Štev. 26
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
1. julija 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Našemu dijaštvu.
Spet je minulo leto trudapolnega dela. In sedaj Vas zopet kliče bistra Müra, prekmursko ravno polje in zeleno Boko vje, vabi Vas naša prestolica in bela Lendava, zovejo Vas prijazne Slovenke Hišice pod svojo streho, kjer Vas čakajo Vaši dragi, očé in mati, sestre in bratje. Cela naša prelepa Slovenska krajína Vas z neko čarobno silo vleče k sebi, kliče v svoje naročje. In vi se z veselim srcem, jasnim pogledom in z rednim delom odzivate temu prisrčnemu vabilo, ker šte storili svojo dolžnost, ker ste spet za en korak ali dva bliže prišli k svoji vzvišeni naloge jasno za črtanemu cilju: delovati za svoj kraj, za svoj narod za svojo slovensko domovino.
Tja v prekmursko ravno polje,
Sili moj spomin,
Kjer otroških let veselje Znova zaželim.
Tam je moja zibel tekla,
Tam sem zrasel gor,
Tam sem videl rumeneti,
Žar najlepših zor.
— Od vseh krajev širom naše lepe Jugoslavije prihajate v svoj rojstni kraj. — In mi Vas veselo pozdravljamo, naše dobro slovensko ljudstvo se veseli Vašega prihoda, ker zna, da mu boste ravno Vi spravili lepšo bodočnost, ker v Vas vidi izpolnjene svoje stoletne, da tisočletne sanje; bodo prišli še tudi za nas lepi časi, ko bodo vstáli možje iz naše krvi, ki bodo vodili naš narod, zanj delovali in ga pri-, peljali do lepše bodočnosti. In ti možje ste, oziroma bodete Vi. In vresniči, kedaj je študiral kak prekmurski sin ali hčerka v svobodni domovini, na svobodni zemlji za prost narod ? To je naš čas, to je samo nam dano in od nas je odvisno ali bo tudi našim potomcem sijala ta sréča ali ne. Hvala Bogu, da je pri nas dijaštvo še idealno, še navdüšeno za svete cilje, prí nas še študira z entuziazmom, s trdnim upanjem v boljšo bodočnost. Le pogumno naprej, ker naše trüde, naše delo bo gotovo, kronala zmaga! — Naša Slov. Krajina je in mora biti druga Irska. Tudi iz našega naroda bomo vzgojili svobodo Ijubeč, istinsko napreden narod, ki se ne bo več uklonil nobenemu sovragu naše vere, naše svete zemlje in našega prelepega jezika. Ponosni moramo biti na to našo vzviáeno nalogo.
Istina prišli ste v domači kraj, da se oddahnete in si zberete novih moči za Prihodnje šolsko leto. Veselite se te svoje prostosti! Vživajte naš sveži domači zrak. Poletite ob vsaki priložnost! na naše Goričko. Prebrodite vsako vasico, obiščite vsak kotiček naše Slovenske krajine. Zanesite v vsako hišo, v vsako slovensko srce düha vzajemnosti, poguma, ponosa na svobodo in upanja v vsikdar lepšo bodočnost. Pišite pa tudi svojim znancem
in prijateljem: bratom in sestram onkráj Mure ter jih vabite med nas, da si. tudi oni ogledajo in spoznajo naša sveta tla, našo prelepe Slovensko krajino.
Pa tudi delovali bolno po svojih mo-čeh že sedaj, posebno pa ta kratek čas našega oddiha koliko jé v naših močeh na vseh poljih za naš narod. Spet bomo prirejali igre in zabave, vršili se bodo drug za drugim izleti na vse strani po naši Krajini. Ustanovili bomo knjižnice in društva v vsaki vasi za naše ljudstvo. Nič za to, če nas lani niso hoteli marsi-kateri razumeti, celo tisti ne, ki bi nas morali. Mi gremo preko njih. Pa tudi, če
bomo morali še večje škode trpeti, kakor smo jih lani radi lakomnosti domačih mi-lijonarjev, nam to ne bo vzelo poguma. Ravno nasprotno: pokazali bomo, da smo iz sirmaškoga naroda za siromašni narod, ki nas razume in nas bo še bolje razumel. In to je naša sladka zavest, ki nam daje poguma, da se ne ustrašimo nikake težave, nobene žrtve za svoj ljübljeni narod.
Sedaj pa, ko Vam želimo vsem vesele in srečno počitnice, Vam še kličemo: na veselo skupno svidenje kmalo-kmalo, najbrže v nedeljo dne 8. julija, ko sé bomo natančneje pogovorili o programa našega delovanja v teh počitnicah!
Vojaki prekmurski l. 1899. rojeni so po prizadevanji g. poslanca Kleklna rešeni vojaške slüžbe.
Gospod narodni poslanec Klekl Jožef so se z sledečim upitom obrnoli na g. ministra vojne i mornarice:
Vojaki prekmurski, ki slüžijo v raznih polkih i so rojeni l. 1899. čeravno so že v prejšnjoj vojski odslüžili 20 mesečne vojaške slüžbe i čeravno so od toga vöpostávljena svedočanstva že davno izročena njihovim komandam so tej do zdaj ešče nej püščeni domo. Njihovi pajdašje pa pod istimi pogoji pa še po pet mesečnoj slüžbi so odpüščeni so ti iz Vojvodine ali drügih krajov. Čast mi je pitati gospoda ministra i z ednim prositi:
1.) Zakaj se ne püstijo domo naši dečki i možje?
2.) Ščete je li i kda püstiti domo? Prosim pismeni odgovor.
Gospod minister je dao sledeči odgovor:
„Na gornje pitanje mam to odgovoriti: Pod Pov. F. Č. Br. 5964 od 12. toga meseca (juna) izdao sam Komandanti IV. Armijske oblasti telegrafski to zapoved: Ar i regrutje z Prekmurja rojeni l. 1899. neso mogli biti regruterani i odposlani v kader s svojimi vrstniki iz drügih oblasti zavolo kesnej določene granice i nji-
hovoga kesnejšega prava za opcijo, zapovem, da se moja odredba Pov. F. Č, Br. 18,201 od 5/XII. preminočega leta primeni i na vse one rojene l. 1899. z Prekmurja, ki iz navedenoga razloga neso mogli biti poslani pravočasno na odslüženje svojega roka i šteri se nahajajo v prilikaj predvidenih v naredbi Pov. F. Č. Br. 18,201. Ma veze i z Pov. F. Č: Br. 19,470. od 4/X. 1921. leta. Ar se je stem vse včinilo, ka se je moglo včiniti za rojene mladence l. 1899. z Prekmurja, se bodo i oni po odslüženji pet mesecov püstili domo iz kadra.
Minister vojne i mornarice počasni adjutant Njeg. Vel. Kralja
general
Pero. Pešic.
Ka se vidi iz toga ministrovoga odgovora, so se g. poslanec Klekl poskrbeli za odpüstitev vseh vojakov Prekmurskih l. 1899. rojenih. — A potrebno je, da vsi, ki so ešče nej, pošljejo na komando svedočanstva, da so svoj rok že prle odslüžili. G. županje to znajo že napraviti. Ki so zdaj pozvani notri, so samo na eno mesečne vaje (muštre) pozvani.
Rešeno delo naše nove železnice. Poskrbljeno za popra-
vitev stare železnice.
Poslanec Klekl so vodili deputacijo, štere so se udeležili gg. nar. poslanci Šiftar Géza i Ivan Vesenjak pred ministra železnic pa prosili g. ministra, da se delo pri novoj železnici ne Stavi. Prošnja je mela popolen Uspeh, ár je v - naknadne kredite sprejeto pét milijonov dinarov za to železnico. Mogoče bo zato, ka še to leto mo se do Lotmerka vozili.
Poslanec Klekl so zdaj pali prosili g. ministra, ka 1) dajo popraviti železniško progo M. Sobota—Hodoš i 2) ka bi, se poskrbeli za premog, ka bi vsaki den vozila ta železnica. G. minister so jako naklonjeni toj prošnji poslanca Kleklna.
2
NOVINE
1. julija 1923.
Organizacija.
Gučali smo že od toga, da so pri nas potrebna kulturna drüštva i gospodarska. Nadele pa trbej, da se tüdi obrt kelko je je pri nas, na priliko lončarstvo itd. organizira v zadruge. Ravnotak je važno, da se delavci organizirajo v strokovne organizacije, v prvoj vrsti polski delavci, šteri dostakrat odidejo na slepo srečo v delešnje kraje po zaslüžla samo tak na slepo srečo, ne da bi meli sklenjeno pogodbo z delodajalcom. Na Slovenskom majo krščanski delavci Strokovno organizacijo, štera je najmočnejša delavska organizacija v Jugoslaviji,'i to je: Jugoslovanska Strokovna zveza v Ljubljani (Stari trg 2); v tom drűštvi bi se naj organizirali tüdi naši delavci iz Prekmurja, da jih ta velka organizacija podpira v njüvih pravičnih prizadevanjih, da jih ne bodo vkanili kakši socijalisti, šteri lovijo poštene delavce.
V tretjoj vrsti je potrebna politična organizacija. Pravili smo že, da v našoj državi vláda lüstvo, či li zna. Zato pa trbej, da se zdrüži v močno drüštvo i gda pošle v parlament svoje poslance, te tüdi naprej te podira, ar v istini ne vladajo poslanci, nego lüstvo. Či lüstvo svojo politično pripadnost vsakši den spremini, či žalosti poslanca, šteroga je zvolilo samo zato, ar e ne mogeo spuniti vseh žel svojih volilcov, te je to lüstvo tak kak dete. Vsigdar trbej pitati: Ali nešče poslanec toga napraviti, ka mi Želimo ali pa nemre. Vidite, Či bi slovensko lüstvo dalo že prle več glasov našim poslancom, bi bilo zdaj že bogše. Tak pa je v parlamenti vsigdar bilo več takši poslancov, Šteri so samo za. svoje žepe i delajo proti lüstvi. Što je tomi kriv?. Lüstvo, štero je takše poslance zbralo. Ravno zato so pa slovenski poslanci ne mogli ešče izda dosegnoti Slovencom tiste pravice, štero vsi tak jako želijo, avtonomije, ar Vlada misli: či šče Počakam, či šče ne dam Slovencom to, ka njim trbej, bo slovensko lüstvo pravilo: vej nam pa naši poslanci nikaj ne spravijo, vse oblübe so pozabüi — i Slovenci bodo od pad-noli od svojih poslancov, Potem pa bomo lejko požrli vse Slovence i njüve peneze. Tak misli vláda i zatp prihajajo med nas hujskačje i pravijo : Odali So vaš vaši poslanci. Či zdaj lüstvo ne stoji v vozkoj zvezi med seboj i s svojimi poslanci, bo zgübilo korajžo i se bo na veselje vseh sovražnikov slovenskoga lüstva odvrailo od poštenih svojih poslancov.	Dale.
NEDELA.
Po Risalah VI. Evang. sv. Marka VIII. Jezuš nasiti 4000 moškov. I nasiti je z par krüheki. Se Čüdite? Hvalo davajte! Vi ste deležni vsaki den teiste čüde. Posejati par sto zrn i milijoni vam ž nji zrastejo. Je to ne čüda? Je, samo ar se den za dnevom godi, je v pamet ne vzemete. Bodite zahvalni za Gospodove dare, z šterimi Vas hrani z tem 1) ka ne bodete teh darov nezmerno vživali, 2) ka te ž njihmi po božoj zapovedi hranili tüdi sirote i 3) ka ž njih nekaj pri voščite tüdi samomi Gospodi, ki vam je dao na potrebe njegove sv. Materecerkvi.
Trpljenje Gospodovo.
Odpüščenje tak Splošno odpüščenje vam vsem, predragi krščeniki, šteri ležite v verigaj
greha, odpüščenje v vsakšemi ešče najvekšem! grehih če ga samo sveto i istinsko požalüjetel Odpüščenje vam, vi igralci, za toliko nepremiš-ljenih preklinja^, odpüščenje vam, vi tržci, za teliko nesramnih priseganj; odpüščenje vam, vi lehkoživcí, za teliko izrodkov vaših počütili poželenj; ino ví ogrizalci, ví maščevalo!, ne dvojite, tüdi vam bo vsaka krivica rada Odpüščene.
Odpüščene, pravim ? Ne sam prav povedo, to ne právi izraz. Što je tű pravo reč povedo? Velki prorok Mathan; gda je čüo, ka je David svojo pregreho spoznao i med britkimi skuzami zakričo: „Pregrešo sam se proti Bogi," njemi je prorok taki odgovoro : „Gospod ti je tüdi tvoj greh Odvzeo." (2. Reg. 12, 13.) Vidi se, kak da bi ščeo povedati: on ti je odpüsto, on je zbriso, on je spregledno. Pa ne; on se je poslüžo izráza, šteri dosta več pove: ,,On ti je od tébe žeo." Kajti grehi lüstva so odvzeti ž njihovi ram; pa zakaj? Ka bi se položili na rame Kristušove: »Vse naše hüdobije je položo Gospod na njega.” (Is. 53, 6.)
Lübleno lüdstvo moje ,, Gospod ti je tvoje grehe odvzeo." Radüj se. če šče na te den lejko kaj drügoga činiš kak jočeš. Tvoji grehi ležijo
na ramaj tvojega lüblenoga Gospoda. Ne težijo več tebe, oni so, kak Jeremijaš pravi, »breme Gospoda" (Jer. 23, 38.) Ščeo jih je s same Prevelke lübavi do te za svoje zeti. On šče za te trpeti, on se šče za te pogrozili v žalost. Ti smeš, če maš batrivnost, šče biti veseli pod njegovimi mukami. Ali što. bi mogeo biti tak brezčüten? Raj vmreti, ráj vmreti: „Bežite od mene, britko se ščem razjokati; ne trüdite se, tolažiti me6 (Is. 22. 4.)
Niti živeti si več ne želem, če ne smem samo zaté živeti, ka bi te lübo. Kristušova lübezen nas sili,* (o gladke reči mojega apoštola !) .Kristušova lübezen nas sili, ka tisti, šteri Živijo, ne Živijo več za se, nego za onoga, šteri je mro za nje" (2. lor. 5, 14 et 15.)
Naj bi šče žalo sebi, naj bi šče svojemi sovražniki, svojemi poželenji svojim zabavam živo? Nikdar več! O mreti ščem; pa če že ne merjem, te naj to samo zato bo, ka bi zanjega živo, šteri je zame vmro, ka bi za njega trpo, ka bi za njega delo, ka bi vse svoje moči za njega potrošo. »Moja düša bo zanjega živela, moja düša bo zanjega živela." (Ps. 21, 31.)
Domača politika.
Boj naših poslancov za pravice Slovencov. Ešče nigdar so se ne borili tak. jako slovenski poslanci za pravice slovenskoga lüstva, kak se vojsküjejo za nje v lastnoj bratskoj državi. Kak smo že večkrat pisali, stojijo stvari v Belgradi etak: sami radikalci (Srbi) so na vladi. Majo okolik 115 poslancov. Ž njimi držijo Nemci i srbski zemljeradnike, nájveč pa demokratje. Gda se ide za pravice lüstva, glasüjejo samo naši poslanci i muslimani za nje, vsi drügi pa proti. Či pa se ide proti pravicam lüstva, so vsi za te krivice, samo naši poslanci se vojsküjejo proti. Te tjeden je naš poslanec Nemanič proso, da naj slovenski žandarje dobijo takšo plačo kak srbski, alj' minister je odgovoro: Či ščejo meti takše plače, naj idejo v Macedonijo! Proso je tüdi za kraje, štere je toča'pobila.
Bilo je tüdi glasanje za nove davke. Država nüca peneze, nema jih pa gde vzeti. Zato je Vlada izdelala zakon, da bo mogeo vsak posestnik plačüvati 6 krat telko kak prle. To pa najbole zadene kmečko lüstvo, posebno pa slovenskoga kmeta, ar 'v Srbiji nemajo zmerjena zemle i zato tam dosta menje Plačüjejo kak pri nas. — Naši poslanci so raztolmačiii to strašno krivico, štera se s tem godi slovenskomi lüstvi. Ar je vse nikaj ne pomagalo, so povedali, da či vláda te zakon sprejme, bodo mogli , zapüstiti Belgrad. To je.strašno poparilo vse drüge stranke, ar bodo. z našimi tüdi muslimanski poslanci zapüstili Belgrad, či do tam tak krivično vladali Itak pá so glasali za te zakon vse drüge stranke i je tak bio sprejeti. Tak je bio rešen davčni zakon, pri šterom je Vlada pokazala, da se ne briga za Slovenijo, nego jo šče vničiti s svojimi, krivičnimi zakoni.
Od vojaškoga zakona smo že pisali i tüdi tam se vidi, da so še za sirmaške kmečke sine potegüvali samo naši poslanci, vsi drügi so pa šteli, da bi vsak vojak slüžo 2 leti. Samo našim poslancom se je zahvalilo, či se je to ne sprejelo. — Za uradnike se vlada tüdi ne briga. Naši ■ poslanci so že vnogokrát zahtevali, da naj bo ráj menje uradnikov i tej plačani tak, da bodo lejko živeli, ne pa da jih je. na pou preveč,
te pa takšo pláčo dobijo, ka nemrejo opravlati dobro svojega dela.
23. junija je naš poslanec Bedjanič predlagao, da se. naj vojakov ne sme biti. Prišlo je dó glasovanja i radikali pa demokrati so glasüvali za to, da se sme vojake biti. — Predlagali so naši poslanci, da-naši vojaki lejko idejo k meši, da se naj pazi, da vojaki dobijo bogšo i Čisto hrano. Ali vse to so radikalci (Benkova stranka) i demokratje (Küharovi) z Puclom (Hartnerovi) ne šteli sprejeti. Strašno, se čüti to, pa je itak istina. To si naj Zapomni naše lüstvo. — Prišlo pa je tüdi do glasanje, .ali naj lüstvo samo popravte državne ceste, aŰlne. 11 čüjte, tű so opet Benkovi, Küharovi i Mrtnerovi glasali zato, da more vsakši kmet delati 14 dni na leto brezplačno na cestah. Proti so bili samo naši poslanci. Lüstvo zapomnimo si to I
25. junija je vlada prosila peneze od skupščine. Ar so te penezi skoro nikaj ne bili za Slovenijo, čiravno Slovenija plača največ dač, so naši poslanci proti glasali. Ar jih je pa premalo, so ne mogli proti stati. — Pri takšem deli naši poslanci nemrejo več ostati i jako je mogoče, da bodo zapüstili Belgrad, ar pravic našega lüstva neščejo odati, ovak pa nikaj nemrejo proti Benkovoj—Küharovoj i Hartnerovim strankam, štere glasajo vse za tak krivične zakone. Sramota za vse te izdajalce slovenskoga lüstva!
Politični dogodki. V nedelo 24. junija je šteo meti Radič velko spravišče v Zagrebi. Vlada je pa to prepovedala. Itak jé prišla vküp vnožina lüstva, da bi Čüli Radiča gučati. Gda so njim horvacki poslanci povedali, da se ne sme vršiti spravišče, je lüstvo mirno šlo domo. Itak so pa žandarje i policaji začnoli biti lüstvo s puškami. Lüstvo je protestiralo proti tomi divjaštvo ali nikaj je ne pomagalo. Nato so se zbrali v nekšoj gostilni, gde je meo Radič kratek guč. Pravo je,, da se je od toga dneva horvacko lüstvo odtrgalo od Belgrada. — Med Radičom i. vladov jé nastalo vojno stanje. Šteri bo zmagao, je žmetno povedati, ali Škodo iz toga bo mela, samo naša držáva.
Fabijola
ali
Cerkev v katakombaj.
I. Mir.
Krščanska hiša.
Nekak divji pogledi so bili v očeh Rimlanke, gda je to gučala, jako je vrelo gizdavo njeno srce i se je bojüvalo z mislijov, da je ne nikdar sama, da nema niti edne skrivne misli ali želje, i da je nešče, ki opažüje vse njene misli i želje. Vsikdar njoj pride na miseo: „Pa itak se mi vidi, da je to istina!“ Itak se je Počasi pomirila. Zdaj prvikrat je čütila, da je navzoči1 nekdo, ki je veličastnejši kak vse drügo, Šteroga se je bojala, pa bi ga itak rada lübila. Njeni düh se je ponižao i njena pamet, — prvikrat je spoznalo njeno srce, da ma gospoda nad seboj.
Tiho i pazlivo jo je glédala Sira i premišljavala, kaj se godiv Fabijolinom srci; čütila je, kak dosta visi od toga, da Fabijola zdaj spozna istino.
Fabijola zdigne glavo i z milim, prijaznim glasom pravi: »Sira, ti si mi ešče gotovo ne odkrita vse svoje modrosti; moreš me ešče več včiti! (Pri teh rečeh je Sira pogledate na neboi skuze so se pokazale v njeni očeh.) Dnes si odprla mojim mislim kreposti štera je visiko nad menov, odkrito si mi moč, štera ^opažüje naša
dejanja, jih odobrüje — poplačüje, štera stoji poleg nas, gda nas nè vidi niedno drügo oko ali je istina to, Sira ? (Sužnja je prikimala), Ednok si mi pravila, da nega razločka med gospodom i sužnjom, razmim zdaj: razloček je samo zvfina-nji, samo pred lüdmi; pred tvojim Bogom ga nega, pred njim je vse vednako, po jakostih srca je suženj ešče lejko več vreden kak gospod, ar bi le jakosti bile znane samo Bogi. Pa itak so me te té tvoje reči tak razčemerilo, da me je obli-jao srd i ali se ešče spominja^ ?“
„0 ne več," prijazno odgovori Sira, »samo ne gučite več od toga!"
„Ali si mi od püstila ?“ jo pita Fabijola tak milo, kak ešče nikdar prle Ve.
»Predraga gospodinja —dele je ne mogla gučati; pred Fabijolo je poklekno^ i segala po njenoj t roki; ali tüdi v gospodinji je zmagalo srce; prvikrat v živlenji je gizdava Rimlanka obinola siroto sužnjo i njene oči so se topile v skuzah.
Za nekaj časa pogleda Fabijola Siro i njoj pravi: »Ešče nekaj — ali se sme Človik bližati i moliti takše bitje, kak si ti pravila, da je Bog? Ali je On ne previsoko ali predeleč od nas?‘r „Ne, ne, žlahtna gospodičina! On je vsikdar pri nas; kak v sunčni svetlobi, tak živimo i se premičemo vsikdar v njem — zato se pa tüdi vsikdar lejko Obračamo do njega. On čüje naše reči i znane so njemi vse želje našega srca.
»Ali se njemi more ešče na kakši posebni način skazűvati čast —mógoče s kakšov dafit-vijov,“ — pita skoro s strahom Fabijola.
Sira nekaj časa tiho misli, ar či bi bila odgovarjala preveč, bi. mogla gučati Od tiste prosvete daritve, Štero jo sv. cerkev skrbno skrivala vsakšemi nevörniki. Odgovorila je na kratko: „Da 1“
..Ali,bi me štela navčiti telko, da bi tudi jaz mogla poklonili tak veličastno daritev?"
»Toga pa ne; meti bi mogli dar, šteri je vreden Boga."
..Vidim, da maš prav. Za Jupitra, našega poganskoga boga je zadosta eden jünec, ali kakši kozeo za drügoga boga Baba, ali gde bi bila daritev, vredna takšega Boga, kakšega si mi popisat?"
„Je, je takši dar — veličasten, neoniade-žüvani, čisti, Njemi prijetni."
.Povej mi, kaj je te dar?"
„Le On sam."
Fabijola si zakrije oči, potem pa pogleda sužnji v oko i je pravila: ,,Jaz te ne razmim, itak te Pitam, ali je to istina?" .
„Vse moje reči so sveta istina."
,,Za dnes sem pretrüdna, da bi s svojim dühom dalje siedila; trebe mi počitka.„
Med kristjani.
Po tom guči je šla Fabijola v svojo sobo i je ostala sama. Zdaj njoj je bilo srce mirno, a
1. julija 1923.
NOVINE
3
pa njoj je postalo nemirno. Či je štela premišljüvati visike resnice, štere njoj je dnes odkrila sužnja, se njoj je samo nekak bliščalo pred očmi, ne njij je mogla razmiti.
Drügo ütro senapoti Fabijola obiskat bivšega mestnoga prefekta Kromacija, šteri je po .svojem spreobrnenji — kak smo že 'čüli — z drügimi pokristjanjenci vred i z dühovnikom Polikarpom zapüsto Rim i prišeo v Kampanijo, da se popunoma izvči v sveti vüri I Da je Krö-macij kristjani toga je Fabijola ešče izda ne znala; čüla pa je mnogo gučao njem injegovoj hiši: da ma mnogo nepoznani gostov, pa itak ne napravi gosti}; da je vsem svojim sužnjom dao prostost, da jih pa mnogo ne štelo zapüstiti ga itd.
To vse jo je jako vleklo i rada bi bila vidila sama, zato se napoti k njemi, ar sta bila jako znaniva že iz detečji let.. Svetek jesenski dežšek je poškropo ceste i poti i se je v tenki kaplica!) Obeso na vinske rozge, štere so na desnoj i levoj strani obdajale cesto, da se je svetilo i blesketalo kak jezero kinčov. Včasi se je pokazalo belo, velko poslopje na nisíkom bregeci; obdajao je je javorov gaj s temnim zelenim drevjom i visikimi tenkimi cipresami.
Kda pride Fabijola skoz dveri, zapazi včasi nekšo izpremembo. Poleg lepo obrezani zeleni mejak je inda stalo v vrstah mnogo Umetno izdelan! kepov, a dnes je vidila vsešerom vse prazno.	Dale
Naša država i cerkev. Komaj ednok so se pá začnola pogajanja med našov državov i cerkvijov. Tüdi naša Vlada vidi, da tak duže nemre biti. Slabo je samo to, da je v našoj komisiji več pravoslavnih kak katoličanov. Zato je žmetno, da bi se mogla srečno končati ta pogajanja. Pa itak je to jako-jako velkoga pomena i za cerkev i za državo. V našoj državi je okoli 5 milijonov katoličanov. Tej ščejo meti svoje verske pravice tak kak drüge vöre. Dozdaj smo bili ispostavleni za ovimi. — Ta pogajanja so pa potrebno posebno za naš kraj. Tak duže več nemre biti kak je dozdáj, da mamo v drügoj državi püšpeka. Opozarjamo zato na náše razmere v cerkvenom pogledi.
Svetovna politika.
Revolucija v Bolgariji je minola. Nova vláda ma v rokah vso oblasti v državi je nazaj postavleni red i mir. Nova Vlada šče biti z dobra z vsemi državami. Pridno pa iščejo vküp vse tiste, šteri so bili na prejšnjoj kmeškoj vladi i jih sodijo. Vidi se, kak jako malo moči ma v vseh državah šče izda delavno i kmečko lüstvo. Da bi vrgli na Bolgarskom Stainbolijskoga> šteri je šteo kmečko republiko, so to gospocko vlado pomagali Angleži, Italjani i Madžari pa tüdi Nemci, Romunija kak naša zaveznica je pa zato nam ne štela pomagati proti Bolgariji, ar je bolgarski krao pravo, da si vzeme hči romunskoga krala. Tak pomali pridejo opet do moči takše gospocke vlade, štere so bile vzrok svetovne vojne i bodo gotovo vzrok drűge svetovne vojve.
Francozi zdaj jako delajo na to, da bi se tisti deo nemške zemle, šteroga majo zasedenoga, odcepo Od Nemčije. To pa delajo samo skrivma, ar ovak se pogučavlajo z Angleži, kak bi rešili že ednok pitanje vojne odškodnine. — V Lozani se izda vrši konferenca, eli ravno zdaj je pravo törski zastopnik, da bo žmetno prišlo do sporazuma, ar Francozi i Angleži preveč zahtevlejo.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Za Amerikance. Izseljeniškoga komisarijata v Zagrebi nega več. Od zdaj bo rešüvalo vse prošnje za izseljenje ministrstvo za socialno politiko v Beogradi. Vse prošnje, štere so bile v Zagreb dozdáj notri dane, dobijo nazaj okrajna glavarstva, štera jih pregledajo i jih potem ešče ednok nazaj pošlejo na ministrstvo za nadaljno rešitev.
1. julija letos bo nova sv. meša v Martjancih. Darüvao jo bo prečastiti g. Avgust Kreps iz Tešanovec. Mladomi novomešniki Čestitamo, celi naš kraj se pa radüje, ar opet dobi prid-noga delavca.
Nova meša bo v Bogojini dne 8 julija. Darüvali jo bodo veleč. g. Lovrenčič Jožef, salezijanec, doma v Filovcih. Sv. meša in predga bo vöni na prostom.
Šparanje more biti glavna skrb vsakše države zdaj po vojski. Čüli smo že kak na Angleškom i v Ameriki šparajo. Tam ma že držáva dobičke na leto. Zdaj opet na Francoskom računajo, da bodo meli več dohodkov kak izdatkov. Posebno bodo to dosegnoli stem, da so
zmenšali izdatke za vojno i odpüstili 50 jezer uradnikov. Ravno to bi pri nas tüdi trbelo. Ali pri nas verižnike lübéči radikalci nalagajo davke na kmete.
Naši vojaki bodo prišli slüžit bliže k nam v slovenski kraj, tak je oblübo vojni minister pred celim parlamentom našemi poslanci g. Broda. Bomo že vidili, či je to ne samo oblüba. Naši poslanci pa prle nesmijo henjati, dokeč toga ne dosegnejo.
Slovenija, tüdi Slov. Krajina dobi 28 vagonov kukorce po dnevnoj ceni, štero dobijo občine, ki se za njo zglasijo pri okr. glavarstvi. Plačati de jo pa trbelo do 1. novembra letos.
Vreme. Tak mrzloga juniuša, kak je bio letos, šče stari lüdje ne pomlijo. Ali Pričaküjemo lepše vreme i vűpamo se, ka bo tem dugša i toplejša jesen, ka de jakó dobro za naš, posebno pa za tiste, Šteri majo gorice.
Našiva poslanca sta zahtevala i dobila od ministra za javna dela 5 milijonov dinarov za nadalüvanje železnice Sobota—Ormož.
Srečni lendavčarje majo ne samo dosta svinj i krav, štere se lepo šečejo po mesti vsakše zajtro i večer i dajo zaslüžek cestnim pome-tačom, nego majo tüdi preci drüge živine, na priliko kokoši, i picekov tak ka do glizdaj One gospodarje po vulicah, zadnje čase pa se je naplodilo tüdi nekaj menši, štere kralüjejo po hotelih i Plešejo po tenjerah, pripravlenih za slovensko gospodo, štera je tak srečna, da je prišla v te varaš.
Na naše dijake so darüvali: Beltinci 253 Din. Nabrala Škafar Jožef i Balažic Anika Turnišče je dalo 433 Din. 25 p. 280 belic i 66 kil pšenice; nabrala Lutar Lukač cemešter i Smej Štefan mali hlapec. Darovnikom i nabiratelom prisrčna hvala.
V občini Noršinci se je vpisalo 51 članov v Kmetsko zvezo. Celo sta se vpisali 2 devici. Le tak naprej i tak dosegnamo naše cile. Bog živi Kmetsko zvezo I
Poziv našemi lüstvi. Opet je minulo 6 mesecov, to je pou leta. Gda smo povzdignoli ceno Novin na 20 dinarov, smo mislili, da sé naše lüstvo zosaga i več nede štelo tak Novin meti. Ali varali smo se. Skoro nikaj menje naročnikov nemamo kak lani. To je znamenje, ka naše lüstvo rado ma Novine. Novine pa tüdi majo rade naš kraj, naše lüdi, našo Slovenijo i našo domovino. Branimo pravice lüstva. Pišemo, ka se godi novoga po sveti, včaši pa damo notri tüdi kaj zmešnoga i kaj poučnpga. — Stopamo v drügo polovico toga leta. Samő 10 dinarov naj pošle i svoj atres, što šče meti lepo, pošteno veselje; naše Novine. Gledali bomo, da do Novine od zdaj naprej ešče jakše. Naj ne bo hiše v našoj Krajini, štera ne bi mela Novine! Živeli vsi stari i novi naročniki!
Cankova. Dne 24. junija se je vršo po meši v Foglerovoj dvorani zavüpni shod Kmečke zveze. Pozvani so bili zavüpniki cele fare. Poročao je g. Švikaršič od političnoga i gospodarskoga položaja. Vsi zavüpniki so zadovolni z delom naših poslancov. Vstanovila se je tüdi Kmečka zveza za celo faro Cankova za predsednika je zvoljen Anton Kočar, župan iz Cankove, za podpredsednika Karol Jank iz Skakovec, za tajnika Edvard Rajtar iz Cankove in iz vsakše vesi dva odbornika. Samo za občino Cankova je pri kmečkoj zvezi predsednik Anton Vogrinčič, podpredsednik Jožef Kočar, tajnik Franc Pavlinjek, blagajnik Franc Cipot in 12 odbornikov.
Korovci. Pri nas je pri Kmečkoj zvezi predsednik Fran Kolmanko, župan, podpredsednik Jožef Geder, tajnik Alojzij Kolmanko, blagajnik Alojzij Ciglar in 14 odbornikov.
Gornji Črnci. Predsednik naše Kmečke zveze je župan Mihal Jank, podpredsednik Mihael Jank, tajnik Jožef Hari, blagajnik Franc Gröčl in 11 odbornikov.
Domanjci. Naše Kmečke zveze je predsednik Mihael Kovač, župan, podpredsednik Jožef Lülik, tajnik Anton Bence, blagajnik Ivan Smodiš in 12 odbornikov.
Topolovci: Predsednik Kmečke zveze je župan Jožef Gomboc, podpredsednik Franc Žilavec, tajnik Štefan Gomboc, blagajnik Jakob Bagola in 12 odbornikov.
Skakovci. V odbori naše Kmečke zveze so: predsednik Karol Jank, podpredsenik Jožef Čahuk, tajnik Jožef Pavlinjek, blagajnik Jožef Jank in 12 odbornikov.
Država.
V Hraščancih v Medjimurji bo 8. juliuša toga leta mladinski zbor. Vidi se, da so se tüdi Medjimurci začnoli gibali. Nastopili bodo lüdi Orli. Pozdravlene krščanske organizacije v Medjimurji !
Za katoliški shod v Ljubljani se je priglasilo že 9 püšpekov.
V Ljubljani so Preminoči četrtek zajtra ob 9. vüri vdarili v trgovino z zlatom i srebrom na vulici, štera je vsigdar puna lüdi. Tüdi te je bila vulica puna lüstva, pa so itak tovaje pobegnoli.
Smrt zavolo psa. V Vel. Bečkereki se je zastrupo nekši pomočnik zavolo toga, ka je preveč rad meo psa, šteroga njemi je pa püc bujo, ka ga je najšeo prostoga.
Švercanje zlata. Mariborska policija je aretirala dva židova, šteriva sta v na hrbtnjkih štela odnesti v Austrijo do 15 kg. zlata.
Zakonski jarem je sladek. Znamo vsi, da bi se dekle rade ženile, to je že stara navada, nego, da bi tak rade šle v jarem zakonov kak nam kaže sledeči slučaj, toga si Človek ne bi mislo. Naši neoženjeni dečki v Ameriki so ednok razglasili po jugoslovenskih novinah, da iščejo mlade jugoslovenske devojke, štere bi bile njihove žene. No, dekle, da je samo ednok prišla prilika 'za nje, se jih je oglasilo 5147. Vse so poslale v Ameriko slike, od šterih pričaküjejo, da jim prinesejo možička in pa — dolare. Te Vrle Jugoslovenke so po lepoti, obraza, tela i po farbi Vlasov različne; dve lastnosti pa majo vse, nemreč: da so siromaške i ka je poglavitno, vsakša bi se iz dna srca rada omožila. Kakši bodo uspehi bomo že vidili.
Razbijalci Cirilove tiskarne so obsojeni. Vseh vküp jih je 19. To je jako pisana drüžba. Tak najdemo med njimi cerkvenoga zapora. Štoka, šteri je bio že večkrat kaznüvan ‘ rovalo ciganke. Potem šče so med temi Orjunci drügi pöstopači, šterim ne tak zameriti. Liki vidimo iüdi razne uradnike, med njimi pa cilo Vedcr-njaka inženera od agrarnoga urada. Na, za te lepe ptičke so preskrbljeni Prostori, kde bodo si lehko kuraže davali eden drügomi.
V poštnom ministrstvi v Belgradi je vkradjeno za 5 do 6 miljonov dinarov vrednih znamk (šteplinov). Kraje so včinoli uradniki pri ministrstvi.
Svet.
Zdrüžene države v Ameriki so mele lani za 200 milijonov dolarov več dohodkov kak izdatkov. To vam je gospodarstvo! Pa tü ma vsakša krajina svojo avtonomijo!
Madjarski penezi so strašno jako zgübili svojo vrednost. S 1. julijušom bodo podražili železnico za 100 procentov.
Ne Češkom je mož po imeni Dvoršak, 24 let star, šteri nikaj ne čüje, či se vreže. Kaj šte njemi človik dela, ga nikaj ne boli. Jej glažovino i naednok poje papira za 4 naše Novine i njemi je nikaj ne.
Bolgarski ministerski predsednik, šteri je šteo pomali na Bolgarskom napraviti republiko kmetov, je bio v toj revoluciji na njivah streljen i tüdi tam zakopan. Žalostna smrt, štera lejko zadene vse tiste, ki se vüpajo bojüvati za kmečke pravice.
„Vodne hlače“ napravi jako močen veter tak, ka zasüče vküp vodo na morji v visiki steber, šteroga potem veter žene deleč tüdi po zemli. To se večkrat zgodi tüdi na našem slovenskom Jadranskom morji. Te dneve so takše vodne hlače dosta kvara napravile na Italjanskom. Gde jih je veter gnao, so deleč okolik tak razhladile zrak, ki je začnolo zmrzaviti i je v sredi juniuša šo sneg tam, gde ga niti po zimi vsigdar ne vidijo.
V Ameriki je strašno velka vročina. Že 17 lüdi je mrlo od nje.
Na Madjarskom se je 11 mm. zvišala cena duhani, cigaretam i cigaram za 100 procentov.
Gospodarstvo.
Cene silja stalno stojijo. Jako se pita po kukarci i meli. Po našoj državi kaže letošnja pšenica dobro, oves slabše, ječmen i kukarca dobro. Pšenica 1740 koron meter; ječmen 1160 K m; oves 1200 K m; kukarica 1060 K m; mela št. 0 2600 K m; otrobi 530 Km.
Cene živine. Debele svinje 80 koron do 93 korone, govenska živina debela 50 K; Srednje debela 40 K; slabše 31 K. — Kože: govenske 60—70 K., telečje 125 K.
Penezi: 100 vogrski koron naših 4 korone 12 filerov; 100 avstrijskih 18 filerov; češka korona 11 naših;, 100 nemških mark 35 filerov; 1 dolar 350 koron.
4
NOVINE
1. julija 1923.
Da se ne pozabi....
V Belgradi je vse na deli. Poslanci so skoro vsi tam. Parlamentarne seje se vršijo drüga za drügov. Ravnotak delajo posamezni odbori. Po tom deli bi človek sodo, da smemo pričaküvati kaj bolšega za nas. Eli jako se moti, što tak misli. V Belgradi delajo istina, nego tak, ka bi nam nakladali kak najvekše terhe. Pričakuvali smo vse dobro po volitvah od nove vlade eli zdaj tam v Belgradi delajo pa po svojem.
Da bomo vidili što dela za ljüdstvo, si ogle-dajmo malo delo poslancov v Belgradi. Presodimo po tem, što dela za siromaka, Štera stranka. Vse so pa znale telko obljübljao.
Kak prle, tak ešče zdaj so najhüjši demokrati (liberalci), čiravno so oni v opoziciji, to je proti vladi. Da je tű istina, bomo včasi vidili. Čisto krviželni so pa postanoli tüdi radikalci, Šteri, kak je znano, majo sami vlado v rokah. Jako se lepo kaže kak samo srbska radikalna vláda skrbi za nas i za naše, to je prečanske kraje. Prav po „bratovskom" nam (lilijo pravice ravnotak dužnosti.
Šlo se je za slüžbeni čas vojakov. Poslanci naše stranke, to je lüdske stranke, so zahtevali naj bi meli tak zvano domačo milico, tak kak v Ameriki majo vojaštvo. Či pa na to ne bi vláda privolila, so naši poslanci predlagali 6 mesečno slüžbeno dobo, zahtevali so, naj se z našimi vojaki bolše ravna i da bi naši vojaki slüžili v Sloveniji. Naše poslance so potpirali, musiimani iz Bosnie (Spahova). Celo nešterni radikalni poslanci kmeti. Proti tomi so zagnali krik demokrati, šteri so zahtevali, da vojaki slüžijo 24 mesecov to je: dve leti! Tüdi stari Pašič je zagnao kriko, ka je vse v nevarnosti, zato trebe meti močno vojsko. Tak nam je radikalna vláda s pomočjov demokratov pa jako pomagala. Demokrati so celo ostro gučali proti tomi, da bi slovenski dečki slüžili v Sloveniji.
Iz toga vidimo, što dela pa za nas. Jeli Benkovi radikalci? Je-li Küharovi demokrati? Jeli dela za nas Radič? Nel Oni delajo proti nam, kak tüdi Radič, šteri pa sedi doma za pečjov, ne da bi prišeo i pomagao našim poslancom v njihovom deli. On kriči, da so oni proti vojski -na svojih shodih. Ne vüpa pa nikaj včiniti, ka se ne zglasüvao te zakon. To bo sí dobro zapomlití za Prihodnje volitve.
Objave.
Invalidi i dovice Zglasite se pri tajništvi v Lipovcih zavolo ponovnoga vpisanja, da se napravi štatistika.
Velki shod tretjega reda pri Sv. trojici v Slov. goricah, za cele Slov. gorice i Slov. Krajino se vrši v nedelo dne. 8. julija. Ob ½10 vüri je predga, kak važen je tretji red za vörsko živlenje i slavnostna sv. meša. Po slüžbi božoj zborovanje tretjerednikov i tretjerednic na prostori pred samostanom. Gučita kotrigi tretjega reda poslanec Žebot i ravnatelica Štupca, kak tüdi govorniki i govornice iz lüstva. Vsi do gučali od velkoga pomena tretjega reda za živlenje. — Ob 2. vüri popoudne drüga predga i večernica. Kotrige tretjega reda i vsi prijateli njegovi, na veselo svidenje v najvekšem števili! Pridite, da se navdüšimo za tretji red i za delo obnovitve našega lüstva !
Križevci pri Lotmerki. Naše gasilno drüštvo priredi dne 15. julija letos svojo 30 letnico, zdrüženo z javnov tekmov i velkov lüdskov veselicov na prostom. Naše reči so: Bogi v čast, bližnjemi v pomoč. Zato pričaküjemo vnogo vdeležbe. Vsa drüštva v okolici prosimo, da nemajo te čas nikše prireditve. Či de slabo vreme, bo naša prireditev dneva 22. julija.
Od okrajnoga glavarstva. Z dnevom 8. junijom letos se je razpüsto Generalni izseljeniški komisarijat v Zagrebi na naredbo ministrstva za socijalno politiko. Zato se vse stvari za potüvanje rešüjejo pri ministerstvi za socijalno politiko v Beogradi. Tü je tüdi Posvetovalni odbor," šteri davle tanače za izselüvanje i za potne liste. Ar Generalnoga izseljeniškoga komisarijata v Zagrebi nega več, se nemre več nikaj ta pisati ali tam pitati za tanač. Ravnotak je ne vredno hoditi prosit v Be-
ograd, ar vsako prošnjo rešüje „Posve-tovalni odbor." Na to Opominamo vse, da níšče nede meo nepotrebnih stroškov z vožnjov v Zagreb ali v Beograd.
Starost človeka.
(Pripovest.)
Gda je Bog svet stvoro i stvorenjam starost določo, je prišo pred Njega somar i ga pitao: »Gospodne! kak dugo naj živem?" — »Tresti let ti dam" — je odgovoro Bog. „Ti je povoli?” — Oh! bodi mi smileni, Vsamogoči! Tak duga leta naj nosim težki jarem, od zajtra do večera v slüžbi I Pospoloma naj žakle v mlin spravlam, ka do drügi leži krűh jeli ? Za plačo dobim samo bat pa brsanje 1 Hrana mi je pa najslabša 1 Smilüje, Štero drüga stvar več nešče jesti, vržejo meni, ka prej za sömara de to dobro. Prikrati mi moje dneve 1
Gospod se je . smilüvao nad njim i njemi je določo starost na 12 let. Pomiro se je somar. Z veseljom skriči ,,i-a,“ da je dobro bilo prositi krajše živlenje. Dosta trplenja se je rešo.
Pride pa pes. Kelko let Ščeš živeti? —ga pita Bog. Somari sam 30 let ponüdo, ali predosta se njemi je vidilo..Mogoče ti vzemeš to? — Pes 'vse prestrašeno skriči: Smilenost, smilenost Vsemogoči Bogi Tak dugo naj drčem ? To moje noge ne zdržijo! Premisli samo,ka de z menóm, če na stare dni zgübim glas pa lajati več nebom mogeo. Zobovje mi tüdi vöspadnejo pa grizti nebom mogeo. Ka čaka na mene? Vlačo bom se z ednoga kota v drügoga, če me potr-pijo. — Njemi se je tüdi smilüvao Gospod i. določo njegovo živlenje na 18 let.
Zdaj pa opica. Ozdaleč se joj zasmeje Bog i pravi: — No ti itak prevzemeš 30 let! Tebi ne trbej delati, kak somari, potrpeti tüdi ne, kak psovi. Vsikdar ^ vesela. Samo komedije špilaš. — Ohl zmožen Stvoriteo 1 To se samo tak vidi! Gda kača kaple, te gvüšno nemam žlice. Vesela sam, komedijo špilam, da se Človik ma ha kom smejati. Či mi pa jaboko ponüdi, je prekisiio. Kelkokrat bi se. mogla jokati, gda kažem veseli obraz 1 30 let ne zdržim vö. — Smilüvao se njoj je Bog, pa je tak lejko dolsprosila 10 let. Živi do 20 let.
Zdaj pa pride Človik. Pun živlenja,- veseli močen mladi. Njegov je celi svet. Proso je leta. — 30 let živi na zemli — je odgovoro Bogati je zadosta ? Zdihávle si pa bridko Človik: ,,Oh kak kratko je živlenje 1 Dokeč si hižo zozidani, dokeč bi si lejko pri svojem ognjišči doliseo, dokeč bi vživao sad onoga drevja, štero sem sam posodo, — da bi hasek meo iz svojega živlenja, so mi leta že odletela. Premisli si oča 1 Tak rano náj merjem? Prosim ta po-dugšaj mi moje živlenje 1“ — Poslühne ga Bog 1 pravi: „Na! tebi dam tisti 18 let, štere je somar tű nehao." Ali človeki se je premalo vidilo 1 več prosi. — „Nal te pa dobiš ešče psovovi 12 let." — Človik niti zdaj ’ ne bio zadovolen, prosi dele: »Žalost me obsede, če znam, ka tak rano morem mreti. Tvoja smilenost mi naj ešče malo po dugša živlenje!" — Nal pa od opice je tű ostalo 10 let. To naj ešče tvoje bo 1 Več ti pa že ne dam —. pravi Bog. — Odišo pa Človik z letami, ali ne jé bio zadovolen. — Na te način žive človek, do 70 let na zemli. Prvi 30 let je njegovi. Zdrav je, veseli, zadovolen. Veseli ga vse okoli njega. — Pride pa soma-rovi 18 let. V tom vremeni dobi edno težavo za drügov. Dela močno, žakle nosi v mlin, da se naj drügi najejo. Plačilo pa dostakrat edna Plüska, zbrsanje, kaštiga s šterimi ga na pokorščino včijo. Veselja malo. Ali hitro mine to. — Pridejo psovova leta. Začne muviti, starati se človek. Mesto ma v koti pri peči. Zob nema. Zgrizti že nemre, či ma kaj za grizti. Že ga ne potrpno. Reči nema. Drügi ravnajo. — Pride pa to slednje. 10 let od opice. Pamet je oslabila. Dete postane znovič, da se ž njega drügi samo smejejo. Pomagati si nemre. More se usodi prekdati. Živeti je itak dobro! Čüto je to, gda se je za leta pogajao. — V tolažbo pa telko: či je Človik dobro ponücao svojih 30 let, po tom je spreobrno ova leta tüdi na človeška i pozabi se, ka je v njih ne človeškoga. — To pripovist, sem čüo. Zdaj jo ví tüdi znate, povejte jo dale.
Naznanjam,
da pri meni JAKLINI ANDREJI v D. Lendavi, Glavna-u. hšt. 27. se dobijo vsefelé cimentane robe, kak cementani črep, oseki za stüdence pa tüdi flaster ratarácat po najnišišoj cejni!
Mlin
na odajo na dobroj vodi zavolo preselitve na svoje posestvo.
Cena 150.000 Dinarov. FRANC KOVAČEC, Lešnica, p. Ormož.
V občini Törnišče se bo davao ven občinski lov na 6 let v najem 22. julija 1923. po poldne ob 3 vöri v občinskoj hiši na javnoj dražbi ali licitaciji.
Bükovo vogelje i kovački premog
stalno v zalogi poljübna vnožina tüdi         vsigdar najfalejši pri J. LOVRENČIČ trgovina z mešanim blagom v Križevcih pri Ljutomeri.
Alsólendván Fő-ut 125. számu üzlet-ház szabadkézből eladó. Bővebbet a kiadóhivatalban.
Najboljše
staro in novo vino
iz Ljutomerskih goric letnik 1921. in 1922. se dobi küpiti v vsakšoj množini v župnišči (na farofi pri Sv. Križi blüzi Lotmerka).
JOŽEF ŠKERLEC
Iz GORNJE RADGONE
má svojo zálogo najbolšega
portlandcementa
v Rankovcih pri Maican Leopoldi hšt. 11. gde se tüdi lejko naroči vapno.
NEMECZ JANOŠ
BAUTOŠ
v MURSKOJ SOBOTI
odáva
vsefelé železo, obijanje za rame, glažojno.
Mašine
za šivanje, sejanje, slamorezanje pa tüdi
za mlatiti
po niskoj cejni.
Naznanje
vsem onim, šteri se spravlajo k zidi, prle kak bi si prskrbeli, Cement, Vapno, Železne nosilce, (Traverse) Okove (Spolarijo) in Štedilnike (Sparherde) naj se obrnejo k meni, nadale Priporačam: Dobropoznate moje specijalne Garantierane kose, vsakovrstno orodje (škér) za les pa za železo obdelavati. Jako točna in poštena podvorba.
Trgovina z železom
Jožef Toplak prle Marton Kálmán Dolnja Lendava, Glavna ulica 67.
JOŽEF NEŠKUDLA v Cic. — Jablom n|Orl, Češka ustanovljeno l. 1810. pošilja v predobroj kakovosti vse cerkvene obleke, kazule, pluviale, dalmatike, antipendije, cerkvene bandere, drüštvene zastave predvsem orlovske, kelihe, ciborije, monštrance i vse posode iz kovine. Stare obleke se umetno i fal popravijo. Kelihi za ceno od 300 Din. naprej pozlatijo. Vse reči se bodo brez carine dopošiljale. Za celo Jugoslavijo je zastopstvo pri: JAROSLAV NEŠKUDLA,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Za rojare!
V nedelo 8. julija t. l. po velki meši bo v državnoj šoli v M. Soboti rojarski shod, na šterom bo predavao g. Jurarančič. Rojari, prite vsi i pripelajte seboj prijatele rojarstva.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava