evrov, je resorna ministrica Anja Kopač Mrak povedala, da so se odločili tudi za diskrecijsko pravico socialnih delavcev. To pomeni, da tudi posameznikom oziroma družinam z dražjo nepremičnino dodelijo denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek. Vendar pa sta v teh primerih po določenem času potrebna zaznamba in tudi vračilo. »Če imaš tako veliko nepremičnino, jo lahko aktiviraš. Dajemo pa razumni čas 24 mesecev, da to narediš,« je pojasnila ministrica Kopač Mrakova. Polnoletni otrok dolžan preživljati svoje starše Še vedno bo treba doseči dogovor o preživljanju, če so otroci zmožni preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, tako kot doslej. Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek sta Povprečno število prejemnikov varstvenega dodatka in znesek, ki ga je država za to pravico mesečno namenila | Leto Znesek | 2011 46.752 4.565.176 evrov 2012 12.641 1.631.671 evrov 2013 9.201 1.316.146 evrov 2014 9.364 1.407.648 evrov 2015 10.094 1.571.795 evrov Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tedniik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Vir: MDDSZ petek • 30. decembra 2016 Aktualno Štajerski 3 označil kot neresnične investitor je zgradil objekt, v katerem so decembra odprli trgovino. Po trditvah župana Mestne iz kupnine nameni za obnovo mestnega stolpa. Želja lokalne skupnosti je, da se v njem uredi raz- ■ V O čem je sploh odločal Vatikan Kot kaže, si je besedo »precej« sredstev razlagal vsak po svoje. Še več, po trditvah patra Andreja Feguša, župnika nadžupnije sv. Jurija, takšnega dogovora sploh ni bilo. »To, da smo mi obljubljali, da bomo obnovili mestni stolp oz. njegov del, je kompletna laž. To ne drži. Ves čas smo se dogovarjali le za obnovo strehe. Res je sicer, da smo morali imeti soglasje Vatikana za prodajo zemljišča, ki nam je to odobril, a mi jih za drugo niti nismo prosili. Bilo nam je jasno, da bomo prosili le za sredstva za obnovo strehe, kar smo govorili vse od prvih pogovorov naprej. Vztrajali smo, da preostale zadeve v mestnem stolpu, če pač tam želijo razgledno točko, občina uredi sama,« pojasnjuje Feguš. Ob tem pravi, da tudi če bi celoten znesek kupnine vložili v obnovo mestnega stolpa, bi po njegovi oceni imeli bistveno premalo denarja: »Kupnina je znašala okrog 800.000 evrov, morali smo vračati aro, tako da nam je ostalo efektivne kupnine okrog 530.000 evrov. Po moji grobi oceni bi za obnovo celotnega stolpa potrebovali vsaj 1,3 milijona evrov,« pravi Feguš. Zavedajo se, da bo streho nujno treba obnoviti, kar naj bi storili, za to so si od prodaje zagotovili četrt milijona evrov, kar je odobril tudi Vatikan, ki je tudi samo prodajo zemljišča pogojeval s tem, da se del kupnine nameni za obnovo oz. za vlaganje in vzdrževanje objektov kulturne dediščine, a ne v tisto, kar ni rentabilno. »Enostavno, ne smemo vsega denarja porabiti. Z namenom, da skrbimo in vlagamo v kulturno dediščino, nam je bila darovana zemlja. Z njo moramo upravljati odgovorno. Vložiti milijon in več v razgledni stolp, zato ker si tako želi občina, pa bi bila zelo tvegana naložba,« je jasen pater Feguš. Ker znesek, ki jim je ostal od prodaje zemljišča na Marofu, ne zadostuje niti za celovito obnovo strehe, so se prijavili na razpis. Feguš upa, da bodo uspešni, da si bodo na ta način zagotovili še okrog 150.000 evrov in da se bodo dela začela že naslednje leto. Da bi torej mestni stolp v prihodnjem letu ali dveh spremenili v razgledno točko, je zelo malo verjetno. Vsaj kar se tiče vlaganj, za katera se je pričakovalo, da jih bo izvedla nadžupnija sv. Jurija. Dženana Kmetec PTUJSKA O&SiÑA* NAtf JE ¿«IWWA M&Ttii Sfbtp , BM7 PAN^-S &c*>o STKO^K VZbRŽ&VMjA ZAKL^LI . ' ČAJ f/AM JE STORITI SVBTI OČ£ 7 - - - h -M Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik del denarja od prodaje zemljišča na Nadžupnija sv. Jurija je lastnica mestnega stolpa. Pravijo, da bodo streho obnovili, a zaenkrat so to tudi vsa predvidena vlaganja. />OX>A*/Tt J/Al LBrp ZToLrb/fi&v, zD&AFyai OP rKošTigo^ pa . Foto: Črtomir Goznik mb na nepremičninah zakonodaje, s katerimi bi v večini primerov za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomo-oziroma družina v lasti nepremičnino v vrednosti do 120.000 evrov. zadnja pomoč, ko si oseba sredstev za preživetje ne more zagotoviti z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oz. z nadomestili ali pomočjo tistih, ki so jo dolžni preživljati. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih namreč določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti (največ do 26. leta oz. dokler se šolajo), polnoletni otrok pa je dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, so poudarili na ministrstvu. Od prodaje nepremičnin le pol milijona evrov Do zdaj je torej veljalo oziroma še velja, da prejemniki varstvenega dodatka, ki so lastniki nepremičnine, v času prejemanja varstvenega dodatka te ne smejo odtujiti (prodati, podariti ...) ali obremeniti. Točnega števila zaznamb in prepovedi odtujitev na ministrstvu nimajo. Na ministrstvu ocenjujejo, da ima od okoli 10.000 prejemnikov varstvenega dodatka okoli 2.500 prejemnikov prepoved odtujitve in obremenitve (zaznambo). Od okoli 55.000 Število prejemnikov varstvenega dodatka na območju CSD Ptuj Foto: Črtomir Goznik Ministrica Anja Kopač Mrak je ob predstavitvi predloga spomnila, da je na terenu veliko primerov, ko se posamezniki, še posebej starejši, odpovedo varstvenemu dodatku zaradi navezanosti na nepremičnino. 2012 3.508 2013 995 2014 1.055 2015 937 2016 (do 30. 9.) 735 Direktor CSD ^ Ptuj Miran % Kerin »Po spremembi zakonodaje je bil na območju našega centra za socialno delo katastrofalen upad prejemnikov varstvenega dodatka. Ob spremembi zakonodaje s o namreč otroci na starše pritiskali, da se odrečejo varstvenemu dodatku, čeprav v resnici niso nikoli skrbeli zanje. Bilo je kruto. Nato se je število prejemnikov varstvenega dodatka ponovno zvišalo, ker so starejši ljudje ugotovili, da otroci svojih obljub niso držali, zato so ponovno dali vlogo za varstveni dodatek. Sedaj, ko so ljudje prebrali, da se bo država odrekla plombi in vračilu, se je ponovno vzvalovilo dogajanje. Hudič je vedno skrit v podrobnostih, pravijo. Tako tudi te spremembe še vedno ne pomenijo, da bo vsem vse odpisano. Predlog, posredovan v parlamentarno razpravo, je všečen. Prihodnost bo pokazala njegove efekte. Seveda se vsakemu lahko zgodi, da mora zaradi specifičnih življenjskih okoliščin zaprositi za eno od oblik socialnih transferjev, problem je v tem, da mnogi izigravajo sistem. Tudi razlogi in rešitve niso enoznačni. Dejstvo je, da so starši dolžni poskrbeti za svoje otroke in enako otroci za starše, ko starši tega ne zmorejo. Če nekdo želi vse podedovati, četudi 300 let staro kmetijo, se bo pač odločil, ali bo pomagal svojim staršem, tudi na račun lastnega odrekanja. Sicer pa svetujem, da naj ljudje počakajo na sprejetje sprememb v državnem zboru in šele nato, ko bo znano in sprejeto dokončno besedilo, vložijo vlogo za varstveni dodatek, če menijo, da izpolnjujejo pogoje,« je še pred sprejetjem novele zakona povedal direktor CSD Ptuj Miran Kerin. Vir: CSD Ptuj prejemnikov denarne socialne pomoči pa ima prepoved odtujitve in obremenitve okoli 6.600 prejemnikov. In koliko denarja približno prejme ministrstvo iz naslova zaznamb? Po grobi oceni ministrstva je iz naslova izplačane denarne so- cialne pomoči in varstvenega dodatka letno vrnjenih okoli pol milijona evrov (smisell zaznambe je v poplačilu pomoči iz dediščine, ne v pridobitvi nepremičnine), so še pojasnili na ministrstvu. Mojca Vtič 4 Štajerski V središču petek • 30. decembra 2016 Podravje • Drsališča so decembra v občinah vse bolj popularna Kje je drsanje najpristnejše in kje V času od prve adventne nedelje do novega leta mesta in kraji zasijejo v soju prazničnih okrasitev. Na tisoče drobnih lučk prinaša mesta se v času praznikov ponašajo s čarobnimi, pravljičnimi okrasitvami, adventnimi in božično-novoletnimi sejmi ter drsališči. Ideja Zavoda za turizem Ptuj je bila, da bi letos v mestu ob Dravi postavili drsališče z ledeno ploskvijo. Ker jim za postavitev in delovanje drsališča ni uspelo zbrati dovolj (sponzorskega) denarja, so se načrtu odpovedali. Javne službe (JS) Ptuj, ki imajo svoje drsališče, vendar ne z ledeno, temveč s plastično oz, sintetično podlago, so se letos o postavitvi in obratovanju drsališča dogovorile z gostincem - Kavarno Bodi. Drsališče so postavili na Lackovi ulici. Uporabniki za najem drsalk odštejejo dva evra, uporaba drsališča pa je sicer brezplačna in časovno neomejena. Drsališče je odprto med 9. in 21. uro. Postavitev in obratovanje drsališča ne predstavlja posebnih finančnih stroškov. V rednem delovnem času zanj skrbijo sodelavci Javnih služb, izven njihovega delovnega časa pa sodelavci Kavarne Bodi. Drsališče s plastično podlago so Javne službe Ptuj nabavile pred štirimi leti in zanj odštele 24.000 evrov. V Javnih službah Ptuj so poskrbeli tudi za okrasitev smrek v neposredni bližini drsališča, saj so prejeli kar nekaj kritik in vprašanj, zakaj se v mestu v sklopu praznične okrasitve, za kate- ro je poskrbel Zavod za turizem, ni okrasila niti ena smrečica. Tudi v Rogaški Slatini drsališče s sintetično podlago Ustanova Kristalna vas je že v lanskem letu želela pristopiti k izvedbi drsališča, vendar jim je sponzorska sredstva uspelo pridobiti šele letos. »Steklarna Rogaška je kupila drsalno ploskev, Droga Kolinska drsalke, številni domači dobrotniki pa ograjo. Ocenjujemo, da drsališče zaokrožuje adventno tržnico v najlepšem parku v Evropi in veselimo se obrazov nasmejanih otrok,« je povedala Petra Ga-šparič. Drsališče je stalo 30.000 evrov, pri čemer je trajno in lahko obratuje tudi v toplejših vremenskih razmerah, saj je sintetično (plastično), je pojasnila. Dodala je, da je drsališče sedaj v lasti humanitarne organizacije Ustanova Kristalna vas Rogaška Slatina. Uporaba 160 m2 velikega drsališča in najema drsalk skupno znaša en evro. Točne višine stroškov Gašpariceva ni podala, Drsališče v Ljutomeru Slovenija • Nasveti in zanimivosti o penečih vinih Muškatne penine že nekaj let vinski hit Kozarci penečega vina so nepogrešljivi ob koncu leta. Za nasvete, kako jih najbolje kombinirati z jedmi, kako postreči to mehurčkasto pijačo in na kaj je treba paziti pri serviranju, smo povprašali Ormožana Sama Simoniča iz vinske kleti Dveri-Pax. Najdražja steklenica penine stane 275.000 evrov Samo Simonič iz vinske kleti Dveri-Pax nam je postregel s številnimi zanimivimi dejstvi o penečih vinih, ki jih morda še niste vedeli: • Steklenica penine (0,75 l) ima okoli 50 milijonov mehurčkov. • Steklenica najdražjega šampanjca na svetu stane 275.000 evrov. Zgodba je precej nenavadna. Leta 1916 je ladja s pošiljko šampanjca vinogradniške hiše Heidsieck, letnika 1907, potonila ob finski obali. Približno osemdeset let kasneje so potapljači odkrili dragocen tovor - 200 nedotaknjenih steklenic najboljšega šampanjca. Žlahtno pijačo so prodali na dražbi, kupili pa so ga v moskovskem hotelu Ritz-Carlton, kjer ga ponujajo in prodajajo gostom. • Pridobivanje penine po klasični metodi je težaven postopek. Po tem, ko posebne steklenice napolnijo s penino, poteka sekundarna fermentacija. Staranje penečega vina pa traja vsaj 3 leta. Ta pijača tako upravičeno velja za eno izmed najprestižnej-ših pijač na svetu. • Največ penine na svetu ne popijejo Francozi, pač pa Nemci. • Kakovost penine se odraža tudi v mehurčkih: več jih je in bolj drobni so, boljša je. sladko (doux). Sicer pa je na trgu toliko različnih kakovostnih penečih vin, da lahko spremljajo vse hode kosila oz. večerje. Slovenci imamo raje slajše penine Peneča vina postajajo vse bolj priljubljena tudi pri Slovencih. Čeprav je ta pijača z mehurčki lep čas veljala le za pijačo ob pra- znikih, novem letu in rojstnih dnevih, je danes slika precej drugačna. Penine so se namreč v restavracijah uveljavile kot najboljši aperitiv, ki je skoraj povsod zamenjal žgane pijače. Kljub temu pa Slovenci v svetu, kar se tiče penin, veljamo za slabe potrošnike. Na leto namreč spijemo povprečno liter penine na osebo, medtem ko smo pri pitju drugih vin v samem vrhu. Še preden je beseda nanesla, h kateri jedi in kako ponudimo mehurčke v vinu, nas je poznavalec vina Samo Simonič prijazno spomnil, da penina, šampanjec in peneče vino niso sopomenke. Kot je povedal, so šampanjci vina iz francoske pokrajine Šampanje, penina pa je slovenski izraz za vino z mehurčki. »Prva penina je bila pridelana v 16. stoletju v Franciji, od koder se je moda penin širila na druge države, kjer so pridelovali vina. Danes penine pridelujejo pravzaprav povsod, tudi pri nas, kjer se za pridelavo odloča vse več slovenskih vinarjev v vseh vinorodnih okoljih. Izbira penečih vin je tako mnogo večja kot nekoč, velik je tudi cenovni razpon. Ta se giblje od 6 evrov do 30-40 evrov, najdražje tudi več tisoč evrov,« je pojasnil Simonič in dodal, da obstaja več tipov oz. vrst penin in šampanjcev. Med drugim se med seboj razlikujejo v okusu, vonju in izgledu (bela, rdeča, rose). Peneča vina pa glede na količino nepo-vretega sladkorja delimo na popolnoma suho (brut nature), izredno suho (extra brut), zelo suho (brut), suho (extra dry), polsuho (sec), polsladko (demi sec) in Ministrstvo za zdravje opozarja: "Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju." In po kakšnih peninah najraje posežemo? »Svetovni trend je šampanjec, ki je po pravilu zelo suho vino. A klasičen francoski šampanjec ni po okusu povprečnega slovenskega pivca. Ta ima namreč raje sadne okuse z več sladkorja in nežno aromo. Eden najnovejših hitov pri nas je mu-škatna penina,« pove inženir agronomije, ki se s prodajo vin ukvarja dve desetletji. Peneče vino mora biti hladno Seznam jedi, h katerim se podajo penine, je precej dolg - od predjedi do sladic, morskih dobrot, dobro se ujamejo tudi z mesom na žaru in siri. Še posebej lepo pa se podajo k svežemu sad- Foto: Črtomir Goznik petek • 30. decembra 2016 V središču Štajerski 5 montažno drsališče,« so povedali na občini. Strošek električne energije za celotno obdobje delovanja 250 m2 velike ledne ploskve je med 3.000 in 6.000 evri. »Seveda je to precej odvisno od vremenskih razmer; če je zima topla, je stroškov za vzdrževanje ledne ploskve več.« Vstopnina za otroke znaša en evro in tri evre za odrasle, izposoja drsalk za uro in pol pa stane dva evra. V Ljutomeru drsališče na 375 m2 Tudi v občini Ljutomer so se odločili za postavitev drsališča. Kot pojasnjujejo, drsališče predstavlja dodatno športno in turistično ponudbo: »Glede na to, da je drsališče že obratovalo prejšnja leta, opažamo vedno več drsalcev, zato s postavitvijo drsališča sledimo potrebam občanov, obenem pa zagotavljamo šolam in vrtcem popestritev športnih dnevov.« Stroški najema in postavitve drsališča znašajo 17.600 evrov brez DDV, stroški najema dodatne opreme (pripomočkov za učenje drsanja in 140 parov drsalk) pa znašajo 5.400 evrov brez DDV. »Drsalke in pripomočki so na voljo brezplačno, kar predstavlja letošnjo novost. Drsališče bo obratovalo do 8. januarja. Če bo interes in potreba, obstaja možnost podaljšanja,« so pojasnili na občini Ljutomer. Stroški vzdrževanja in električne energije so ocenjeni na približno 3.000 evrov, uporaba drsališča, ki je veliko kar 375 m2, in najem drsalk pa sta brezplačna. Mojca Vtič, Mojca Zemljane, Miha Šoštarič ju. Zanimive kombinacije so tudi z zelenjavo. A za pravi okus te prestižne pijače je pomembno predvsem serviranje in postrežba. Steklenico penine je najprej treba pravilno odpreti. Če ste mislili, da je najbolj pravilen način, ko se sliši pok, se motite. Tudi odpiranje s sabljo ni. Pravilno odpiranje penine je namreč nežno in tiho, brez polivanja: »Z eno roko držimo zamašek, z drugo pa počasi vrtimo steklenico. Pomembno je tudi, da je penina pred serviranjem primerno ohlajena. Peneče vino je namreč najboljše, ko je hladno. Boljše, da je penina preveč ohlajena kot premalo.« Idealna temperatura serviranja je po besedah Simoniča okoli 5 °C. Primerno temperaturo penine pa je treba ohranjati tudi na mizi, zato skorajda ne gre brez posebne posode z vodo in ledom. Peni-no postrežemo v kozarcih na pecelj, s šampanjskimi kozarci pa lahko trkamo. Sicer pa so pri peninah ključni mehurčki. »Dobra penina ima veliko mehurčkov, ki morajo biti čim bolj drobni in trajati čim dlje časa. Mehurčki se vedno dvigujejo s točke, kjer je kakšna napaka. Zato z ostrim predmetom popraskajte po dnu kozarca ali pa v kozarec dajte kristalček oz. dva sladkorja, kar bo omogočalo sproščanje mehurčkov,« še razkrije poznavalec vin Samo Simonič. Monika Levanič najcenejše svetlobo v temne zimske večere. Številna evropska in slovenska Foto: Občina Kidričevo Utrinek z drsališča v Kidričevem je pa pojasnila, da stroški obratovanja zajemajo zgolj stroške razsvetljave in osebe, ki skrbi za oddajo drsalk in red na drsališču. Občini Starše in Kidričevo si drsališče delita Občina Starše je leta 2013 odkupila mobilno drsališče od Športnih objektov Maribor (občine), zato stroškov najema ni. Velikost drsališča je 200 m2. »Za postavitev drsališča smo se odločili, da bi popestrili ponudbo športnih aktivnosti za naše občane, koristi pa ga tudi šola (športni dan). Drsališče je konec leta (novembra in decembra) postavljeno v občini Kidričevo, v začetku leta pa v naši občini (predvidoma od 15. 1. do 15. 3., če vreme to dopušča. V zameno dobi Občina Starše od Občine Kidričevo šotor za pokritje drsališča,« so pojasnili na občini. O stroških so dejali, da skupno znašajo približno 8.500 evrov, in sicer za postavitev in odstranitev drsališča s šotorom odštejejo približno 3.000 evrov, stroški električne energije znašajo okrog 4.500 evrov, preostali stroški (upravljanje, zavarovanje, nadzor pri postavitvi šotora ...) pa dosežejo približno 1.000 evrov. »Drsališče upravlja eno od naših društev, vstopnine ni, izposoja drsalk je v domeni upravljavca (če so drsalke na razpolago, si jih je mogoče izposoditi za simbolično ceno). Upravljavec dobi stojnice za delovanje drsališča od občine brezplačno, drugih stojnic pa vsaj do sedaj še ni bilo,« so še povedali na občini Starše. Otroke in druge, ki si radi na-denejo drsalke, drsališče v Kidri- čevem razveseljuje že peto leto. »S tem spodbujamo druženje občanov, skrbimo za brezplačno rekreacijo otrok in mladine in hkrati pomagamo društvom, da si pridobijo oziroma zaslužijo dodatna sredstva,« so pojasnili na občini Kidričevo. Stroškov postavitve drsališča nimajo, saj to opravijo sami, prav tako za drsališče (v velikosti 20 x 10 metrov) ne plačajo najemnine. So pa stroški obratovanja približno 5.000 evrov na mesec. Vstopnine na drsališče, ki je v teh dneh polno zasedeno, ni, je pa možen najem drsalk, in sicer stane dva evra. Občina Duplek kupila svoje drsališče »V dosedanjih sezonah se je pokazalo, da drsališče postane priljubljeno zbirališče mlajših in tudi starejših obiskovalcev iz naše občine in od drugod. Zato je že četrto sezono zapored v centru Spodnjega Dupleka na območju asfaltnega platoja ob tenis igrišču poskrbljeno za zabavo na drsalkah za male in velike,« so povedali na občini. Ledena ploskev je odprta vse dni v tednu, od decembra do konca februarja. A občina ne omogoča le druženja na drsališču in ob njem, v Spodnjem Dupleku potekajo tudi različne prireditve in dogodki, namenjeni vsem generacijam. »V preteklih sezonah smo drsališče za obdobje treh mesecev najeli. Ker pa so člani občinskega sveta izrazili pobudo, da bi bilo drsališče, namesto vsakoletnega plačevanja najemnine, smiselno kupiti, smo za 31.000 evrov kupili rabljeno Slovenijaf Podravje • Kakšna novoletna darila najraje kupujemo? Lego kocke, parfumi, televizorji, kavni aparati Pri prazničnem obdarovanju smo Slovenci vedno bolj preudarni in vedno več nakupov opravimo na spletu ter se tako izognemo decembrskim gnečam v nakupovalnih centrih. In kakšna novoletna darila najraje kupujemo? Igrače, praktične pripomočke za osebno nego, kuhinjske pripomočke in tehnične izdelke. Med igračami so najbolj priljubljene družabne igre, lego oziroma duplo kocke ter radijsko vodene igrače. Pri slednjih decembra zaznavajo tudi do trikratno povečanje povpraševanja glede na letno povprečje, je pokazala raziskava o nakupovalnih navadah Slovencev v prazničnem času, ki so jo opravili na slovenskem portalu za primerjalno nakupovanje ceneje.si. Priljubljena ideja za darilo so tudi parfumi, ki jih pred prazniki kupujejo enkrat pogosteje kot sicer. Pod božično smrečico se pogosto znajdejo tudi druga praktična darila, kot so brivniki in oblikovalniki las. Na seznamu idej za darila se velikokrat znajdejo tudi tehnični izdelki, kjer so na vrhu televizorji: »Med tehničnimi izdelki radi podarjamo televizorje, med katerimi je največ zanimanja za LED TV, vendar pa v zadnjem času izjemno rastejo OLED televizorji, ki se od "navadnih" ločijo po impresivnih barvah in ultra tankih zaslonih. Po njih je povpraševanje decembra letos kar 70 % višje kot v istem obdobju lani. Priljubljena ideja za dari- lo so tudi različni avdio-video pripomočki, med katerimi po izjemni rasti skozi celo leto najbolj izstopajo prenosni bluetooth zvočniki - letos decembra je zanimanje potrošnikov za te praktične naprave, ki omogočajo uživanje ob glasbi praktično kjerkoli, dvakrat višje kot v istem času lani. Pod božično smrečico se pogosto znajdejo še fotoaparati, pri katerih decembra opažamo drugo največjo sezono v letu (glavna je, razumljivo, v času poletnih počitnic).« Priljubljeni so tudi praktični kuhinjski pripomočki, za katere se zanimanje decembra poveča do 130 %: »Kuhinje naših obdaro-vancev najpogosteje opremimo z multipraktiki, rezalniki in me-šalniki, seveda pa je določen del zanimanja v tej kategoriji treba pripisati pripravi na novoletna praznovanja, ko se sami lotimo priprave kulinaričnih dobrot. Že leta so med darili svojevrsten trend kavni aparati, pri katerih je glavna sezona povpraševanja v času praznikov.« Foto: Črtomir Goznik Za novoletna darila najpogosteje podarimo igrače, praktične pripomočke in tehnične izdelke. Priljubljena ideja za darilo so tudi parfumi, po katerih kupci pred prazniki posegajo enkrat pogosteje kot sicer. Vse več nakupov daril kar prek spleta Slovenci sicer nakupe vse pogosteje opravljamo prek spleta: »Pri večini omenjenih kategorij je bilo povpraševanje na ceneje. si že pred glavno sezono tudi do enkrat višje kot lani. Eden izmed razlogov je zagotovo praktičnost nakupovanja na spletu, zaradi katere vse več potrošnikov kupuje na tem kanalu in se tako izogne neprijetnim decembrskim gnečam v nakupovalnih centrih, drugi razlog pa je, da se zaradi skrbnega načrtovanja nakupov iskanja daril lotimo že novembra.« Različne raziskave še kažejo, da smo pri prazničnem obdarovanju racionalni. Praznične proračune natančno načrtujemo, na ceneje.si pa še ugotavljajo, da vse bolj preudarno nakupujemo skozi celo leto, saj uporaba platform za primerjalno nakupovanje v fazi raziskovanja pred nakupom vztrajno narašča. Monika Levanič 6 Štajerski Podravje petek • 30. decembra 2016 Juršinci • Predlog občinskega proračuna v javni obravnavi Z novim letom nov izvajalec in cenejši odvoz odpadkov Novo leto bo prebivalcem štirih občin (Juršinci, Hajdina, Gorišnica in Markovci) poleg novega izvajalca ravnanja s komunalnimi odpadki, Komunalno podjetje (KP) Ptuj, prineslo tudi nekoliko nižje cene na položnicah. Cena storitev se bo predvidoma v povprečju znižala za štiri odstotke. Kot smo že poročali, bo v štirih občinah, med njimi tudi v Juršincih, smeti po novem odvažalo KP Ptuj. Juršinski občinski svet je imeli na zadnji letošnji seji na mizi med drugim elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja za ravnanje s komunalnimi odpadki na območju občine za leto 2017, ki ga je pripravil nov izvajalec. Kot sta na seji pojasnila Tanja H. Sternad in Dejan Bele iz ptujske komunale, bodo cene ravnanja z odpadki v primerjavi s starim izvajalcem nekoliko nižje. Cena storitev se bo namreč v povprečju znižala za predvidoma štiri odstotke. Ob tem je svetnike zanimalo, ali bo veljal enak standard, kako bo s številom odvozov smeti in kantami. Predstavnika KP Ptuj sta zagotovila, da sprememb glede standarda ne bo, sistem odvoza bo enak, tudi število odvozov in razdeljevanje vrečk bo enako kot doslej. Posode za smeti ostanejo, saj so jih odkupili od prejšnjega izvajalca, zamenjali bodo edino nalepke. Svetnik Donald Rus je postavil vprašanje, ali se bodo cene letno potrjevale. Juršinski župan Alojz Kaučič je poudaril, da je cena določena za naslednjih pet let. Za takšno obdobje so namreč novemu izvajalcu podelili koncesijo. V nadaljevanju je občinski svet potrdil tudi prvo branje občinskega proračuna za prihodnje leto. V letu 2017 bodo po predlaganem proračunu na občini razpolagali s približno Foto: Črtomir Goznik Juršinski občinski svet je na decembrski seji v prvem branju obravnaval predlog proračuna za prihodnje leto. prostem z različnimi napravami, namenjenimi rekreaciji in druženju tako mladih kot starejših. Naložba je predvidena v višini 63.000 evrov, od tega glavnino sredstev (50.000 evrov) pričakujejo iz državnega proračuna. Občinski svet se je s predlogom proračuna in načrtovanimi investicijami strinjal. Pohvalilo ga je več članov, med njimi tudi Donald Rus: »Veseli me, da se držimo dogovorov glede načrtovanih investicij.« Sicer pa so se svetniki dogovorili tudi, da bodo namesto sprva predlagane ceste v Zagorcih (Roškar Boris), ki vodi do ene same hiše, raje uredili cesto v Hlaponcih proti Plohlovim, kjer so tri velike družine. Svetniki so s potrditvijo predloga proračun poslali v javno obravnavo, nanj pa bodo lahko občani, svetniki in svetniške skupine podajale pripombe in dopolnila do 16. januarja 2017. Monika Levanič 1,9 milijona evrov prihodkov. Odhodki so planirani v višini okoli 2,3 milijona evrov. Okoli 270.000 evrov planirajo prenosa sredstev iz preteklega leta. Podrobnosti sprejetega predloga proračunske vreče in načrtovanih investicij je svetnikom predstavil župan. Kot je povedal, prihodnje leto poleg koriščenja povratnih sredstev po 23. členu ZFO; ta so predvidena v višini 77.500, planirajo najetje kredita v znesku 100.000 evrov: »Zadolžitev sem predvideval, ker so trenutno cene, predvsem pri cestiščih, zelo ugodne.« Nameravajo urediti fitnes na prostem Sicer pa po predlogu za investicije načrtujejo nekaj več kot 835.000 evrov. Sredstva bodo vlagali predvsem v cestno infrastrukturo. Med večjimi investicijami za prihodnje leto je rekonstrukcija ceste Juršinci-Moravci (odsek Bar Kaučič do odcepa Polenšak) v višini 260.000 evrov ter ureditev infrastrukture v novem naselju Juršinci (drugi del), kjer predvidevajo 175.000 evrov. Uredili bodo tudi več cestnih odsekov ter vlagali v ureditev centra. Kot je namreč pojasnil župan, skupaj s partnerji preko Lasa načrtujejo prijavo projekta Vitalno med generacijami, v okviru katerega bodo celostno uredili središče centra Juršincev (zasaditev z drevesi, klopi, koši za smeti) in vzpostavili fitnes na Vsem bralkam in bratcem Štajerskegatednika, poslušalkam in poslušalcem Radia Ptuj ter poslovnim partnerjem želimo prijeten praznični december in srečno novo leto! Podravje • Dravska kolesarska pot 145 kolesarskih kilometrov Dravska kolesarska pot, ki je v Sloveniji projektno povezala 18 občin, v navezavi s kolesarskimi potmi v Avstriji in na Hrvaškem ponuja velik turistični potencial. Trasa dobrih 145 kilometrov kolesarske poti po Sloveniji je že začrtana, tako občine kot direkcija za infrastrukturo pa v 2017 načrtujejo nadaljnje aktivnosti. Trenutno je na celotnem slovenskem delu trase Dravske kolesarske poti zgrajene za nekaj manj kot 17 kilometrov kolesarske infrastrukture, predvidena pa je še izgradnja skoraj 29 kilometrov ločene kolesarske infrastrukture. V dolžini 72 kilometrov snovalci načrtujejo uporabo obstoječih servisnih, gozdnih in poljskih poti, ki bi jih bilo treba zgolj prilagoditi za kolesarjenje. Po zelo malo obremenjenih lokalnih cestah bo tudi v končni izvedbi kolesarska pot potekala v dolžini dobrih 28 kilometrov. Direkcija bo financirala tudi obnovo označb. Predvidena je postavitev 403 novih enotnih tabel, naložba pa je ocenjena na okoli 45.000 evrov, pojasnjujejo na direkciji, kjer združitev občin v Partnerstvo za Dravsko kolesarsko pot ter koordinacija medregijskega projekta 18 občin s strani Regionalne razvojne agencije (RRA) Koroška opisujejo kot dober primer prakse celovitega pristopa načrtovanja in koordinacije projekta, ki je lahko zgled tudi drugim območjem po Sloveniji. Kot je povedal Uroš Rozman z RRA Koroška, ki je tudi avtor z univerzitetno Prešernovo nagrado nagrajenega magistrskega dela z naslovom Prostorska umestitev Dravske kolesarske poti med Dravogradom in Središčem ob Dravi, so se partnerji pri projektu nedavno dogovorili tudi, da bo koordinacijo trženja prevzel Zavod za turizem Maribor-Pohorje, sicer pa partnerji v prihodnje kot pomembno vidijo tudi nadaljnje povezovanje z avstrijskimi in hrvaškimi partnerji, saj ocenjujejo, da bodo tako dobili mednarodno zanimiv in uspešen kolesarski turistični produkt. STA Foto: Črtomir Goznik V Partnerstvu za Dravsko kolesarsko pot sodeluje 18 občin ob reki Dravi ter razvojno-turistične ustanove ob reki, to so RRA Koroška, Mariborska razvojna agencija, ZRS Bistra Ptuj in Zavod za turizem Maribor-Pohorje. Slovenska Bistrica • Svetniki s proračunom » Lažje bi dihali, če bi Proračun slovenjebistriške občine naj bi prihodnje leto cu in nadaljevanje gradnje kanalizacijskega omrežja. »Prišli smo do trenutka, ko povprečnina ne pokriva zakonskih nalog. Ob tem so sredstva občinam zelo omejena. Kljub temu pa občina ni zmanjšala obsega financiranja krajevnih skupnosti ter društvenih dejavnosti,« je v uvodu dejal župan Ivan Žagar. Opozicija je pri prvi obravnavi proračuna, ki obsega 22,9 milijona evrov, izpostavila, da pogreša več razvojnih projektov. Ob tem so še opozorili na zadolženost občine, dolg naj bi znašal 13,6 milijona evrov, in župana ponovno pozvali, da jih povabi k sodelovanju pri oblikovanju proračuna. Tudi prazen žakelj ne stoji pokonci Tanja Vintar (SLS) je nezadovoljstvo opozicije (SMC, SD in Desus) s proračunom pokomentirala: »Naš župan se je kot minister izpogajal, da so bile občine upravičene do projektnih sredstev, sedaj pa imajo občine na razpolago za 85 % manj denarja. Ob tem poslušam floskule, da se moramo postaviti na lastne noge. Saj se ne moremo, če nimamo denarja niti za naloge, ki jih mora ob- Svetniki si želijo več razvojnih projekt Bistrica zasluži vsaj osem. petek • 30. decembra 2016 Podravje Štajerski 7 Zeta/e • 11. redna seja občinskega sveta Župan Anton Butolen: »Največ za oskrbo v domovih za starejše praviloma plačujejo manjše, revnejše občine. Zadnja letošnja seja žetalskega občinskega sveta bistvenih novosti sicer ni prinesla, je pa razkrila nekaj težav, s katerimi se manjše občine spopadajo. Občinski svetniki so potrdili prodajo več parcel v katastrski občini Kočice. Direktorica občinske uprave Milica Simonič Steiner je pojasnila, da gre za premoženje, ki sta ga občina in država podedovali po pokojni občanki: »Občina je priglasila terjatev v višini 30.355 evrov za plačilo domskega varstva, Republika Slovenija pa terjatev v višini 14.442 evrov za plačilo denarne socialne pomoči.« Dolga je torej slabih 45 tisočakov, skupna vrednost omenjenih nepremičnin je ocenjena na okoli 19 tisočakov. Občinski svetniki so zato opozorili, da bo občina dobila bore malo - sploh, če bo svoj delež vzela še nepremičninska agencija. « Zetalski občinski svet se je sestal še zadnjič v tem letu. Javna obravnava bo daljša Župan Žetal Anton Butolen je pojasnil, da je bil statut občine Žetale sprejet leta 2010, od takrat pa se je veliko predpisov spremenilo: »Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko po občinah izvaja kontrole. V naši soseščini je ugotovila nekaj pomanjkljivosti oz. nedoslednosti, pri nas še ni bila.« Direktorica občinske uprave Milica Simonič Steiner je dodala: »Priporočilo vlade je, da se v statut več ne prepisuje določb zakonov. Ko se spremeni zakon, je namreč posledično treba popravljati tudi statut.« Ključna novost je, da bo javna obravnava posameznega predloga (npr. občinskega proračuna) po novem trajala najmanj 30 in največ 60 dni, ne pa najmanj 15 dni kot doslej. Simonič Steinerjeva je odgovorila, da tako država kot občina želita nepremičnine čim prej prodati: »Prodajali jih bomo skupaj. Oglaševala in prodajala jih bo nepremičninska agencija.« Pred prodajo bodo zato potrebne številne aktivnosti. Urediti bo treba služnosti, saj do stanovanjske hiše ni kategorizirane javne poti. Na občini upajo, da bodo s pomočjo agencije kupca našli hitreje, kot bi ga zgolj z objavo prodaje na spletni strani občine. Kupec bo lahko nepremičnino kupil z neposredno pogodbo. Župan Žetal Anton Bu-tolen je dodal: »Problem je, ali bo to sploh kdo kupil. Kljub temu je treba poskušati, sicer je to mrtev kapital, če temu sploh lahko rečemo kapital.« Opozoril je, da občina ne zagotavlja le investicij, temveč tudi skrbi za občane v domovih za upokojence: »Za ljudi je treba poskrbeti, če nimajo nikogar. Če je potem kaj stroškov mogoče povrniti, dobro, če ne, pa je za človeka ravno tako treba poskrbeti.« Dodal je, da največ domske oskrbe praviloma plačujejo prav manjše, revnejše občine: »Pri nas imajo ljudje minimalne pokojnine ali jih celo sploh nimajo ... Občine tudi nimamo nobenega niso zadovoljni država pametneje razmišljala« znašal 22,9 milijona evrov. Med večjimi projekti bosta širitev poslovne cone Impol, ureditev vrtca na Črešnjev- čina izpolnjevati. Prazen žakelj tudi ne stoji pokonci.« Vintarjeva je tako občinsko opozicijo, ki je sestavljena iz političnih barv, ki oblikuje tudi slovensko vlado, pozvala: »Lažje bi dihali, če bi država pametneje razmišljala. Namreč evropski denar je, samo ni pravilno razporejen. Napnite vse svoje moči, da bo denar šel tja, kjer ga znamo in zmoremo uspešno porabiti, to so lokalne skupnosti.« Pred slovenjebistriško občino so namreč še finančno zajetni projekti. Po oceni Žarka Furma- Vrtec v Laporju ne dosega predpisanih normativov Svetniki so na decembrski seji potrdili idejno dokumentacijo za izgradnjo novega štirioddelčnega Vrtca v Laporju. Predvidena vrednost investicije, ki naj bi bila zaključena v dveh letih, je 1,9 milijona evrov. Trenutno vrtec, ki deluje pod okriljem tamkajšnje osnovne šole, obiskuje 69 otrok in zaradi števila otrok ter normativov, ki jih sedanji prostori ne dosegajo, je izgradnja vrtca nujna. Foto: Mojca Vtič ov in opozarjajo, da če je Ljubljana pridobila 34 projektov, si jih Slovenska na (SDS) bi potrebovali vsaj osem milijonov evrov za izgradnjo kanalizacije na Zgornji Polskavi in sedem milijonov evrov za ureditev kanalizacije v Slovenski Bistrici. Potrebe se kažejo tudi na področju vodo-oskrbe, cestne infrastrukture, zagotavljanja poplavne varnosti ... Sicer pa iz proračuna izhaja, da bo občina v letu 2017 namenila 2,6 milijona evrov za širitev industrijske cone Impol, za izgradnjo kanalizacijskega sistema predvideva 800.000 evrov, za ureditev vrtca na Črešnjevcu 210.000 evrov. Ob tem so ponovno med večjimi odhodki socialni transferi, in sicer bo slovenjebistriška občina za sofinanciranje vrtcev porabila predvidoma 3,4 milijona evrov, nekaj več kot 600.000 evrov za plačilo prevoz otrok v šolo in še dobrega pol milijona evrov za subvencioniranje bivanja v domovih za ostarele. Mojca Vtič vpliva na oblikovanje cene oskrbe.« Lastništvo je tudi obveza Občinski svet je obravnaval odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka, ki po zagotovilih ravnateljice zavoda Lidije Hameršak bistvenih sprememb ne bo prinesel; občine bodo le uredile lastniška razmerja, spremenili sta se standardna klasifikacija dejavnosti in zakonodaja. Edina novost bo skupni organ občin soustanoviteljic zavoda, ki ga bodo ustanovili iz povsem praktičnih razlogov, za lažje delovanje zavoda. Dodatnih finančnih obremenitev, razen nekoliko povišanih stroškov delovanja zavoda v novi stavbi, ne bo. Butolen je opozoril, da so se na kolegiju županov izpostavile nekatere težave: »Zavod odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga. Po 28. členu odloka občine ustanoviteljice ne odgovarjajo za izgubo v zavodu, 29. člen pa govori o načinu in višini pokrivanja primanjkljajev, ki nastanejo iz dejavnosti javne službe ... Te zadeve bo verjetno treba še razčistiti.« Pravna služba Mestne občine Ptuj bo zato odlok pregledala in popravila. Nekaj pomislekov je bilo tudi pri financiranju zavoda. Župan je pojasnil: »Mi smo lastniki v deležu, kot smo ga pač prispevali. Normalno je, da smo zato odgovorni za vzdrževanje objekta, materialne stroške pa občine plačujemo glede na število svojih učencev. Nekateri župani so to problematizirali, meni pa je to povsem razumljivo; lastništvo je tudi obveza.« Ravnateljica zavoda je odgovorila, da bodo tudi to morali še podrobneje doreči. Podražitev ne bo Direktor Čistega mesta Ptuj Janez Letnik je občinske svetnike seznanil z elaboratom o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki. Z novim letom se bo spremenilo le območje izvajanja storitev (zmanjšalo se bo s 17 na 12 občin), drugih večjih sprememb ne pričakujejo. »Predvidevamo, da se cena ne bo spremenila oz. se bo za mešane komunalne odpadke, konkretno za 120-litrsko posodo, za 2 % znižala. Cena za odvoz bioloških odpadkov, za katere sicer v Žetalah večinoma poskrbijo uporabniki sami, se bo zvišala za okoli 1 %,« je pojasnil Letnik. Prispevek za priključitev na javno vodovodno omrežje, najemnina za uporabo mrliške vežice ter grobnina in najemnina za grobove na pokopališču Žetale bodo v letu 2017 ostali enaki kot letos, tudi vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se ne bo spremenila. Občinski svet je na zadnji letošnji seji potrdil še rebalans občinskega proračuna, (dohodki so namreč za dobrih 300 evrov presegli načrte), obravnaval nekaj menjav nepremičnin in spremenil načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine. Eva Milošič Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Foto: EM Štajerski TEDNIK www.tednik.si 1G Štajerski Naše prireditve petek • 30. decembra 2016 Markovci • Prvi polfinale Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Mia, Ana Eva, Eva, Kiara, Ana, Anja, V večnamenski dvorani v Markovcih je 28. decembra potekal prvi polfinalni izbor projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v tretji Bistrica, Juršinci, Mladika, Gorišnica in Destrnik. Njihove nastope je spremljalo več sto zadovoljnih gledalcev, ki so se lahko prepričali, da v Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je zanje eden izmed prvih pomembnih preizkusov na tej poti, na kateri jih čaka še veliko dela in iz- popolnjevanja. Za uspeh je sam talent veliko premalo. V mlajši kategoriji so v pol-finalu peli: Mia Pernat iz OŠ Markovci, Manca Karo iz OŠ Fram, Zala Mohorič iz OŠ Starše, Ana Eva Prgin Adelstein iz 2. OŠ Slovenska Bistrica, Lea Muhič iz OŠ Juršinci, Ela Žni-darič Tomažič in Naja Geč iz OŠ Gorišnica, Eva Čeh iz OŠ Destrnik, Urška Fridl iz POŠ Trnovska vas in Kiara Šegula iz OŠ Mladika; v starejši pa: Julija Nedelko iz POŠ Trnovska vas, Ana Čuš iz OŠ Markovci, Anja Zimet iz OŠ Fram, Katarina Herceg iz OŠ Starše, Živa Ana Germ, Karolina Tušek, Neja Sajko in Manja Magajne iz 2. OŠ Slovenska Bistrica, Julija Novak iz OŠ Juršinci, Dora Šandor iz OŠ Gorišnica, Lara Lovrenčič iz OŠ Destrnik in Danaja Frangež iz OŠ Mladika. Komisija prvega Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Mia Pernat, finalistka v mlajši kategoriji iz OS Markovci: „Nisem pričakovala, da se bom uvrstila v finale. Že to, da sem se uvrstila v polfinale in da sem lahko nastopila na tem odru, je velik dosežek." Ana Eva Prgin Adelstein, finalistka v mlajši kategoriji iz 2. OS Slovenska Bistrica: „Ko sem odpela, je bilo super. Sicer pa me je bilo zelo strah. Dolgo sem se pripravljala za nastop, užitek je bil nastopiti na tem odru. Že doslej sem dosegla veliko, to so bili moji prvi uspehi, upam, da se bom tudi v finalu dobro odrezala." Foto: Črtomir Goznik Eva Čeh, finalistka v mlajši kategoriji iz OŠ Destrnik: „Zelo sem vesela, da sem se uvrstila v finale. Ko sem prišla na oder, sem bila malo prestrašena, ko pa sem začela peti, je ves strah izginil. Že to, da sem se uvrstila v finale, je zame dosežek ne glede na to, kako bo v finalu." |§SAZAS Združenje SAZAS povezuje avtorje glasbe z njenimi uporabniki. Združenje SAZAS, Špruha 19,1236 Trzin T: 01/423-8110 ] E: sazas@sazas.org | www.sazas.org petek • 30. decembra 2016 Naše prireditve Štajerski 9 Katarina in Dora se že veselijo sezoni. Na oder so stopili zmagovalci predizborov osnovnih šol Trnovska vas, Markovci, Fram, Starše, 2. OŠ Slovenska Spodnjem in Zgornjem Podravju raste generacija talentiranih mladih pevcev, o katerih bomo zagotovo še veliko slišali. Sponzorji prireditve G PILOT Simply Write BAGS SMORE SMORE wmn m tñém.1 SAZAS "ílGP PROJECT ING polfinala, sestavljali so jo prof. glasbe in dirigentka Nina Lor-ber, Ana Delin iz Vokalne šole Arsana ter dirigent in komponist Dani Tement, je imela zelo težko delo, saj so se prav vsi polfinalisti zelo potrudili, od predizborov so svoje nastope še dodatno izpilili. „Naši mladi pevci so znova pokazali, da so izjemno nadarjeni in da tudi znajo nastopati, se tudi gibati in lepo zapeti. Znova sem bila presenečena, da je toliko dobrih talentov, res jih ne zmanj- ka. Težko se je bilo odločiti, koga poslati v finale. Svetovala bi jim, da naj svoj nastop še izboljšajo, povadijo kakšen ton, kakšno frazo, da skušajo nastopiti s čim manj treme, da se še bolj vživijo in pripovedujejo pesem, ki jo pojejo," je v imenu komisije povzela Ana Delin. Prireditev je navdušila tudi markovskega župana Milana Gabrovca. Občina Markovci je bila v decembru gostiteljica več glasbenih in pevskih prireditev, mladi nadarjeni pevci Foto: Črtomir Goznik Kiara Šegula, finalistka v mlajši kategoriji iz OŠ Mladika: „Zelo sem bila vesela, da sem se uvrstila v polfinale, še bolj pa sem vesela, da se mi je uspelo uvrstiti tudi v finale. Že zdaj sem vesela, da sem prišla tako daleč ne glede na to, kako bo v finalu." Foto: Črtomir Goznik Ana Čuš, finalistka v starejši kategoriji iz OŠ Markovci: „Pripravljala sem se zelo dolgo. Vsi so mi pomagali. O pričakovanjih v finalu ne morem govoriti, ker samo mesto ni toliko pomembno." Foto: Črtomir Goznik Anja Zimet, finalistka v starejši kategoriji iz OŠ Fram: „Nastopa na polfinalu sem se zelo veselila, hkrati pa sem bila zelo živčna. Seveda sem vesela, da sem se uvrstila v finale, o sami uvrstitvi pa v tem trenutku ne razmišljam." PAPIRNICA SMORE G PILOT RONCATO TRAVEL i SMOREj las BAGS RE 1G Štajerski Naše prireditve petek • 30. decembra 2016 Foto: Črtomir Goznik Katarina Herceg, finalistka v starejši kategoriji iz OŠ Starše: „Za polfinalni nastop sem se zelo dolgo pripravljala, vadila sem vsak dan. Izkušnja je vedno znova čudovita, vsakič ko stopim na oder. Pomembno je sodelovati ne glede na rezultat. V finalu upam na najboljše." niso v ničemer zaostajali, je poudaril. Vse pevke, pevcev na prvem polfinalnem odru ni bilo, so brez izjeme zelo dobro zapele, videlo se je, da so se dobro pripravile, je še povedal župan, ki je prepričan, da je komisija opravila svoje delo odlično, izbrala najboljših osem pevk za finalni nastop, po štiri iz vsake kategorije. V mlajši kategoriji so si finalni nastop pripele: Mia Pernat, 4. razred OŠ Markovci, Ana Eva Prgin Adelstein, 5. razred 2. OŠ Slovenska Bistrica, Eva Čeh, 4. razred OŠ Destrnik, in Kiara Šegula, 4. razred OŠ Mladika; v starejši pa: Ana Čuš, 8. razred OŠ Markovci, Anja Zi-met, 8. razred OŠ Fram, Katari- V mlajši kategoriji je skupaj nastopilo deset pevk. na Herceg, 7. razred OŠ Starše, in Dora Šandor, 6. razred OŠ Gorišnica. Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je po besedah direktorja družbe Ra- dio-Tednik Ptuj Draga Slamer-ška skupna zgodba Spodnjega in Zgornjega Podravja, uspešna zgodba povezovanja občin, osnovnih šol in družbe Radio-Tednik, za katero upa, da bo prerasla okvire Podravja. Zahvalil se je občinam in šolam, sponzorjem in donatorjem, ki so prepoznali pomen projekta. Za uspeh te zgodbe pa so najbolj zaslužni mladi pevski talenti, ki so se opogumili in svoje glasbene sposobnosti predstavili širši javnosti. Tako kot vsi dosedanji predizbori Foto: Črtomir Goznik je tudi prva polfinalna prireditev pokazala, da se na tem območju pojejo lepe slovenske pesmi. Drugi polfinalni izbor bo 18. januarja 2017 v Kidričevem, tretji pa 19. januarja na Ptuju. Na vsakem bodo izbrali po osem finalistov. MG ...i.:;;;;:.;;:;:: Foto: Črtomir Goznik V starejši kategoriji je pelo dvanajst pevk. Foto: Črtomir Goznik Dora Šandor, finalistka v starejši kategoriji iz OŠ Gorišnica: „Vsakega nastopa se zelo veselim, komaj čakam, da stopim na oder. V finalu ne pričakujem zmage. Pomembno je, da se pokažem, da vidijo, da znam peti." Zaz/iti 0- uspešno sodelovanje, tudi U" detu 20l7 IXM fefo&LMO SPSÓAÍO! föotoiü- podjetja GP PROJECT ING rß PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN INŽENIRING d.o.o. Vošnjakova 6, 2250 PTUJ Tel: 02/ 795 23 61, Fax: 02/ 795 23 62, E-mail: gp.projecting@siol.net Občankam in občanom občine Markovci želimo prijetne božične praznike, leto 2017 pa naj bo napolnjeno s srečo, zdravjem in razumevanjem. Župan Občine Markovci Milan Gabrovec, prof. Damjan Habjanič Življenjska zgodba za navdih: od 155 kg do pretečenega maratona v New Yorku Strani 12, 13 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Božično-novoletni tek Od Ptuja do Hajdoš teklo skoraj 400 božičkov Stran 14 Mali nogomet V Juršincih zmaga za veterane Stran 14 Štajerski 1 PE DNIK www.tednik.si ifSstajerskitednik Stajerskitednik tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Šport 2016 Preveč slovenskih športnih uspehov za en zmagovalni oder Kako drugače kot vrhunsko oceniti leto 2016 na športnem področju, če se športnik z osvojeno olimpijsko medaljo sploh ne uvrsti med tri najboljše na izboru za športnika leta? To se je v iztekajočem se letu 2016 zgodilo kajakašu Petru Ka-uzerju, »krivcev« za to pa je več. Slovenci so pač v letu 2016 zbirali zares izjemne športne dosežke. Aleksander Čeferin na vrh UEFA Pa ne gre le za dosežke na športnih področjih. Veliko zmago je dosegel tudi dosedanji predsednik krovne nogometne organizacije v državi Aleksander Čeferin (prav v zadnjih dneh leta je dobil naslednika, Radenka Mijatovica). Presegel je namreč okvire slovenskega in se pogumno in odločno podal na pot na evropski vrh. Ter nato, za nekatere presenetljivo, za druge pa kar pričakovano, septembra tudi zavzel vrh Uefe, saj je postal njen predsednik in tako nasledil prejšnjega vodjo Michela Platinija, ki se je ujel v zanke nečednih finančnih poslov in precej zamajal ugled organizacije. Iz Ria s štirimi medaljami A Slovencem se je na športnem področju dogajalo veliko že pred tem vrhuncem leta na športno-političnem področju. Velik, bržčas kar največji vrhunec leta 2016 so bile seveda olimpijske igre v Riu. Te so Sloveniji prinesle štiri medalje in še vsaj toliko junakov, mednje pa lahko prištejemo tudi rokometaše, čeprav so po odličnem začetku olimpijskega turnirja nato padli na danski oviri - a v tolažbo je vsaj to, da so prav Danci pozneje postali olimpijski prvaki. Slovenski judo pod vodstvom trdega in nepopustljivega Marjana Fabjana še naprej melje vse pred seboj -v Riu sta bili posledica dolgih let napornih treningov zlata in bronasta medalja Tine Tr-stenjak in Ane Velenšek. Jadralec Vasilij Žbogar je za zadnji vrhunec bogate kariere izbral pravi kraj in si v morju pred Riom prijadral srebro, na vodi pa je bil uspešen Peter Kauzer. S prav tako srebrno medaljo je izpolnil enega redkih še nedokončanih projektov v karieri. Prevc Toda ljubiteljem športa, ki so dihali za junake športnih Tim Gajser, svetovni prvak v motokrosu v elitnem razredu MXGP poljan in z njimi, ni bilo treba čakati do poletja. Na svoj račun so prišli že mnogo prej. Lahko bi rekli, da se je leto začelo in končalo ob prevladi enega priimka. Prevc. Začel je seveda Peter, ko je v zgodnji pomladi postavil piko na i odlični sezoni in dvignil veliki kristalni globus na zaključni fešti v dolini pod Poncami, ki bi bržčas zlahka sprejela še dvakrat ali trikrat toliko navijačev, kot se jih je v tistih marčevskih dneh nagnetlo na skrajni severozaho- dni konec Slovenije. Toda ko se je leto prevesilo v zadnjih 40 dni, je na sceno stopil (oziroma skočil) njegov brat Domen. Mladec je z lahkoto začel dosegati rezultate, kakršnih njegov izkušenejši brat v novi sezoni še ni - in nenadoma je postal prvi favorit za zmago na prestižni novoletni turneji. Pa ne le mlajši Prevc. Tudi Ilka Štu-hec je konec leta zablestela. Nekdanja mladinska svetovna prvakinja je po številnih težavah in poškodbah zdaj končno našla pravi recept za zmage in zdi se, da se jih kar ne more naveličati. Z uspehi je nekoliko v ozadje potisnila tudi manj prijetno smučarsko zgodbo. Namesto veličastnega slovesa Tine Maze, ki je oktobra dokončno potrdila, da ne bo več smučala, se je razvila neprijetna afera. Na eni strani sta Tina Maze in Andrea Massi, na drugi pa smučarska zveza. Zgodba se je vendarle razpletla, tako da se bo slovenska kraljica belili str- min zadnjega desetletja in pol res poslovila v začetku januarja na Pohorju. Tim - svetovni prvak Za najlepši dosežek z ne-smučarskih terenov pa je poskrbel Tim Gajser. Čeprav je star šele 20 let, je že na vrhu sveta v svojem mo-tokrosističnem svetu. V velikem slogu je namreč že kar v svoji krstni sezoni osvojil naslov prvaka v elitnem razredu MXGP in napovedal, da mu bo v naslednjih letih le stežka kdo kos. Razmišljal je celo, da bi že pri teh rosnih letih poiskal druge izzive v dvoranskem motokrosu v ZDA, a se je le odločil, da bo v sezoni 2017 branil pri-borjeno v letošnji. Pa še eno precej pravljično zgodbo so ustvarili slovenski športniki. Gre za hokejiste, ki so pred štirimi leti skorajda čudežno prišli do olimpijskih iger v Rusiji. Takrat je marsikdo pomislil, da je bil to enkraten dogodek in da je šlo za zadnji vrhunec te generacije - a možje na ledu se niso strinjali. Še enkrat so bili uspešni v kvalifikacijah in državi, ki nima niti dveh normalno delujočih klubov in desetih ledenih dvoran, priborili možnost za še en cikel olimpijskih sanj. sta Boks • Turnir v Bernu Leon Lovrec zmagal v Švici Na povabilo organizatorjev so se pod vodstvom trenerja Ivana Pučka ml. na mednarodnem boksarskem dogodku v Bernu predstavili štirje predstavniki Boks kluba Ring. V hotelu Cursall je bilo v kongresni dvorani v izredni organizaciji in pred vsaj tisoč gledalci na sporedu 10 dvobojev, med katerimi je bilo šest amaterskih in štirje profesionalni. Med Ptujčani je najprej nastopil kadet Alen Kralj, ki mu je na drugi strani rin-ga stal mladinec Andri Beiner (BTO Boxing, švicarski državni prvak v kategoriji do 64 kg, op. a.). Slednji ima za seboj veliko več borb. Mlada boksarja sta se sešla že tretjič, tokrat je napet obračun pripadel Beinerju. Zaradi bolezni Denisa Lazarja je v Švici nekoliko nepričakovano dobil priložnost mladinec Timotej Pučko, ki je nastopil proti Ansariju Omarju (BC Biel). Afganistanski boksar ima za seboj že številne dvoboje v članski konkurenci in ta razlika je bila takoj vidna. Iz ptujskega kota so obračun zaradi kakovostne razlike predčasno prekinili. Ob mladem ptujskem boksarskem valu je v Bernu tekmovala članica Anja Ja-bločnik, ki se je spopadla z zelo izkušeno Nicole von Kanel (BC BKO Boxing). Švicarska državna prvakinja je bolje začela obračun in je bila za malenkost boljša v prvih dveh rundah, medtem ko je Jabločnikova v naslednjih dveh rundah pritisnila in bila izrazito boljša. Kljub temu so zmago z deljeno sodniško odločitvijo (1:2) sodniki dodelili Von Kanelovi. Za BK Ring je tokrat edino zmago dosegel Leon Lovrec, saj je do-miniral v dvoboju s Hadisom Ademijem (BC Burgdorf). V prvih dveh rundah je Lovrec popolnoma nadzoroval, šele v tretji rundi je tekmec nudil boljši odpor. Na koncu je naš boksar kljub temu vknji-žil zmago. To je bila njegova peta zmaga v zadnjih dveh mesecih. David Breznik Člani BK Ring so se predstavili na tekmovanju v Švici. 12 Štajerski Pogovori, reportaže petek • 30. decembra 2016 Damjan Habjanič Zgodba za navdih: od 155 kg do pretečenega maratona v New Yorku Foto: osebni arhiv Fotografija Damjana Habjaniča iz leta 2012 Poznanstvo z 29-letnim Damjanom Habjaničem sega v leto 2009, ko je slovenska nogometna reprezentanca v Moskvi igrala prvo tekmo dodatnih kvalifikacij za nastop na SP leta 2010 v Južni Afriki. »Tiste okoliščine v Rusiji so bile težke, a dobre. Tekmo v Moskvi je naša reprezentanca izgubila 1:2, a je vse nadoknadila v Ljudskem vrtu z zmago 1:0. Kako smo rajali v Mariboru, sam sem bil na ograji in navijal do konca,« se tistih časov spominja Damjan, strasten navijač Maribora. Takrat je tehtal nekaj več kot 140 kg ... »Pa to še ni bilo največ, čez nekaj mesecev sem jih imel 155. To je bilo največ.« Sledili so različni poskusi s hujšanjem, tudi z zdravniško pomočjo. »Skoraj vse sem imel že dogovorjeno za operacijo v Slovenj Gradcu, a sem si na parkirišču pred bolnišnico premislil in si rekel: 'Saj to zmorem sam'. A ni šlo zlahka, vmes sem bil še z mariborskimi navijači v Atenah, a sem bil z njimi komaj sposoben premagati stopnice do akropole. To je bil oranžni alarm, rdeči se mi je prižgal mesec dni pozneje, ko smo imeli s sodelavci zaključek. Precej smo popili, in ko sem šel ob 3. uri ponoči peš domov s pivom v roki, sem se odločil, zlil pivo po tleh in si rekel: 'Tako, zdaj pa pol leta ne popijem niti enega piva.' To je bil začetek mojega novega življenja,« pripoveduje Damjan in pribije datum: 28. 12. 2012. Ko si je naslednjič v gostilni naročil vodo, je bil deležen različnih pripomb, a je ostal trden. Iz prehrane je črtal gazirane napitke, nato še meso ... - do junija je izgubil 20 kg. na Malto, nato pa je začel s treningi. Tudi začetni, tisti najlažji so mu pri 135 kg predstavljali problem. »Dve skleci za konec treninga sta zame predstavljali največji napor, podobno 200 metrov teka na atletski stezi za Gimnazijo, pri katerem sem potreboval dva odmora.« Po dveh mesecih treninga je bila slika bistveno boljša, čeprav je za 4 km teka potreboval 27 minut. Naslednji cilj je bil to spraviti pod 20 minut, kar pa še zdaleč ni bilo enostavno ... A teža je vztrajno padala, kar je bila dodatna motivacija. »Moj cilj je bil, da tehtam 95 kg, brez posebnih težav mi je nato uspelo celo doseči 85 kg,« ponosno pove in posebno zahvalo izreče Ivanu Pučku st.: »Dal mi je ogromno volje in moči, vedno me je znal ob pravem trenutku motivirati s pravimi besedami. Meni je kot nekakšen 'drugi oče'.« Vedno višji tekaški cilji Vmes je opazil različne druge zdravstvene izboljšave, celo težave z luskavico so bile bistveno blažje. Splošno počutje je bilo bistveno boljše, imel je vedno več energije. V določenem trenutku se mu je zdelo izvedljivo teči okoli Ptujskega jezera, 12,5 km. To je postal tedenski izziv, ki ga je želel kmalu preseči. »Za božič leta 2013 sem doma rekel Tamari, da bom 25. decembra poskusil teči dvakrat okrog jezera, 25 km, tako simbolično. Ko sem to kljub močnim krčem res naredil, so mi solze kar same od sebe tekle po licih, solze ponosa in veselja so to bile.« Že takrat si je izbral naslednji cilj in tudi datum, kdaj ga bo izpeljal: maraton od Dolan do stadiona Ljudski vrt v Mariboru - natančno 42 km, 25. maj 2014. Vmes se je udeležil Istrskega malega maratona, zanj je porabil 2 uri in 2 minuti. »Občutki so bili neverjetni, to je bil moj prvi maraton, pa čeprav mali.« Na polmarato-nu v Radencih je bil njegov čas že bistveno boljši, 1 ura 45 minut. Vmes je začel sodelovati s Tekaško akademijo za odrasle (TAO), kjer je dobil veliko koristnih nasvetov. V Mariboru se je udeležil tudi delavnice Urbana Prapotni-ka. Ko mu je povedal svojo zgodbo, ga je ta povabil na seminar, kjer je doživel odličen odziv. »Takrat sem kot eno od mojih oddaljenih želja prvič javno povedal - ne-wyorški maraton!« Kmalu je prišel 25. maj, ko je šlo zares, za prvi pravi maraton, čeprav neuradni. »Ko sem tekel čez ptujski most, sem kot navijač Maribora prižgal baklo, ljudje so me spraševali, kam norim in ko sem jim rekel, da tečem v Maribor, so mi rekli: 'Ti si tak nor.' Samo nasmejal sem se in si mislil sam pri sebi: 'Malo pa sem res ©'. A sem zmogel, 4 ure 36 minut je bil moj čas. Tekel sem na zadnjo srečanje Maribora v sezoni in se nato z vso množico veselil naslova prvaka.« Mariboru je šlo dobro tudi v kvalifikacijah za Ligo prvakov 2014, zato je padla stava s sekretarjem nK Maribor, Urošem Jurišičem. »Če se Maribor uvrsti v Ligo prvakov, bom pretekel ljubljanski maraton - v dresu NK Maribor!« In se je zgodilo ... »Na ljubljanskem maratonu so me navijači izjemno pozitivno presenetili, lahko rečem, da me jih je 95 % ob progi pozdravljalo z Maribor -šampion. Le redki so me zba-dali s porazom 6:0, ki ga je Maribor nekaj dni prej doživel s Chelseajem v Londonu. Najbolje je bilo v zaključnih kilometrih, ko so množično navijali Maribor, Maribor ... Dobil sem takšen 'pospešek', da sem v cilj dobesedno sprintal. Nepozabno, še danes dobim kurjo polt.« To je bil Damjanov prvi uradni maraton. Izžrebana srečka Ameriško velemesto New York je bilo Damjanova oddaljena želja že veliko let. »To sem si želel več kot 15 let, odkar sem na sliki v Tržcu videl pogled iz Brooklyna na Manhattan,« pove Damjan. Pravih možnosti za potovanje v New York ni bilo, za to se je začel ponovno zanimati ravno v povezavi z željo nastopa na maratonu. A možnosti za nastop na slovitem maratonu ni bilo veliko, saj je norma postavljena zelo visoko (lani je bila 2 h 36 min). »Nato pa mi je kolega Miha Potočnik povedal, da obstaja še druga možnost - nakup srečke. Leta 2015 sva tako res kupila srečko za 10 dolarjev, ki je zajemala obsežen vprašalnik. In potem sva čakala ...« Žreb je bil marca in odgovora na predviden dan žreba ni bilo. Zato sva bila z Mihom prepričana, da nisem bil izžreban. »Za tolažbo sem si za denar, ki sem ga imel pripravljenega za startnino, kupil tekaško uro. Dva dni kasneje mi jo poštar prinese, čez nekaj minut pa me je poklical Miha in dejal, da naj se pripravim za pot v New York, bil sem namreč izžreban! Nisem mogel verjeti, da se mi to res dogaja.« Takrat je začel sodelovati s Tomažem Pivcem, ki mu je pripravljal programe za treninge. »Predvsem me je pritegnila njegova umirjena energija, s svojim pozitivnim gledanjem je postal moj pravi prijatelj.« A brez težav seveda ni šlo, Damjan priznava, da je vmes tudi pretiraval. »Prijatelj me je povabil na tek od Maribora do Radencev (Tečem s srcem, 50 km), še isti dan sem na Ptuju zvečer odtekel 10 km, teden kasneje je sledil še tek partnerskih mest na Ptuju, kjer sem neprekinjeno tekel 8 ur. S kasnejšim zmagovalcem Dragom Selinškom sva skupaj tekla kakšnih 6 ur, na koncu sem bil drugi, pretekel pa sem dobrih 75 km.« Zapleti z zdravjem Hitro hujšanje - v 15 mesecih je izgubil 74 kg - pa je vseeno pustilo posledice, kolena so bila načeta. Težave so se pojavile le teden po 8-ur-nem teku, na drugem teku Tečem s srcem od Maribora do Term 3000. Avgusta je začel intenzivne priprave za newyorški maraton. »Treningi so bili nori, pripravljen sem bil za tek okoli 3 ure 15 minut. 4-km razdaljo, za katero sem na začetku potreboval 27 minut, sem takrat pretekel v 15 minutah in 15 sekundah. Vse sem imel pripravljeno za odhod v ZDA, urejeno bivanje, plačano startnino, veliko so mi pomagali sponzorji. Teden dni pred odhodom v New York sem zjutraj prišel z zabave, pri tušira- nju pa sem otipal trdo modo. Takoj sem preko interneta iskal možne diagnoze, kar me je močno prestrašilo. Zjutraj sem nemudoma odšel k svoji zdravnici Maji Pelcl, ki mi je uredila napotnice za vse potrebne preglede. Ti so pokazali tumor testisa. Na urologi-ji v Mariboru niso upoštevali moje želje, da bi me operirali po vrnitvi iz New Yorka, ampak so me operirali kar naslednji dan. Sam sem si to predstavljal kot nekajminutni rutinski poseg, a so mi zdravniki na zadnji viziti povedali, da maraton zame enostavno odpade. Takrat se mi je porušil svet, celo bolj zaradi odpadlega maratona kot same diagnoze raka,« pripoveduje Damjan, ki si je kljub temu želel obiskati New York, maraton pa prehoditi. A je odpadla tudi ta možnost, zdravstveno tveganje bi bilo enostavno preveliko ... »Na srečo so mi prijatelji sporočili, da se mi lahko startna številka prenese v naslednje leto, čeprav je treba znova plačati startnino, ki je znašala 360 evrov.« Sprijaznil se je z enoletnim odlogom, lani decembra pa znova odšel na preiskave. Posebnih novosti ni bilo, aprila letos naj bi se zdravniki odločili, kakšno terapijo bodo izbrali zanj. Dan pred aprilskim pregledom je kot ambasador Istrskega maratona še tekel na njem - 21 km. Naslednji dan so v Ljubljani opravili vse potrebne preglede. »Takrat me zdravnica vpraša, kaj sem vmes delal. Zaskrbelo me je, da je znova kaj narobe, zato je bil moj odgovor plah: 'Nič posebnega nisem delal, le tekel sem'. Nato mi je dejala, da so moje težave izginile. Lahko si predstavljate, kako sem bil vesel te novice. Sam pri sebi sem razmišljal, da me je prav moje gledanje na tek rešilo, saj sem bil povsem fokusiran na maraton, ne toliko na stanje moje bolezni. Zdravje je v vsakem primeru na prvem mestu, a moja želja po maratonu v New Yorku je bila res velika.« Vmes je začel še kolesariti. »S prijateljico Tadejo sva že prvi dan naredila 60 km, kmalu sem se že peljal na tekmo Maribora v Krško.« Hitro je padla ideja, da bi se s kolesom poleti odpeljala na morje. »Seveda nisem zdržal do pravega poletja, 23- junija sem se odločil za etapo do Za-dra - cca. 410 km, kjer imam Pučko: »Ti samo pridi« Takrat je vključil še gibanje, na dan je prehodil do 8 km. Na enem teh sprehodov, ko ga je pot zanesla mimo Boks kluba Ring, ga je pritegnil zvok udarcev ob boksarsko vrečo. Čez nekaj dni je zbral pogum in ogovoril Ivana Pučka. »Sprejmete tudi takšne, kot sem jaz,« ga je vprašal, sledil je značilen Pučkov odgovor: »Ti samo pridi.« Najprej je z Mariborom odšel še na gostovanje NK Maribor in Viole »Z violami in Mariborom sem doživel ogromno lepega, z njimi sem bil tako rekoč po vsej Evropi: v Izraelu, Rusiji, Grčiji, Španiji, na Portugalskem, v Angliji ... Ni mi žal niti enega samega trenutka, saj smo si na vsakem potovanju ogledali tudi veliko stvari, še zdaleč nismo samo sedeli v gostilnah. Od leta 2010 smo prav tako veliko navijaških koreografij naredili prav na Ptuju, to je bila moja prava strast in sem to delal z velikim veseljem. Zadnja leta sem prisoten manj, moral sem se posvetiti sebi in svojim izzivom.« petek • 30. decembra 2016 Pogovori, reportaže ŠtajmkiTEDHIK 13 1__J >J¡jt , .i ir/ •r - I Izpolnitev sanj: udeležba na newyorškem maratonu 2016 ! ! EË&3 1 » HEW YORK cm WARATHOH 1 »iS u S < h z Z TATA CONSULTANCY SERVICES «TC SNVC M AR ATHOfi Foto: osebni arhiv babico in dedka. Ko sem se s kolesom res pripeljal do Zadra, so bili občutki neverjetni.« Avgustovski izlet na Krk se ni končal tako dobro. »S Ta-dejo sva pot od Leskovca do Krka - približno 23 ur vožnje - zmogla, posebej je bil to vse pohvale vreden dosežek zanjo. Vmes sva bila že tako utrujena, da sva skoraj zaspala na kolesih, a nama je uspelo. Po nekaj dnevih uživanja na Krku pa sem se odločil za vrnitev s kolesom, čeprav sem imel možnost prevoza z avtom. Na odseku pri Podčetrtku sem začutil, da je nekaj narobe s kolenom. Vseeno sem nekako prikolesaril do Ptuja, a me je bilo strah, da sem si znova naredil medvedjo uslugo pred novim poskusom odhoda v New York.« S Tomažem Pivcem sta skovala novo strategijo za krepitev kolenskih vezi in mišic, tokrat v fitnesu. Dva meseca pred poletom v ZDA sta tako opustila tekaške priprave, Damjan je vseeno opravljal še boksarske treninge. New York - končno! Prišel je dan odhoda v »Big Apple« (»veliko jabolko«) - ni treba posebej poudarjati, da zaradi razburjenosti zadnje dneve pred odhodom ni spal ravno veliko ... Miha mu je znova uredil vso potrebno dokumentacijo za pot, spremljala pa ga je Lidija. »Načrt je bil, da 31. oktobra priletiva v ZDA in takoj doživiva noč čarovnic po ameriško, pravi 'halloween'. Zapletlo se je že na letališču, kjer smo čakali več od predvidenega. Vseeno mi je prihod v ZDA polepšal policist, ki je imel na našitku napisano Zeba, kar me je takoj spomnilo na nekdanjega nogometaša Maribora (Zajko Zeba, op. a.). Za nameček je veliko vedel o Mariboru in Sloveniji, pa še v slovenščini naju je ogovarjal. Res se mi je zdelo dobro. Postopek je vseeno potekal tako dolgo, da sva v hotel prišla zelo pozno, prepozno za odhod na kakršno koli zabavo v mestu.« Ogled New Yorka se je tako začel naslednji dan. »Najprej WTC, nato Empire State Building ... Presenetila me je prijaznost vseh, ki sva jih srečevala: ko sva gledala na zemljevid, so takoj pristopili in nama pomagali z nasveti. Drugi dan sva iskala vstopnice za ogled tekem NBA in NHL lig. Vstopnice za vhod v Madison Square Garden na košarkarsko tekmo New York Knicks - Houston Rockets so bile zelo drage, zato sva se z Lidijo šla še enkrat posvetovat. Ko sem po eni uri znova stopil do okenca za nakup kart, sem ob plačilu predložil potni list in prodajalec je bil ves navdušen ob tem, da sem iz Slovenije - letos je namreč en mesec preživel v Sloveniji, na kmetiji pri Tržiču! Na koncu sva boljše karte dobila za nižjo ceno. Res neverjetno naključje,« pripoveduje Damjan in nadaljuje: »Gostje so na tej tekmi zmagali, zato vzdušje ni bilo posebej dobro, drugače pa je bilo naslednji dan na hokejski tekmi Rangersov, kjer so domačini slavili 5:3.« Sledil je prevzem startnih številk za maraton, kar je za vsakega udeleženca poseben trenutek. »Za pomoč sem prosil Žana Tetičkoviča, ki živi tam. Sam sem zamudil določen rok za prijavo prevoza na start, zato me je bilo strah, kako bo vse skupaj potekalo. Dve leti sem doma gledal slike te zgradbe, v četrtek sem končno stal pred njo. Čustva so bila tako močna, da so mi solze kar polzele po licih ... Tudi moji strahovi so bili odveč, vse je potekalo brez zapletov.« Naslednji dan je bil dan za ogled Centralnega parka. »Z Lidijo sva si želela izposoditi kolesa in ga prevoziti po dolgem in počez. Takoj na vhodu sva srečala prodajalca zastav in želel sem kupiti slovensko, saj razen vijolične nisem imel s sabo nobene druge. Ko ga povprašam, ali ima morda slovensko zastavo, me vpraša, iz katere dežele sem?!? Nič mi ni bilo jasno, pogledam Lidijo in mu rečem, da sem iz Ptuja. 'Ooooo, Štajerca!' Bil je namreč Koprčan, ki že 42 let živi v Ameriki. Dal nama je še številne druge koristne napotke za turiste.« Dan D, start Prišla je nedelja, dan maratona. Damjan se je zavedal mogočih težav s koleni, na katere v zadnjih dveh mesecih ni veliko mislil, saj si je čas zapolnil z novim hobi-jem - pečenjem tort. »Že pri samem odhodu na start sem bil ves očaran nad vsemi temi ljudmi s pozitivnim gledanjem. Na srečo sem startal že v prvem bloku tekačev, točno ob 9.50, takoj za tistimi z elitnimi prijavljenimi časi. Tisti zadnji so startali šele kakšno Boksarske zgodbe - »Boks mi je v času treniranja pri Ivanu Puč-ku močno prirasel k srcu, spoznal sem ga iz povsem drugačnega vidika, nekaj malega tudi iz tekmovalnega. Spoznal sem, da to ni samo pretepanje, ampak je zanj potrebno veliko več, ogromno razmišljanja, delati mora celo telo. Posebej bi poudaril izjemen odnos vseh 'ringovcev' do mene, posebej Ivana st., Saša, Ivana ml., Janje in Timija.« - »Spomnim se svojega ligaškega dvoboja 2014 s Tomaničem iz Ljubljane, pred domačo publiko pred BK Ring. Teden dni pred dvobojem sem imel sedem kg preveč, zato so bili potrebni izjemni napori, da sem težo spravil v meje dovoljenega (81 kg). Treniral sem štirikrat na dan, jedel skoraj nič, zadnja dva dni sem pil vodo po žlički. Takrat sem na lastni koži spoznal muke, ki jih je Dejan Zavec med svojo kariero doživel večkrat. Spomnim se svojega prvega dvoboja. Dejan mi je takrat rekel, naj ne pričakujem preveč od prvega dvoboja, saj je že sam vstop v ring nekaj posebnega in da bom pozabil vse, kar sem do takrat vedel o boksu. Sam sem bil kljub izčrpanosti s prikazanim zelo zadovoljen, le poškodba arkade me je ustavila. Sicer sem želel nadaljevati, a mi niso pustili (smeh). Rad pa bi še enkrat nastopil na Zlati rokavici, to je moja skrita želja.« - »V enem od člankov sem videl boksarsko dvorano v Brooklynu, kjer sta trenirala tudi Mu-hamed Ali in Mike Tyson. Videl sem tudi poster Francka Riberyja s Hectorjem Roccom, enim najslavnejših boksarskih trenerjev na svetu. Zato sem si želel to telovadnico ogledati tudi v živo. Res sem si jo, vse je bilo staro, prvin-sko - čisto me je prevzela. Za nameček sem v živo srečal - Hectorja Rocca! Prosil sem ga za podpis, ko pa je videl, da tudi sam treniram, mi je takoj potisnil v roke rokavice in že sva trenirala! Noro! V naslednjih dneh sem šel še dvakrat tja. Ko sem zapuščal Brooklyn, sem v živo doživel tudi pogled na Manhattan, podoben, kot je bil na tisti sliki v Tržcu.« uro za mano, zato sem imel pred njimi kar lepo prednost, kar mi je dajalo občutek določene varnosti, da ne bom v cilj prišel kot povsem zadnji. Neverjetno je bilo spremljati začetek Kenijcev, ki so bili zame kot rakete, sam pa v ozadju lepo počasi.« Na začetku s tekom ni imel posebnih težav, vse je potekalo nekako po načrtih. Tekel je - jasno - v dresu NK Maribor. »V vsej tisti množici sem bil celo prehiter, prvih 10 km sem pretekel v 50 minutah. Glede na to, da dva meseca nisem tekal, je bilo to kar hitro. A so se kmalu pojavile bolečine v levem kolenu, nekaj kilometrov kasneje še v desnem, na 16 km sem čutil preskakovanje v kolku. Od tega trenutke dalje priznam, da v samem teku nisem veliko užival, boril sem se s strahovi, ali bom sploh zmogel do cilja. Potem sem se vseeno toliko sprostil, da sem si sam pri sebi rekel, da ga bom pač prehodil, če že teči ne bom mogel. Misli so mi tavale vse do tega, da bi si od nekoga ob progi - teh je bilo vendar dva milijona - sposodil bergle in bi nadaljeval z njimi. Na polovici je bil moj čas okrog dve uri. Breg čez most pred Manhattnom sem raje prehodil, saj mi je vsak vzpon povzročal dodatne bolečine. Ko pa sem prišel na Manhattan, me je energija tiste množice kar celega preplavila in znova sem začel teči. Pot nas je vodila proti Bronxu in nazaj proti Centralnemu parku, štiri km pred ciljem sem srečal nekoga iz Ajdovščine, še pred tem nekoga v zelenem dresu z napisom Dragons, pa enega od spremljevalcev na kolesu, ki me je vzpodbujal z besedami 'ajde Balkanec, trči' (daj Balkanec, teči, op. a.). Na progi se je kar naprej nekaj dogajalo.« Solze veselja in ponosa Zadnji kilometri so bili izjemno naporni, na meji človeških zmogljivosti. »Kar naprej so mi tekle solze, nekaj zaradi bolečin, nekaj zaradi ponosa in veselja ob bližajočem se koncu, nekaj zaradi misli na to, kaj vse sem dal skozi, da sem prišel do sem. Pomislil sem tudi na lansko izkušnjo z rakom, zaradi katere bi lahko celo za vedno ostal brez te možnosti, da bi sploh bil v New Yorku. Misli so se mi prepletale, čustva so kar vrela v meni. Približno 800 Foto: osebni arhiv Damjan v dresu NK Maribor metrov pred ciljem so se pojavili res močni krči v obeh nogah. Obrnil sem se okoli in kakšnih 20 metrov stran zagledal reševalni šotor. Nekako sem prišel do njih, tam pa zagledal nekoga, ki je ležal na nosilih in je prejemal infuzijo. Uff, sem pomislil, da se ti to zgodi 800 metrov pred ciljem . Zaprl sem oči, nekajkrat globoko vdihnil, po eni minuti držanja ledu na boleče mesto pa sem vstal in tekel naprej. Nejeverno so gledali za mano, meni pa je dodatni adrenalin pomagal, da sem zmogel do cilja. Ob slovenski zastavi me je že čakala Lidija, h kateri sem s solzami v očeh stekel v objem, čeprav nisva bila zmenjena, kje se dobiva. Prihod v cilj je bil noro doživetje, ki ga ne bom pozabil nikoli v življenju.« Po prejemu medalje je sledil odhod iz cone teka, kakšna ura je bila potrebna za vse skupaj. »Komaj sem se privlekel do podzemne in sedel na vlak. Ob pogledu na medaljo so mi solze znova kar tekle, nisem jih mogel ustaviti. Nasproti mene je sedel Avstralec, ki mi je prigovarjal, da naj bom raje vesel, da sem zmogel preteči maraton. Zaradi solz mu nisem mogel razložiti celotne moje zgodbe in poti, po kateri sem prišel do sem, zato sem mu na telefonu pokazal mojo sliko iz časov, na kateri sem še imel 155 kg. Nato je jok preplavil tudi njega, še dolgo se mi je zahvaljeval, da sem to delil z njim. Ob prihodu v hotel je bila moja prva misel, da bom jutri cel dan počival, saj drugega pač ne bom mogel. Še posebno zaradi tega, ker sva bivala v petem nadstropju, dvigala pa ni bilo . Zjutraj pa sem na facebooku videl, da na medalje gravirajo imena ... In že sem bil znova v pogonu. Želel sem še enkrat doživeti ciljno črto in s tem dokončno zaključiti z mojim doživetjem maratona v New Yorku 2016.« Po dnevu ali dveh počasnejšega ritma je sledil odhod v Filadelfijo. »Ker sem boksar, sem želel na znamenite Rockyjeve stopnice. Želel sem - tako kot nekoč Rocky - teči po njih in skočiti na vrh, a tega preprosto v tistem trenutku nisem bil sposoben (smeh).« Pot sta nadaljevala proti Washingtonu. »Podoba mesta me je presenetila v pozitivnem smislu, vse je lepo urejeno.« Končno doma Po vrnitvi v domovino so ga čakala še nova pozitivna presenečenja. »Prtljago sva najprej peljala v moje stanovanje, a ključ nikakor ni želel v ključavnico. Seveda ni šlo, ko pa je bilo odklenjeno, saj so bili notri moji prijatelji! Takrat je vse breme potovanja in vsega drugega dokončno odpadlo z mene, bil sem doma. Na misel so mi prišli vsi, ki so mi ogromno pomagali pri tem projektu, predvsem Miran in Ljuba Žlahtič, Dražen Kuča Elektro Ka, NK Maribor ter vsi drugi ... Hvaležen sem moji omi Sonji Gale in Maji za vso podporo, Tomažu Pivcu, Urbanu Prapotniku, Mihi Potočniku, predvsem pa Lidiji, ki me je spremljala in stala ob strani v New York. Posebno zahvalo namenjam Ivanu Pučku st., ki mu gredo največje zasluge za moje novo življenje. O preteklosti nerad govorim, v mojem novem življenju pa so mi nasproti prihajali ljudje, ki so bili zame zelo pomembni in so mi ogromno pomagali. Tudi v New Yorku so se mi dogajale takšne stvari, da sem enostavno začel verjeti, da se je vse pač moralo odviti tako, kot se je. Sedaj na življenje gledam povsem drugače kot nekoč. Včasih so bili moji rituali povezani z zaužitjem veliko preveč gaziranih pijač in hrane, danes pa z gibanjem. Manj je tudi stresnih situacij, oziroma jih lažje premagujem.« Damjanu pa izzivov še ne bo kmalu zmanjkalo, na »zalogi« jih ima kar nekaj. »Najprej moram dobro sanirati vse poškodbe, potem pa . Rad bi pretekel šest največjih maratonov na svetu - imenujejo se Majors maratoni (Boston, London, Berlin, Tokio, New York, Chicago, op. a.). Ko osvojiš vse, dobiš posebno medaljo. Jaz sem takšen 'norec', da bi to rad naredil. Na žrebanju med petimi preostalimi mesti sem izvlekel -Tokio . Morda pa res, nikoli ne reči nikoli.« Jože Mohorič 14 Štajerski TEDNIK Šport, rekreacija petek m 30. decembra 2016 ; I m JULIJ Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Letos je teklo nekaj manj kot 400 tekačev, pridružili pa so se jim tudi pohodniki. Na krajši progi so se preizkusili tudi najmlajši. 5. Božično-novoletni tek Od Ptuja do Hajdoš teklo skoraj 400 božičkov Če se vsa mesta hvalijo s prihodom Božička, imamo na našem koncu toliko večji razlog za ponos; Ptuj in Hajdino je v ponedeljek obiskalo skoraj 400 dobrih mož in žena v rdečih božičkovih kapah. Ptujski božično-novoletni tek je projekt, ki si ga je pred leti zamislila skupina mladih entuziastov. Pravzaprav je zgodba nastala naključno, bolj za šalo kot zares. A se je z leti nadgrajevala in postala izjemno pomembna za številne tekače. Idejni vodji Franci Zupanič, Matija Brodnjak, Stanko Ma- tjašič, Tina in Mirko Vindiš, Mihael Svržnjak, Sonja Šne-berger in Andrej Orešek so leta 2012 prišli na idejo, da bi decembrski tek povezal ljubitelje teka in dve občini: Ptuj in Hajdino. Teku so se takrat pridružile tudi hajdoške gasilke. Vse do lani, kar štiri leta zapored, so imeli tekači štartno mesto pri baru Maraton, ki je v lasti olimpijca Mirka Vindiša. Od tam je peščica tekmovalcev tekla po starem mestnem jedru, nato pa mimo ptujskih Term do Skorbe v občini Hajdina. V ponedeljek pa je bil potek nekoliko drugačen. Tra- Mali nogomet V Juršincih zmaga za veterane V Juršincih je minuli teden potekal eden najmočnejših božičnih turnirjev v Sloveniji. Na že 13. tradicionalnem turnirju, ki so ga domačini poimenovali Štefanov turnir, se je predstavilo 24 ekip iz celotne Slovenije. Zaradi časovne stiske so bili organizatorji (ŠD Juršinci) prisiljeni omejiti število ekip na 24 (prijavljenih je bilo 37 ekip). Številčno občinstvo (čez cel dan se jih je zbralo več kot 1000) je lahko uživalo ob vragolijah zvenečih imen iz sveta futsala in nogometa. Iz skupinskega dela sta se po sa 5. božično-novoletnega teka se je prvič začela pred ptujsko Mestno hišo, mimo Skorbe do Hajdoš in nazaj. Skupaj je bila dolga nekaj manj kot 10 kilometrov, prijavljenih je bilo kar 320 tekačev, a se jih je teka udeležilo še precej več. Kar nekaj je bilo namreč tokrat tudi po-hodnikov, za prihodnja leta pa naj bi razmislek šel v smeri, da se dogodku pridružijo še kolesarji. Sočasno je bil izpeljan tudi otroški Božičkov tek, in sicer na 180-metrski progi. Kljub temu pa je večina malih tekačev dokazala, da zmorejo bistveno več in je pretekla kar celo pot do cilja v Hajdošah. Tam so poskrbeli tudi za okrepitev tekačev in preostalih udeležencev ptujskega božič-no-novoletnega teka. Vaški odbor je skupaj z društvi in kletarji namreč gostoljubno pripravil odlično pogostitev. Prihodnje leto pa bo to nalogo ponovno prevzel vaški odbor Skorba. Organizatorji pa so poskrbeli tudi za glasbeni del, pridružili so se jim Štajerski frajtonarji in trubači. Udeležence sta vsak v svoji občini pozdravila tudi župana, ptujski Miran Senčar in dve najboljši moštvi uvrstili v osmini finala, kjer je šlo zares - na izpadanje. V zaključne boje so se uvrstila moštva Smrkci Taxi Sim-by, Močnik JSM, Ludo društvo in Nadzor in svetovanje Franc Selišek. Tekma med slednjima je bila zelo napeta, do zadnjega sodnikovega žvižga se ni vedelo, kdo bo postal prvi finalist. Redni del srečanja se je končal z 2:2, na veliko žalost ekipe iz Ptuja pa so se po streljanju šestmetrovk v finale uvrstili igralci Ludega društva. V drugem polfinalu sta se merili stari znanki s Rezultati: osmina finala: ŠD Po- lenšak - Nočni ftiči 3:1, Ludo društvo - Sršeni 3:0, ŠD Trniče - ŠD Koprivnica (Krško) 2:1, Nadzor in svetovanje Franc Selišek -Atermika 7:1, Smrkci - Taxi Simby - Šumari 5:2, Zeleni gaj - Šic bar 1:2, Zvone team ŠP Gabrnik - Ramna 0:1, ŠD Selan - Močnik JSM 0:1; četrtfinale: ŠD Polenšak - Ludo društvo 1:4, Nadzor in svetovanje Franc Selišek - ŠD Trnič 2:2 (po 6-m 2:3), Šic bar - Smrkci Taxy Simby 3:3 (po 6-m 3:4), Močnik JSM - Ramna 4:0; polfinale: Ludo društvo - Nadzor in svetovanje Franc Selišek 2:2 (po 6-m 3:2), Smrkci Taxy Simby - Močnik JSM 0:5; finale: Močnik JSM -Ludo društvo 4:0. Končni vrstni red: 1. Močnik JSM 2. Ludo društvo 3. Nadzor in svetovanje Franc Selišek 4. Smrkci - Taxi Simby Naj peterka turnirja: Edis Kukavica (Močnik JSM), Thomas Pihler (Nadzor in svetovanje Franc Seli-šek), Roman Iskrač (Smrkci - Taxi Simby), Nejc Pečov-nik (Ludo društvo) in Goran Jolič (Močnik JSM). turnirjev. Smrkci Taxi Simby je imela na začetku kar nekaj priložnosti za vodstvo, ven- hajdinski Stanislav Glažar. Oba sta seveda zadovoljna, da je tek dosegel takšno odmevnost v zadnjih letih. Da se je projekt razširil, pa so v prvi vrsti odgovorni organizatorji, prostovoljci na čelu z Brodnjakom, Oreškom in Zupaničem. Pomembno vlogo je letos odigral tudi Zavod za turizem Ptuj, saj so dogodek uvrstili v sklop Ptujske pravljice. Tek je bil netekmovalnega značaja in tudi letos brez pri-javnine. Prav vsi udeleženci teka pa so si prislužili darila organizatorjev, med njimi tudi brezplačen izvod Štajerskega tednika. „Pri tem projektu je zelo pomembna tudi naša povezava z gospodarstvom in turizmom. Skupaj smo naredili vrhunsko zgodbo. Partnerji pa so pri tem odigrali svoj del naloge: Terme Ptuj, Perutnina Ptuj, Hervis, Talum - so le nekateri izmed številnih, ki so nam pomagali. Prepričan sem, da nam je skupaj uspelo doseči, da je bil prav vsak tekač ponosen, da je del te zgodbe. Vesel sem, da so nas podprli tudi številni športniki, med njimi tudi legenda Dejan Zavec," je vtise o 5. bo-žično-novoletnem teku strnil Matija Brodnjak iz ZRS Bistra Ptuj. Utrinke je mogoče videti tudi na facebook strani Božiček Ptujski. In ker je pred petimi leti od Ptuja do Hajdine in nazaj teklo 23 tekačev, letos pa že 400, je jasno, da se je projekt zelo hitro razširil. Dženana Kmetec Strelstvo m Trap Prva zmaga za Ormožana Tomaža Blazinška V Kazljah pri Sežani je v organizaciji domačega SD Svoboda potekal 3. turnir zimske trap lige. Na njem se je odlično odrezal Ormožan Tomaž Blazinšek, ki si je s 67 zadetki (po serijah 22, 23 in 22) priboril prvo zmago v sezoni. Bla-zinšek je bil blizu zmagoslavju že na drugem turnirju, kjer je klonil šele po dodatnem raz-streljevanju, tokrat pa je moral njegovo premoč priznati tudi dvakratni olimpijec in najboljši slovenski strelec Boštjan Maček, ki je s 65 zadetki v raz-streljevanju na eno tarčo prehitel Ptujčana Miša Rakuša. Z 58 zadetki se je na 10. mesto uvrstil drugi Ptujčan Bojan Rakuša. Naslednji turnir bo sredi januarja potekal v Ilirski Bistrici. Simeon Gonc Naj peterka turnirja v Juršincih dar je vratar Kukavica več kot odlično posredoval. S kančkom sreče je nato zmagala ekipa Močnik JSM. Dvorana se je pred finalom lepo napolnila, saj so navijači pričakovali pravi nogometni spektakel. Obe ekipi sta bili sestavljeni iz kar nekaj sedanjih ali bivših reprezentantov ter igralcev, ki (so) si kruh služi(li) v tujini. Vseeno pa je bilo v ekipi Močnik JSM več uveljavljenih imen, zato ni čudno, da so veljali za nesporne favorite. To so po izenačenem prvem polčasu v nadaljevanju tudi potrdili, predvsem Goran Jolič in Edis Kukavica sta spravljala tekmece v obup. UR Tenis • TK Terme Ptuj Planinšek do četrtfinala V preteklih dneh se je nadaljevala serija zimskih državnih prvenstev, tokrat v konkurenci U-18. Vidno vlogo so igrali tudi predstavniki TK Terme Ptuj. Zimsko DP U-18 TK Jaki Sport iz Ljubljane je izvedel zimsko državno prvenstvo za igralce do 18. leta starosti. Naslov državnega prvaka je osvojil Anže Arh (Slovan Ljubljana, 6.), v finalu je pred njim klonil Mariborčan Miha Velički (ŽTK MB, 8.). Prav slednji pa je izločil dva Ptujčana, Blaža Vidovi- ča (letnik 2002) v 2. krogu, Filipa Jeffa Planinška (letnik 2001) pa v četrtfinalu (v polfinalu še 1. nosilca, Jana Vehovca). Pri dekletih je državna prvakinja postala Tina Cvetko-vič (Radovljica). Tara Gorin-šek (TK Terme Ptuj) je uspešno preskočila kvalifikacije, nato pa je izpadla v 1. krogu glavnega turnirja. Uspešnejša je bila med dvojicami, kjer se je skupaj z Aljo Belinger (Triglav) uvrstila v četrtfina-le. Tam sta ju izločili kasnejši zmagovalki Alea Bubek in Tjaša Klevišar. JM petek • 30. decembra 2016 Naše prireditve Štajerski 15 Markovci • Orfejčkova parada 2016 Peli za leto brez skrbi, veselje in radost vseh V večnamenski dvorani v Markovcih, kjer je letos prvič potekala tradicionalna Orfejčkova parada, ena največjih glasbenih prireditev v SV Sloveniji, ki praznuje skupaj z državo Slovenijo in z vsemi Štefani, so se na praznični dan zbrali ljubitelji slovenske glasbe in petja ter zvesti poslušalci istoimenske oddaje na Radiu Ptuj, ki že 26 let prinaša veselje in radost v številne domove. To je bila tudi priložnost, ko so svoje zabavne in narodno-zabavne idole mnogi lahko videli in slišali v živo, nastal je tudi marsikateri selfi in drugi posnetek za spomin. V vlogi voditeljev sta bila letos prvič Luka in Pepi sama; med posameznimi napovedmi pa sta se tudi preoblačila, da bi bil „domači" humor čim bolj pristen in doživet. Sicer pa se v našem vsakdanjem življenju dogaja toliko, da zanj nikoli na zmanjka tem; Luka in Pepi ga znata hudomušno zapakirati. Slovenski glasbeni cvet v malem je tudi letos navdušil, od točke do točke je raslo navdušenje. Vsi so prinesli veliko lepih želja za prihodnost, da bi bilo leto 2017 leto, v katerem bo čim manj skrbi, da bodo ljudje predvsem živeli svoje sanje in za tiste, ki jih imajo radi. Praznični dnevi so tisti, ki najbolj povezujejo, v tem poslanstvu naj bi zaživeli tudi preostali dnevi v letu sonca, pa je tudi največja želja letošnjega Orfejčkovega odra. Prvi so nanj stopili člani Pihalne godbe Markovci pod taktirko Petra Gojkoška. Za njimi so prišli člani ansambla Gadi, Vili Resnik, Navihanke, Dejan Vunjak, ansambel Vikend, Ptujski kvartet, Maxi trio, Rok Ferengja in Rok'n' Band, Manca Špik in Rok Ferengja, Munda Štajerci, Isaac Palma, Manca Špik in Isaac Palma (to je bilo presenečenje letošnje Orfejčkove parade), Modrijani ter na koncu še enkrat Pihalna godba Markovci, ki se ji je z Nedeljsko mašo pridružil Foto: Črtomir Goznik Pepi in Luka nista bila samo voditelja, že tradicionalno sta poskrbela tudi za „domači" humor. Foto: Črtomir Goznik Navihanke so osvajale z glasom in stasom. Foto: Črtomir Goznik Munda Štajerci so našli čas in zapeli ter zaigrali tudi pred domačim občinstvom, sicer jih bolj poznajo v tujini. Foto: Črtomir Goznik Rok Ferengja in Rok'n' Band; tudi letos ni šlo brez legendarne Jagode in čokolada. Foto: Črtomir Goznik Ptujski kvartet je letos prvič nastopil na Orfejčkovem odru. Pihalna godba Markovci. Foto: Črtomir Goznik Duet Manca Špik in Isaac Palma sta navdušila s skladbo Oba, prvo pesmijo, ki jo je Isaac posnel v slovenskem jeziku. Luka Huzjan skupaj s svojim vnukom. 26. Orfejčkovo parado pa si bo še posebej zapomnila gospa Ivanka, saj je v dar prejela zlati prstan Zlatarne Divjak, zvestega dolgoletnega partnerja te edinstvene glasbene prireditve, Jože in Marko pa sta oder zapustila s tolažilnima nagradama Zlatarne Divjak. Luka in Pepi sta jih spraševala, iz katerega leta je posnetek skeča, ki so ga zavrteli. Najbliže letu 2009 je bila gospa Ivanka, ki je odgovorila, da gre za skeč iz leta 2010. Tradicionalno Orfejčkovo parado sta organizirala družba Radio-Tednik Ptuj in podjetje Megamarketing. Generalni pokrovitelj 26. Orfejčkove parade je bilo podjetje Jagros, trgovine Jager, pokrovitelja pa Občina Markovci in restavracija Gastro. Sponzor prireditve je bila tudi Energija plus. Luka (Luka Huzjan) in Pepi (Jože Ekart) sta se ob koncu parade zahvalila vsem, ki so jo pomagali oblikovati: ansamblom, skupinam in pevcem, pokroviteljem in sponzorjem ter številnim gledalcem, ki na prireditev prihajajo od njenega samega začetka. Naj bo leto 2017 zdravo, zadovoljno in glasbe polno, sta zaželela; in nasvidenje - čez leto dni! Prireditev je posnela SIP TV. MG Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Vili Resnik se najbolje počuti med občinstvom. 1G Štajerski Naše prireditve petek • 30. decembra 2016 Markovci • Za male in velike Otroci, jutri bomo prehiteli silvestrovo Med številne dogodke, ki jih družba Radio-Tednik Ptuj organizira za svoje cenjene bralce in poslušalce, je že 18 let zapored uvrščena prireditev Za male in velike. Tudi letos smo se v Markovcih imeli čudovito, otroci so s svojo navdušenostjo dokazali, da se znajo odlično zabavati. Na še eno nepozabno dogodivščino, zadnjo v tem letu, jih vabimo tudi jutri, na ptujski Mestni trg, od 11. ure naprej, ko bomo skupaj prehiteli silvestrovo. Kaj vse lahko nastane iz balonov, nam je tudi letos pokazal Avgustino. Foto: Črtomir Goznik PIVOVARNA GASTRO M Ptuj d.o.o., Rajšpova Ulica 16,2250 Ptuj KOLEKTIV RESTAVRACIJE GA5TR0 ZE1I VSEM GOSTOM SREČNO NOVO LETO 2017 RESTAVRACIJA GASTRO - Ptuj, d.o.o. Rajšpova ulica 16, 2250 Ptuj, Telefon: 02/787 59 90, GSM: 041/641 156 Damjana Golavšek je bila Snežna vila. Foto: Črtomir Goznik Kot vsako leto je bila tudi tokrat otrokom zagotovljena nepozabna dogodivščina. ELEKTROUNIVERZAL & STROJNA ZEMEUSKA DELA -ZAJŠEK- Milan ZAJŠEK s. p. Kozminci 24, PODLEHNIK tel.: 02 788 41 00, fax: 02 788 41 01 Mtel.: 041 612 460, e-mail: milan@elektro-zajsek.si SREČNO, Z-PRAVO IN USPEŠNO LETO 2017.' VSE INSTALACIJE NA ENEM MESTU c- m PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA ía.poñ. "> MOP: RajkoFajt, pon. > MOP:. Martin Mlakar, pi PETEK 30, december 7:30 Glasbena osmica (sloj, pon. 8:00 Minuta za MS MOP: Raiko Fajt, pon. 8:10 Minuta za MS MOP: Marin Mlakar, pon. 8:15 Kuhinji«, pon. 6:40 SKL SU3E12, pon. , 9:05 5ola, da se trzrola; OS Vuienica, pon. 9:20 Sport(no): Pregled leta 2016, pon. 10:20 Glasba za vse. pon. 10:55 Povabilo na kavo: Irena Lud, pon. 11:35 Bratje Dominikand, pen. 12:00 Ptujska kronika," — 12:35 MinutaiaMSk' 12:45 Minuta za MS MOP: Martin Mlakar, pon. 12:50 Charlie Chaplin Festival, pon. 14:10 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:35 Portal, pon. 18:50 Minuta ;a MS MOP: MIlan Krajnik 19:00 Minuta za MS MOP: Slavko Kolar 19:05 Glasbena osmica (tuja}, pon. 19:35 Pravična kulinarika, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:35 Portal, pon. 20:50 Minuta ;a MS MOP: Milan Krajnik, pon. 21:00 Minuta za MS MOP: Slavko Kolar. pon. 21:05 Boksarski maoazin S02E02, pon. 22:00 Ptujska kronika,pon. 22:35 Minuta za MS MOP: Milan Krajnik, pon. 22:45 Minuta za MS MOP: Slavko Kolar, pon. 22:50 Videostrani SOBOTA 31 december 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Minuta la MS MOP: Milan Krajnik, pon. 8:10 Minuta za MS MOP: Slavko Kolar, pon. 3:1 S SKL S03E12, pon. 8:40 Klasična glasba za dušo. pon. 9:40 Šola, da se ti zrola: OS Vuzenica, pon. 9:55 Kuhinjica, pon. 10:20 Lolita, pon. 11:20 Povabilo na Kavo: Irena Lud, pon. NEDELJA 1. januar 3:00 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:30 SKL S03E13 855 Sol a. cfa seli irola: Sola Šentjanž 9:50 Minuta za MS MOR pon. 10:55 Sekvenca, pon. 11:15 Povabilo na kavo: Irena Lud, pon. 12:05 Ptujska kronika, pon. 12:40 Portal, pon. 12:55 Gostilna »Pr Francet« 13:55 Videostrani 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon, 18:35 Pogled nazaj 19:00 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:30 Glasba za vse, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:35 Minuta za MS MOR pon. 21:45 Sekvenca. pon. 22:00 Ptujska kronika, pon, 22:35 Charlie Chaplin festival, r 23:50 Videostrani , pon. fjJV I Tin lUlU I T U ITIWI , P ' 0:55 Sport(no): Pregled leta 2016, pon. 2:00 Ptujska kronika, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:35 Minuta za MS MOP: Milan Krajnik, pon. 12:45 Minuta za MS MOP: Slavko Kolar, pon. 12:50 PiTA, pon. 14:10 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:35 Portal, pon, 18:55 Minuta za MS MOP, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:35 Glasbena osmica (slo.), pon. 21=05 Sport(no): Pregled leta 2016, 22:05 Ptujska kronika, pon. 22:40 Minuta za MS MOP, pon. 23:40 Videostrani Ptujska televizija PET/ T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv PONEDELJEK 2. januar 8:00 Glasbena osmica (tuja) pon. 8:30 SKL S03E13, pon. 6:55 Sola. da se ti zrola: Šola Šentjanž, pon, 9:50 Minuta za MS MOR pon, 10:55 Spe — 12< 12:35 Sekvenca, pon. ' 12:55 Kuhinjica, pon, 13:20 Povabilo na kavo: Irena Luči, pon. 14:00 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon, 18:35 Minuta za MS MOF> pon. 19:40 Pogled nazaj. pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:35 Glasbena osmica (sloj, pon. 21:05 Sistemska korupcija v Sloveniji, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:35 Kureiitova svatba, pon. 23:50 Videostrani pon. M_I Z A R S T V □ y^îiUM Telefon 02 748 10 56, Spuhlja 100C, Ptuj www.mizarstvo-zamuda.si PRODAJA: ◦ OKOVJA ZA POHIŠTVO ◦ RAZREZ IN ROBLJENJE IVERNIH PLOŠČ ◦ KUHINJSKI PULTI (RAZREZ IN ROBLJENJE) ◦ LESENI OPAŽ, FASADNE OBLOGE, BRUNE GOTOVINSKI ODKUP VSEH VRST VOZIL. PLAČILO TAKOJ. 030 340 800 ÎAVTOPRÔR PTUJ"' www. avto p roti. ZNAMKA LETNIK CENAc OPREMA BARVA BMW 525 D KARAVAN 2005 6.990 ODUČEN ČRNA OPEL ASTRA 1.4 2006 2.490 0DUČEN MODRA FORD FUSION 2009 4.190 ODUČEN SREBRNA VW TRANSPORTER 2.5 TDI 2001 3.990 ODUČEN V.M0DRA MAZDA 5 2007 4.690 NOVE GUME MODRA OPEL ASTRA KAR. 2011 8.990 ODUČEN MODRA OPEL COMBO 1.7 DTI 2008 4.290 KLIMA MODRA SEAT CORDOBA 1.4 2002 1.190 ODUČNA RJAVA PEÜGE0T 508 1.6 HDI 2012 10.900 LIMUZINA BELA VWSHARAN 1.9 TDI 2002 2.490 115KM SREBRNA SEAT LEON 1.9 TDI 2010 8.990 ODUČEN SREBRNA SUZUKI SWIFT 1.3 2006 3.990 ODUČEN RDEČA VW PASSAT 1.6 TDI 2013 12.990 ODUČEN ČRNA RENAULT LAGUNA 2006 2.490 ODUČEN BELA PEUGEOT BOXER 2010 10.900 9 SEDEŽEV BELA 0b Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profl@gmail.com DOKOLENKE SILVERLINE s postopno kompresijo vam: Močno izboljšajo prekrvavitev ' Ščitijo pred mikrobi in bakterijami f) Pospešuje regeneracijo Preprečujejo otekanje nog Primerneza vsakogar Vaša cena? Pokličite za praznično ponudbo! — redna cena — 2790 EUR Naročite na www.vitavera.si Silverlim " VitaVera d.o.o., Dunajska 51, 1000 Ljubljana Štajerski TEDNIK PETKOV VEČER Bodite nocoj i? družbi oddaje ^^ Z glasbo do srca z dO na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tBdnik.si Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Duplek, Osnovno šolo Duplek ter Osnovno šolo Korena vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Duplek in Osnovne šole Korena, Vidimo se v sredo, 4. januarja, ob 18.00 v Kulturni dvorani Korena. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. ^ Vstop je prost. m. radio-ptuj.s fáiJw HÜ 8MORE BAGS SMORE Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Ormož, Občino Sveti Tomaž, Osnovno šolo Ormož, Osnovno šolo Velika Nedelja in Osnovno šolo Sveti Tomaž vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Ormož, Velika Nedelja in Sveti Tomaž. Vidimo se v četrtek, 5. januarja, ob 18.00 v Kulturni dvorani Velika Nedelja. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi _ najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. v. radio-ptuj.s' SAZAS Qj^asfc. fââm ÜH BAGS SMORE SMORE Prireditvenik Petek, 30. december 16:30 Radehova, cerkev, Radehovska božičnica ali Zakaj je plašč Božje Matere tako dolg, Žive jaslice 17:00 Kidričevo, Park pod tisočerimi zvezdami, Gledališka predstava Pika Nogavička in Cene v pravljici, gala silvestrovanje za otroke 18:00 Ptuj, Mestni trg, Ptujska pravljica, otroško silvestrovanje, otroško silvestrovanje z mali BUjem, animacija za otroke, Pepi Krulet ob 19.00 do 22.00 Sobota, 31. december 11:00 Ptuj, Mestni trg, Ptujska pravljica, otroško silvestrovanje, otroški šampanjec in pestra animacija 20:00 Ptuj, Terme, grand hotel Primus, klub Gemina XIII., silvestrovanje v grand hotelu Primus, svečan plesni večer z Marko Medik bandom 22:00 Rače, pred gradom, občinsko silvestrovanje v Račah 22:00 Lenart, Trg osvoboditve, silvestrovanje v Lenartu 22:00 Starše, vaško središče, silvestrovanje v Staršah 22:00 Cerkvenjak, silvestrovanje na prostem v Cerkvenjaku 22:00 Ptuj, Mestni trg, Silvestrovanje na prostem na Ptuju, zabavno glasbeni program, Cover lover in What da funk, poslanica Mirana Senčarja in ognjemet 22:30 Slovenska Bistrica, Trg svobode, Silvestrovanje v Slovenski Bistrici 23:00 Zg. Velka, trg, Silvestrovanje na Zg. Velki Mestni kino Ptuj Petek, 30. december: 16:00 Filmske počitnice: Pojdi z mano; 18:00 Liffe po liffu; Paterson; 20:15 Filmske počitnice: Rouge one: Zgodba vojne zvezd. V soboto, 31. decembra, ni predstav. Nedelja, 1. januar 2017: 16:00 Filmske počitnice: Daleč na sever; 18:00 Liffe po liffu: Moj narobe svet; 20:00 Liffe po liffu: Paterson. www.tednik.si petek • 30. decembra 2016 Oglasi in objave Štajerski 23 Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. V SPOMIN 2. januarja 2017 mineva 10 let, odkar nas je zapustila naša draga Marija Meško IZ GORIŠNICE 71 Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Njeni najdražji Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. UGODNO, jeklena strešna stenska kritina od 5,5 €+ DDV/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Tel. 041 893 305. David Vučina, Štajerska vas 10, Loče. KUPIM kravo ali telico in bikca, starega od 10 do 30 dni. Tel. 051 336 879. KUPIM traktor Deutz, Zetor, Ursus, IMT, Štore, Univerzal ali podobno, lahko s priključki ali brez. Tel. 041 680 684. PRODAM bikca simentalca in prašiče od 50- do 70-kilogramske. Tel. 041 848 359. NEPREMIČNINE V HALOZAH, 14 km iz Ptuja, na lepi sončni legi prodam gradbeno parcelo, 39 arov, z manjšim sadovnjakom in 120 trtami. Na parceli vodovodni in električni priključek. Tel. 041 689 220. VOZNIKA C+E-kategorije v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlim. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391, www.lamot.si. IŠČEMO kozmetičarko za 10 ur tedensko za delo v Majšperku. Prijave do 6. 1. 2017 ali pokličite 041 547 116, Bos, d. o. o., Majšperk 39, 2322 Majšperk. ZENITNE PONUDBE KMETIJSTVO ZDOMKA, začasno živim v tujini, želim spoznati vdovca od 65 do 70 let, preskrbljen, pošten in iskren, z okolice Ptuja, zaželena slika novejšega datuma. Prosim samo resne ponudbe, Maria Holzmannhofer, dr. Breitwie-serst. 5, 4600 Wels, Avstrija. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. PRODAMO odojke od 25 do 30 kg. Tel. 041 755 908. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Telefon 041 897 675. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Proslava v počastitev dneva samostojnosti RS; Srečanje članov veteranskih organizacij na Ptuju; Teleing, d. o. o., z donacijo denarno obdaril družine, potrebne pomoči, z območja Podravja in Pomurja; Predstavljen slovar Belanski narečni govor z zvočno prilogo; Ptujski bolnišnici donacija za nakup inkubatorja; Kirurški oddelek ptujske bolnišnice bogatejši za novo polintezivno sobo; Božični dobrodelni bazar za waldorfsko šolo; Dnevi kulture z dr. Janezom Bogatajem v ptujski knjižnici; Ptujski župan pripravil tradicionalni novoletni sprejem; Veliko želja v novoletni poslanici ptujskega župana; Želje Ptujčanov ob vstopu v prihajajoče leto; Z Alfijem Nipičem in silvestrskim poljubom stopimo v novo leto; Voščilo gledalcem Televizije Ptuj. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. v Štajerski TEDNIK www.tednik.si l^3stajerskitednik Stajerskitednik Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. V SPOMIN 29. decembra mineva 8 let, ko nas je za vedno zapustila Katarina Malinger IZ LANCOVE VASI 69 Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ohranjate spomine nanjo. Žalujoči: mož Anton in otroci z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in sestre Angele Klajžar 1933-2016 IZ HLAPONCEV 16 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, za sv. maše in za darove cerkvi. Zahvala pogrebnemu podjetju Mir, govornicama, g. župniku, cerkvenim pevcem ter zastavonošema. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo nekje daleč je! ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice in prababice Ane Notersberg, roj. Nemec 1929 t 2016 IZ KAJUHOVE 1 NA PTUJU Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in sveče. Hvala gospodu župniku za opravlj en obred, govornici za besede slovesa, pevcem in Javnim službam Ptuj za opravljeno storitev in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Poslovili smo se od Jožefa Kosajnča upokojenega skladiščnika na železniški postaji Ptuj IZ OSOJNIKOVE CESTE 2, PTUJ nazadnje stanujočega na Humu pri Ormožu Ob tem žalostnem dogodku bi se domači želeli zahvaliti ambulanti - osebni zdravnici ge. Zorici Beric, dr. Medicine, specialistki splošne medicine, in sestri Mariji Božičko Kozel za zdravstveno oskrbo, posebna zahvala in iskrena hvala reševalnemu osebju urgentnega centra Ormož za hitro in nesebično prvo pomoč, zahvala policistoma policijske postaje Ormož za varovanje križišča v času urgence, velika zahvala osebju in še posebej g. Martinu Marinšku, zdravniku na oddelku za intenzivno interno medicino v UKC Maribor za vzorno oskrbo v zadnjih dneh, prav tako se tudi zahvaljujemo za priložnost dostojnega slovesa, obreda duhovnika in priložnost kratkih obiskov tudi v času, ko ti niso bili predvideni. Zahvala p. Vitu Muhiču za podeljene zadnje zakramente v bolniški sobi, patru Dominiku za opravljen cerkveni pogrebni obred in patru Mateiu za darovano sv. mašo zadušnico, prijateljici Petri za molitev in govor, pevcem za odpete pesmi slovesa ter godbeniku za odigrano skladbo. Zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter sv. maše, zahvala pogrebnemu osebju podjetja Javne službe Ptuj. Zahvala za zvonjenje v cerkvah pri Miklavžu pri Ormožu in na Humu pri Ormožu. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, še posebej nekdanjim sodelavcem pokojnika, ki ste v mrzlem decemberskem dnevu vztrajali in pokojnika pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE Štajerski TEDNIK ZA PETKOVO IZDAJO do Četrtka zjutr&j do e. ure TORKOVO IZDAJO do ponedeljka zjutraj do s. ure ZAHVALA Vsem, ki ste na kakršenkoli način z nami delili žalostne trenutke ob nepričakovanem slovesu Branka Spolenaka Z GORCE 21 B se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala velja njegovim sodelavcem iz Taluma, sošolkam in sošolcem ter številnim prijateljem, ki ste ga skupaj z nami 8. decembra 2016 pospremili na njegovi poslednji poti na hajdinskem pokopališču. Življenjska sopotnica Majda v imenu vsega sorodstva Kje so tvoje pridne roke, kje zlate so oči? Roke so obmirovale, zaprle trudne se oči. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in tasta Janeza Matjašiča IZ BOROVCEV 38 A (1. 3. 1935-19. 12. 2016) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli soža-lje, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala gospodu župniku Janezu Maučecu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, gospodu Martinu za besede slovesa, gospe Marjani za opravljene molitve, pogrebnemu podjetju Mir in PGD Borovci. Hvala tudi osebju Doma za starejše občane Matija za nego in skrb. Tvoji najdražji Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava in ena sama. Za vse življenje. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, mame Marice, tašče in tete Marije Braunstein IZ ULICE VIDE ALIČ 37 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poklonit njenemu spominu in jo pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše in izražena ustna in pisna sožalja. Hvala patrom za sočuten pogrebni obred in sv. mašo, Frančiskovi družini in pevcem za lepo odpete pesmi ob slovesu. Posebno zahvalo smo dolžni osebju in dr. Gagičevi na negovalnem oddelku ptujske bolnišnice za srčno pomoč in lajšanje trpljenja v iztekanju njenih zadnjih dni življenja. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Pogrešale bomo našo mamo: Ida, Jožica in Albina z družinami Zapel je zvon tebi v slovo. Poln bolečin ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina ... ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka Henriha Štumbergerja -Tončeka ZG. HAJDINA 125 29. 10. 1942 t 17. 12. 2016 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli soža-lje. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino, govornici Esteri za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: žena Olga, sin Andrej z Ireno, sin Peter ter vnuki Denis, Matic in Luka Podravje, Prlekija • Na god sv. Štefana blagoslovi konj Konje bo čuval sveti Štefan NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO 'ORS,,., Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, Na dan, ko goduje sveti Štefan - 26. decembra, se po vsej Sloveniji odvijajo blagoslovi konj. Svetnik, prvi krščanski mučenec, je v srednji in severni Evropi znan predvsem kot zavetnik konj in druge živine, konjarjev in kočijažev, pa tudi kletarjev, zidarjev, kamnosekov in tesarjev ... Pater Tarzicij Kolenko iz župnije svetega Vida je z blagoslovom konje priporočil svetemu Štefanu. Foto: Janko Levanič V Markovcih je konje blagoslovil župnik Janez Maučec. Pri cerkvi sv. Vida v Vidmu pri Ptuju so letos pod okriljem tamkajšnjega konjeniškega društva pripravili že 14. Štefanov blagoslov. Rejci so z blagoslovom poskrbeli za zdravje svojih konj in jih obvarovali pred poškodbami, obenem pa so se zavezali, da bodo zanje še naprej lepo skrbeli. Konji zaradi mehanizacije kmečkih opravil sicer izgubljajo vlogo človekovih sodelavcev, vendar jih mnogi še vedno gojijo za šport ali preprosto iz ljubezni do njih. Ob blagoslovu je pater Janez Ferlež zapel, pater Kolen-ko je konjem ponudil blagoslovljen posušen kruh s soljo, župan Vidma Friderik Bračič pa je zbranim zaželel, da bi konjerejo v domači občini ohranjali še naprej. Predsednik Konjeniškega društva Videm pri Ptuju Ivan Majhen je pojasnil, da je v dru- štvo vključena velika večina vseh konjerejcev iz občine Videm: »Na letošnjem blagoslovu se je zbralo največ jahačev, pa tudi nekaj vpreg. Trenutno je v društvu okoli 30 članov, ki smo aktivni vse leto; pomagamo si med seboj, se družimo na ježah, pripravljamo pa tudi tradicionalno dvodnevno ježo v Varvasele ...« Za petnajstletnico blagoslova konj, ki jo bodo v Vidmu obeleži- li prihodnje leto, je napovedal še bogatejši dogodek, sodelovanje s preostalimi domačimi društvi ter obisk konjerejcev (in seveda njihovih konj) iz drugih občin. Tradicionalni Štefanov blagoslov so letos pripravili tudi v Mar-kovcih, pri farni cerkvi sv. Marka. Udeležilo se ga je okrog 30 konjenikov: jahačev in voznikov vpreg. Konje je blagoslovil mar-kovski farni župnik Janez Mau- Utrinek z blagoslova v Prlekiji čec, dogodek pa tradiconalno organizira Konjeniško društvo Nova vas, ki ga vodi predsednik Anton Kekec. Ta je napovedal, da bo društvo prihodnje leto v času občinskega praznika, ko goduje farni zavetnik sv. Marko, priredilo druženje konjenikov. Dolgoletni tradiciji blagoslova konj na godovni dan sv. Štefana ostajata zvesti tudi prleški občini, Veržej in Križevci - v slednji domujejo najboljši rejci konj kasačev pri nas. Tamkajšnje konjeniško in kulturno društvo je pripravilo blagoslov z udeležbo okoli 20 konj. Povorka je krenila iz športnega centra do osrednjega prireditvenega prostora v Kri-ževcih, kjer so jo pričakali številni obiskovalci. Konje in njihove lastnike je blagoslovil domači župnik Štefan Vinkovič. EM, MZ, NŠ Foto: NS Juršinci • Sprejem novorojenčkov pri županu V prijetni družbi novorojenčkov, ki bodo nekoč sošolci Župan občine Juršinci Alojz Kaučič je v četrtek, 22. decembra 2016, v občinskih prostorih gostil novorojenčke z mamicami. Kot so sporočili z občine Juršinci, se je sprejema udeležilo 13 mamic skupaj z malčki, ki so se rodili od julija do začetka decembra 2016. Nanj je bilo sicer vabljenih 15 mamic. To je že drugi letošnji sprejem za novorojenčke. Prvi je namreč potekal junija, ko je bilo povabljenih 14 mamic, od tega dve mamici, ki sta rodili proti koncu preteklega leta. Župan je na veselem dogodku tako mamicam kot njihovim malčkom čestital, jim podaril simbolično darilo ter zaželel vse najboljše na njihovi življenjski Foto: Občina Juršinci poti; posebno zdravja, medsebojnega razumevanja in družinske sreče. Ob tem je še dejal, da se bo vodstvo občine tudi naprej trudilo, da malčkom nudi vse pogoje za prijetno in uspešno otroštvo - od vstopa v vrtec in nato s šolanjem v OŠ Juršinci. Dodajmo še, da občina za vsakega novorojenca nameni enkratni denarni prispevek. Po končanem nagovoru župana je sledil sproščen klepet in druženje v prijetni družbi novorojenčkov, ki bodo nekoč sošolci. ML frectic 2#17 www.pomaranca.si f www.facebook.com/pomaranca.si Napoved vremena za Slovenijo Danes bo precej jasno. Ponekod po kotlinah bo zjutraj in dopoldne megleno. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do -10, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od 0 do 4, na Primorskem do 9 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo večinoma jasno, ponekod po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla. Dokaj mrzlo bo, le v višje ležečih krajih bo postopno spet topleje. Vremenska slika Nad zahodno in srednjo Evropo je obsežno območje visokega zračnega tlaka. Nad naše kraje doteka od severovzhoda hladen in razmeroma suh zrak.