Po?tnfna nTaffane v gotovini
manoef, torek 9. avgusta t931
Stev. 179 Leto. V!. (XIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo In upravai Maribor, Alaksandrova cesta it. 13 « Toleton 2440 tn 2450 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 18. url i Velja moaečno prejeman v upravi ali po po&tl 10 Din, dostavljen na dom 12 Dlo # Oglasi po eealku / Oglase aprejeasa tudi oglasni oddelek Jutra- v Llubllanl • Poitnl čekovni račun St. 11.400
99
JUTRA
99
Dekoncentracija državne uprave
REŠITEV NAŠEGA NAJVAŽNEJŠEGA VPRAŠANJA.
Okoli vprašanja uprave se suče skoraj vse naše javno življenje po osvobojenju. Izdelali in tudi uzakonili smo celo vrsto načrtov, ki so določali decentralizacijo le uprave, a do kraja se ni izvedel nobeden. Prav zaradi tega so velepomembne besede ministrskega predsednika g. dr. Milana S r š k i č a na seji kluba senatorjev in poslancev v nedeljo. Po usta-v< je določeno, je dejal g. dr. Sr s kič, da se izvaja ustava po banovinah, ki so jim meje točno določene in jim načeluje ban kot zastopnik višje oblasti. Področje banske oblasti, upravne in samoupravne, se določa z zakonom. Zakon o razdelitvi kraljevine na upravna področja z dne 3. oktobra 1. 1929. in zakon o banskih upravah z dne 7. oktobra 1. 1931. določata široko dekoncentracijo oblasti in dajeta banom v oblast vse posle obče uprave, _ ne pridejo pod pristojnost okrajnih ‘mravnih oblasti in ki niso pridržani prisojnosti ministrov. V vseh teh zadevah ou.oča končno le ban.
Daši so tendenca in predpisi zakona to določali, se je slaba praksa, ki jo je uvedla trdovratna birokracija v obrambi svoje pristojnosti, uprla temu načelu ter ji Je uspelo dovesti bansko upravo skoraj na delokrog okrajnega glavarstva na banovinskem ozemlju. Naslavljali so pritožbe na ministrstva proti vsem odredbam bana, celo proti onim,.ki so spadala izključno v njegov delokrog. Ta napačna Praksa je našla potrditev tudi v zakonu 0 občem upravnem postopku z dne 8. marca 1930. Člen 114. tega zakona je iz-Drenienil eno izmed glavnih načel uprav-
razdelitve države, načelo dekoncentracije. Banu ni bila odvzeta samo pralca, da končno rešuje zadeve iz področja splošne uprave, ki so bile prenesene v njegovo področje, temveč celo samostojnost pri reševanju zadev docela samoupravnega značaja. Ker ta praksa ai bila niti v duhu ustave niti v skladu z upravičenimi težnjami, da se splošna upravna oblast čim bolj dekoncentrira in decentralizira z navodili in pod nadzorstvom centralne oblasti, bo vlada v najkrajšem času s primernimi spremembami zakona prenesla v delokrog bana pravice, da končno odloča o vseh banovinskih in samoupravnih zadevah, kakor tudi o vseh zadevah splošne uprave, ki jih
po sedanjih zakonih rešujejo v prvi ali drugi stopnji.
Poleg tega je velik del splošno-uprav-nih poslov pri poljedelstvu, trgovini, gozdarstvu, rudarstvu, javnih delih, prosveti in telesni vzgoji, ki bi jih zaradi nji' hovega značaja morala reševati banovinska uprava, ne pa centralna. Vodstvo personalne politike, upokojitve, odpuščanje uradnikov in uslužbencev ter imeno vanje novih uradnikov bi se moralo v mnogo večji meri prepustiti banom, ki bodo te posle izvrševali bolje kakor centralne oblasti, ker imajo boljši pregled o zanesljivosti, sposobnosti in aktivnosti vsakega uslužbenca. Prav tako bi se mogli nekateri posli, v katerih nastopa država kot podjetnik, prenesti na bane kot zastopnike vrhovne oblasti. Ko se bo tako razširila pristojnost bana, bo treba istočasno z zakonom določiti tudi načelo, da morajo vse ustanove, ki sodelujejo pri poslih splošne uprave, kakor trgovske, obrtne in industrijske zbornice ter slične korporacije, prilagoditi svojo teritorialno pristojnost ozemlju banovin, ker zahtevajo to že gospodarske potrebe, glede na katere je bila poleg drugih okoliščin izvršena tudi razdelitev države na banovine.
Financiranje banovin kot samoupravnih enot je treba usmeriti tako, da se ljudstvo osvobodi osovraženih taks in doklad, zaradi katerih se banovine kot ustanove diskreditirajo. Treba je morda razmišljati o tem, ali ne bi bilo treba prispevati k banovinskim dohodkom direktno iz državnih sredstev, seveda v onih mejah, v kolikor bi se s prenosom poslov od centralne na banovinske oblasti zmanjšal proračun državnih izdatkov. Obenem se pa morajo organizirati seveda tudi banovinski sveti kot organi banovinskih samouprav. Silni centralizem birokracije, ki ga nihče ne želi, je treba zamenjati z oblastjo, ki je ljudstvu bližja, ki bo posle hitreje obavljala in bo imela možnost, da bolje pregleda in presodi na mestu vse razloge in elemente, ki jih je treba upoštevati in ki bodo ljudstvu bolj razumljivi In pravični. S tako ureditvijo uprave bodo dobile naše banovine možnost razviti v polni meri svojo delavnost, v prvi vrsti seveda za zadovoljitev vseli narodnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih potreb.
Krvave borbe v Gram Chacu
BOJI ZAVZEMAJO VEDNO VEČJI OBSEG. — RAZMERJE MOČI OBEH DRŽAV. — NARAVNI SOVRAŽNIK.MALARIJE.
9. avgusta. Po zadnjih borbe'men Vusteh zavzemaio krvave SkW%S'admib“lWsk'"1'i '5. »“J?™-
"a ozemlju Gran Chaca
S vnina*	' S temi bitka™ *
+ n	vr>	obema državama
gotovo dejstvo, dasi so vzroki tega krvavega razracumavanja nerazumljivi, ker sta tako Bolivija kakor tudi pa_ ragvaj vsaka za sebe teritorialno več_ ja od današnje Nemčije. Bolivija ima 3 in pol milijona prebivalcev, Paragvaj pa komaj milijon, in še med temi je največ Indijancev, ki žive večinoma v pragozdovih. Obe republiki se bijeta za močvirno ozemlje Gran Chaca, kjer živi le majhno število popolnih divjakov in na paragvajski strani nekaj kolonij ruskih beguncev.
Vojna poročila obeh nasprotnikov govore o obojestranskih vojnih uspehih. Paragvajci poročajo da so sestrelili neko bolivijsko bojno letalo, Boli-.viici na se ponašajo s teritorialnimi
zavzetji, ki da so sledila ljutim bitkam. Izgledi na uspeh vojne so zelo negotovi. Bolivijci so hribovci, ki žive po gorah pogosto celo do 4000 metrov nadmorske višine. Imajo zelo dobro armado, ki jo je reorganiziral nemški general Kundt s pomočjo nemškega stotnika Rolirna, vendar zelo težko prenašajo tropsko nezdravo klimo v področju Gran Chaca in Tazsaja med njimi v masah mrzlica. Nasprotno pa so Paragvajci navajeni na to podnebje in zatrjujejo, da bo prav ono njihov najboljši zaveznik in pomočnik. Po zanesljivih poročilih uhajajo Bolivijci tudi v resnici v velikih množicah čez argentinsko mejo.
OBISK KfeMALA PAŠE V SOFIJI.
PARIZ, 9. avgusta. Iz Ankare se
uradno poroča, da bo predsednik Mu-stala Kemal paša v najkrajšem času odpotoval v Sofijo na obisk h kralju Borisu.
Kandidatura Adolfa Hitlerja
FRANCOSKI GLASOVI O NOVI NEMŠKI VLADI. — UVODNIK PAPENOVEGA GLASILA.
SENZACIONALEN
PARIZ, 9. avgusta. Po semkaj dospelih vesteh je kandidatura Adolia Hitlerja za državnega kancelarja zelo resna. Verjetno je tudi, da mu bo prizadevanje uspelo. Njegovi pristaši ga silijo, naj ne popusti in se tako že enkrat loti izvajanja svojega programa. V primeru, da postane Hitler državni kancelar, bo general S c h 1 e i-c h e r na vsak način še nadalje ostal v vladi kot nekakšna protisila. Sedanji notranji minister von G a y 1 dobi drugo listnico, dočim bo baron Neu-rath ostal zunanji minister in bo izpadel prav za prav le von P apen.
BERLIN, 9. avgusta. Velika senzacija je današnji uvodnik lista »D e u t-sche Allgemeine Zeitung«, Pa-penovega organa, ki se ukvarja s Hitlerjevo kandidaturo za državnega kancelarja in jo kategorično odklanja. Člankar opozarja narodne socialiste na ogromno odgovornost, ki bi jo v tem primeru prevzela Hitler in stranka. SIedilo#bi gotovo nazadovanje po-kreta. Hitler je kot vodja velikega nacionalnega gibanja dosti predragocena osebnost, da bi se mogel ukvarjati z državnimi posli.
Seja skupščine in senata
INTERPELACIJE IN NOVI ZAKONSKI PREDLOGI.
UREKOV PREDLOG.
DELO SENATA.
BEOGRAD, 9. avgusta. Na včerajšnji seji narodne skupščine je bilo najprej prečitanih več interpelacij, ki so jih Vložili poslanci v raznih zadevah, nekaj izpreminjevalnih predlogov glede zakonov in novih zakonov. Odklonjena je bila zahteva poslanca dr. N i-k i č a, da pride na dnevni red razprava o poročilu verifikacijskega odbora glede naknadnih volitev v otoškem okraju, nakar je skupščina podalj šala odboru za proučitev zakonskih predlogov o kovanju srebrnega denarja, o spremembi zakona na poslovni promet in trošarinskega zakona prou-čltveni rok za 24 oziroma 48 ur. Nadaljevanje seie je danes popoldne.
Včeraj je bila tudi seja senata, ki •h je predsedoval podnredsednik: dr. N o v 3 k. Izvoljen je bil poseben odbor za nujno proučitev od skupščine predloženega izpbeminjevalnega zakona o obmejnih četah. Objavljeno je bilo tudi konstituiranje odbora za Pro-
učitev resolucije senatorja Ivana Hribarja glede sestave državnega gospodarskega programa. Izpopolnjeni so bili z novimi člani oziroma namestniki finančni, verifikacijski in- imunitetni odbor. Prihodnja seja senata bo jutri popoldne.
V skupščinskem odboru za proučitev je bil zakonski .načrt o izpremembi zakona o zobozdravnikih in zoboteh-nikih v načelu odobren. Skupščin! je bil predložen po poslancu U r e k u in 80 tovariših predlog zakona o iz-prcmembi čl. 8. zakona o zaščiti kmetov. V bodoče naj bi ne bile iz okvira tega zakona izločene samoupravne in zadružne hranilnice, ki so svoje krneč ke dolžnike preganjale z vsemi mogočimi sredstvi in jim tako povzročile ogromne stroške in težave. To je kmečko ljudstvo pritiralo na rob propada v vseh delih države, zlasti t * v dravski banovini.
Boji med Japonci in Kitajci
LONDON, 9. avgusta. Iz Pekinga poročajo, da dobivajo spopadi med kitajskimi in japonskimi četami na postojankah severno od velikega kitajskega zidu kritičen značaj. Baje nameravajo Japonci izvesti oboroženo ekspedicijo v jehol-sko pokrajino, mogoče celo tudi proti Pekingu. Spopadi med nerednimi četami in japonskimi oddelki so vedno pogostejši. Japonci koncentrirajo svoje čete v področju Yighove. Po službenih poročilih iz Tokija so zahtevali v zadnjem tednu spopadi v Mandžuriji na kitajski strani znatne izgube. Kitajci imajo 51 mrtvih in 112 ranjenih.
Francosko posojilo Madžarski
PARIZ, 9. avgusta. Finančni minister G e r m a i n-M a r t i n je Izjavil v parlamentu, da je Francija s sodelovanjem pariške bančne zveze dovolila Madžarski posojilo v znesku 354 milijonov frankov.
ITALIJANSKO POSOJILO TURČIJI.
PARIZ. 9. avgusta. Francoski listi do-znavajo iz Rima, da se Italijanska in turška vlada pogajata o najetju posojila, ki bi ga Italija dala Turčiji. Obe državi sta se načelno že sporazumeli o tem posojilu ob priliki obiska turškega ministrskega predsednika v Rimu, zdaj pa je potrebna le še točna ugotovitev in formuliranje posameznih točk.
NOVA JUGOSLOVANSKA LADJEDELNICA.
SPLIT, 9. avgusta. V septembru bo v severnem delu splitskega pristanišča na svečan način otvorjena nova jugoslov. ladjedelnica. Družba, ki je zgradila ladjedelnico, je te dni prenesla svoj sedež iz Beograda v Split. Dosedanji stroški zgradbe znašajo okrog 14 milijonov dinarjev, izvršene bodo pa še nadaljnje znatne investicije, s katerimi bo ladjedelnica izpopolnjena tako, da bo rnpgla popravljati tudi največje ladje. Ladjedelnica bo mogla konkurirati vsem znanim ladjedelnicam v Trstu, na Reki in v Pulju ter so ji nekatere naše paroplovne družbe že oddale svoje parnike v popravilo.
KONGRES TRANSPORTNIH DELAVCEV.
PRAGA, 9. avgusta. Včeraj se jc pri čel s slavnostno otvoritvijo kongres mednarodne zveze transportnih delavcev, ki mu prisostvujejo zastopniki 21 držav, med njimi tudi Jugoslavije. Predsednik zveze Kramp je v svojem govoru podčrtal silno škodo, ki jo povzroča današnja kriza transportni industriji.
S kolesa je padel.
Na Aleksandrovi cesti v Studencih ji padel s kolesa delavec Tone Sajč. Pr
padcu si je hudo poškodoval levo nogo 1 kolenu in moral iskati Doinoči v bolniš nicu
'8pan,2.
rr. iborskl »V E C E R NI K« Juira
V M a r j Boru, 'due 9. VIII. 1932.
mmmmmmammmmmmmmmaammBaam mssmaaaM
Razstave »Mariborskega tedna"
Razstava gozdarske šole v Vrazovi ulici traja do 15. avgusta. Odprta je vsak daru od 8.—13. in od 14.—17. ure.
Razstava:	»Dom	in ženska domača
obrt« traja do 15. avgusta. Odprta je vsak dan od 9.—13. in od 14.—17. ure. Nameščena je v dekliškem zavodu »Vesna« v Aškerčevi ulici.
Zgodovinska razstava najnovejših iz-kopin traja do 15. avgusta. Odprta je vsak dan od 8.—13. ure. Nameščena je v mestnem muzeju v Cankarjevi ulici.
Razstava jadralnega letalstva bo trajala od 11. do 15. avgusta. Nameščena bo na deški meščanski šoli v Krekovi ulici in bo odprta vsak dan od 10.—18. ure.
Razstava konj amerikanske pasme bo trajala od 13. do 15. avgusta. Kontji bodo razstavljeni v skladišču pivovarne »Union« v Razlagovi ulici. Odprta bo od 8.—18. ure.
Kaj bo drevi in jutri?
Drevi ob 18. uri bo na Dravi ob Ka-ferjevetn kopališču veslaška tekma mariborskega veslaškega kluba. Pri tekmi bo igrala godba. Ob pol 21. uri bo prvič v Mariboru nočna nogometna tekma v. Ljudskem vrtu. Na Mariborovem igrišču! se srečata GAK (Grazer Atletik Šport-1 klub) in ISSK Maribor. Pri tekmi bo igra-1 la godba. Jutri v sredo pa bo zvečer ob i 20. uri sokolska akademija na novoi otvorjenem letnem telovadišču v Mag-: dalenski ulici. Na akademiji nastopijo vsi j društveni oddelki Sokola I. in Sokola-, matice. Ob pol 21. uri bo koncert v j mestnem parku.	j
KONCERT MARIJA ŠIMENCA.
V sredo 17. t. m. ob 20. uri nastopi na j Trgu svobode naš sloviti tenorist Marij j Šimenc. Na sporedu bodo arije iz operi Itd.
Grof Vladimir Stroganov na zatožni klopi
ROMANTIČNE ZGODBE NEROMANTIČNI KONEC.
Pred sodnikom poedincem tukajšnjega okrožnega sodišča se je zagovarjal danes dopoldne nevaren svetovni pustolovec, 291etni slikarski pomočnik Karel Lesjak, mariborski rojak in pristojen v občino Pekre, obtožen, da se je izdajal za ruskega grofa Vladimirja Stroganova in pod tem lažnim imenom sleparil ljudi, zlasti po tujih državah.
Obtoženi Lesjak se je že pred leti izselil iz naše države in si izbral Nemčijo za svojo novo domovino. Tam se je izdajal za ruskega emigranta pod raznimi lažnimi imeni in se tako lažje preživljal. Nemške oblasti so mu prišle na sled, bil je kaznovan in končno tudi izgnan iz Nemčije. Ko je bil po izgoeu na potu v domovino, je prišel tudi v mesto Tuttlin-gen. Ker se je znal zelo dostojanstveno vesti, si je že prvi večer pridobil zaupanje tamkajšnjega uglednega kavar-narja Bayerbacha. Bayerbachovim je jel pripovedati izmišljeno zgodbo o starših, ki so imeli lep grad v Rusiji, katerega so boljševiki porušili, starše pobili, le on in njegova sestra sta srečno pobegnila.
Nastanil se je pri Bayerbachovih, ki so imeli z njim usmiljenje in ko so izvedeli, da je grof, so bili z njim še bolj prijazni. Zlasti se je navdušila zanj Bayerbacho-va 181etna hčerka Hildegarda. Med grofom in mlado Hildegardo se je razvila vroča ljubezen, katero je pogrevala grofovska krona in epoleta ruskega častnika, katero je nosil s seboj. Mlada Hilda je tudi ugotovila, da je grof pravih aristokratskih manir in da ima aristokratske roke. V kratkem času sta se drug za
drugega tako navdušila, da so Hildegar-dini starši privolili v zaroko.
Kot zaročenec hčerke edinke je postal grof pri Bayerbachovih rodbinski član. Bil je preskrbljen z vsem, kar je potreboval, in po potrebi so mu dajali tudi denar. Zaročenca sta dala tiskati zaročna naznanila z zlato obrezo in grofovsko krono, čez nekaj tednov po zaroki pa je mladi grof odpotoval v Jugoslavijo, da bi si preskrbel potrebne dokumente za poroko. Čudno pa se je jelo dozdevati Bayerbachovim, da je v pismu navedel svoje ime kot Karel Lesjak, kar jim je pa pojasnil v nekem pismu tako, da je moral odložiti plemstvo in spremeniti ime, če hoče dobiti jugoslovansko državljanstvo. Pripomnil je v svojem pismu tudi to, da bi mogel plemstvo obdržati le tedaj, če bi plačal državni blagajni 10.000 Din. Skušat je pripraviti Bayerbachove dc tega, da bi se izselili v Dubrovnik in tam otvorili kavarno. O vsem, kar je pisal mladi grof, je pa jel Hildegardin oče pomišljati. Odpravil se je v Maribor, odkoder sta res z grofom odpotovala v Dubrovnik. Ko pa sta se vrnila v Maribor, se je Bayerbach zglasil pri tukajšnji policiji, kjer je izvedel vse. Takoj drugi dan so grofa Vladimirja Stroganova aretirali in njegove grofovske časti je bilo konec.
Obtoženec je pri obravnavi vse priznal in s solzami v očeh zatrjeval, da je resnično ljubil Hildegardo. Za grofa pa se je izdal zato, da si je lažje pridobil njeno srce. Obsojen je bil na poldrugo leto ječe.
Iz šolske službe.
V višjo položajno skupino so napredovali Dragotin Kveder, ravnatelj meščan-j ske šole v Ptuju; Josip Poljanec, učitelj j meščanske šole v Mariboru; Josip Pri-; jatelj, učitelj meščanske šole v Ormožu;j Avgusta Šantljeva, učiteljica meščanske) šole v Mariboru. Nadalje so bili imeno- j vani za učitelje učiteljski pripravniki oz. j pripravnice: Ivan Babnik pri Sv. Bene-! diktu v Slovenskih goricah, Stanka Cva-rova v Krašnji, Roza Perčičeva pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah, Dragotina Langotova v Dolnjih Slavečih, Ivanka Dovnikova v Andrejevcih, Štefka Majhnova pri Mali Nedelji, Otilija Cepejeva pri Sv. Križu pri Mariboru, Marta Buše-nova pri Sv. Križu pri Mariboru in Olga Mod rova pri Št. Janžu na Dravskem polju.
Iz železniške službe.
Železniški prometnik Ivan Pavlin je premeščen s Fale v Ruše.
Poroke.
Te dni so se poročili v Mariboru: g. 'Jelenik France z gdč. Anico Kresovo, g. Herman Trop z go. Angelo Kukovče-.vo, roj. Nunderjevo, g. Rupert Majhenič z gdč. Marijo Gassenbauerjevo, g. Štefan Stojnšek z gdč. Rozo Kolmanovo, g. Lojze Bučar z gdč. Anico Vrečkovo, g. Fran Petrovič z gdč. Marico Lajnščkovo in g. Vinko Ozebek z gdč. Melito Božičevo. Bilo srečno!
Otvoritev promenadne poti ob Dravi.
Dela na promenadni poti ob Dravi so toliko napredovala, da se bo pot lahko otvorila. Sicer še ni popolnoma gotova, je pa toliko dovršena, da se bo lahko prišlo do broda in bo v petek 12. avgusta izročena javnemu prometu. Otvoritev bo ob 15. uri. Zbirališče na Kralja Petra trgu, od tam skupen odhod do gostilne Balon, kjer bo prijateljski sestanek. Vabljeni so vsi, ki se za otvoritev zanimajo.
Razstava konj.
Za razstavo konj, ki bo ob priliki »Mariborskega tedna« v skladišču »Uniona« v Razlagovi ulici, je doslej prijavljenih Že 38 konj.
V sredo, 10. tm. ob 20. uri
telovadna akademija Sokola I.
na telovadfiču ob Magdalanskl ulici — Nastop vssh društvenih oddelkov in oddelkov Sokola matice
Vstopnice za »Prodano nevesto«.
Vstopnice za »Prodano nevesto« se dobe vnaprej v pisarni Mariborskega tedna, Gosposka ulica 36, pri Zlati Brišnik-ovi in Hoierju. Cene so sledeče: sedeži po 40, 30, 25, 20 in 15 Din, stojišča po 10 in 6 Din. Vse, ki so rezervirali vstopnice za sedeže, prosimo, da jih sedaj dvignejo, ker jih pri velikem povpraševanju ni mogoče nadalje zadrževati, posebno ker moramo ohraniti nad 300 sedežev za goste iz Beograda. Okoličanske skupine, ki so se prijavile za obisk »Prodane neveste«, naj si nabavijo vstopnice potom odposlancev, ker sicer za soboto radi velikega obiska (trgovsko zborovanje, gostilničarski kongres, kongres ma-gistratnih uslužbencev) ne bomo mogli več zadrževati napovedanega števila vstopnic. Zadnji termin za dvig je četrtek. Od tega dne naprej ne velja nobeno rezerviranje več.
Veslaška tekma danes 9. t. m. ob 18. uri bo silno zanimiva. Okoli 50 tekmovalcev moških in žensk. Godba. Traja 2 uri. Za konec imajo »Dravski pirati« iz Studencev pripravljeno veliko senzacijo v veliko .veselje publike v Kaferjevem kopališču.
Greml] trgovcev objavlja,
da bodo na praznik 15. t. m. (Veliki Šmaren) trgovine v Mariboru dopoldne odprte, na kar se opozarjajo obiskovalci »Mariborskega tedna«, da jim bo tudi ta dan mogoče nabaviti si svoje potrebščine.
Spominska plošča
žrtvam vojnih let na stolnici je bila včeraj že vzidana. V petek 12. t. m. bo odkritje in blagoslovitev ob 18. uri (ne kakor na programu prvotno določeno ob pol 20. uri).
Smrtna kosa.
V zadnjem času so umrli v Mariboru: Peter Kos, star 24 let; Jože Petelinek, 27 let; Matija Kavčič, 54 let; Marija Girstmajerjeva, 71 let; Alojzija Sinkovi-čeva, 68 let; Alojzij Nerat, 84 let; Peter Mrazovič, 51 let; Jera Pernatova, 63 let; Ana Lešnikova, 62 let; Olga Štiblerjeva, 26 let; Marija Laknerjeva, 71 let; Frančiška Dolničarjeva, 81 let; Jože Kolar, 38 let; Ana Potiskova, 38 letj Ivan Popov Kuzmanov, 21 let; Ivan Žmegač, 37 let; Matija Dominik, 46 let; Marija Škofova, 76 let; Leopold Zemljič, 20 let; Marija Fujsova, 24 let; Ana Pristovnikova, 72 let; Ludvik Kovač, 26 let; Ana Žiže-kova, 55 let; Mihael Sep, 24 let; in Anton Ivančič, star 48 let. N. p. v m.!
Curlosum.
V kino »Union« sc za »Mariborski teden« predvaja film, čegar dejanje so godi v Parizu, govori in poje se v angleščini, sliši se nemško, tekst se pa čita v hrvaščini ...
Gasilnim društvom.
Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Račah priredi 4. septembra t. 1. veliko dobrodelno tombolo. Nanjo opozarja vsa sosedna društva in prost,^ da tega dne ne bi prirejala konkurenčnih prireditev.
Požar v Selnici ob Dravi.
Preteklo nedeljo popoldne okoli 5. ure je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju selniškega župana Hernaha. Gospodarsko poslopje je bilo polno .sena in slame ter so ga plameni namah objeli. Vnela se je tudi v bližini stoječa stanovanjska hiša in so le s težavo rešili najnujnejše predmete. Radi pomanjkanja vode je bil zaman ves trud gasilcev, ki so prihiteli iz Selnice in Ruš. Gospodarsko poslopje in hiša sta pogorela do tal. Škodo, ki jo je povzročil požar, cenijo na nad 80.000 Din. Kako je požar nastal, se ne ve.
Vreme.
Barometer se je dvignil In obeta se nam lepo vreme. Davi ob 7. uri je kazal v Mariboru pri 20 stopinjah 743.3, reduciran na ničlo pa 740.9; temperatura je znašala ob 10. uri dopoldne 21.5 stopinj.
Doraščajoči mladini nudimo zjutraj ča* šico naravne »Franz Josefove« grenčice, ki dosega zaradi tega, ker čisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda ze pri malih, največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
V kavarni „Jadran“
od danes 9. avg. napiej vsik dar«
KONCERT WITHE STAR
Upravni odbor Združenja izvoznikov in sadnih trgovcev za bivšo mariborsko oblast.
Na občnem zboru, ki je bil preteklo soboto dopoldne, je bil pri volitvah izvoljen za predsednika Srečko Krajnc, za podpredsednika Kerenčič iz Pesnice, za člane uprave: Vavpotič iz Zgornje Kungote, Kostanjšek od Sv. Martina, Dimnik iz Št. lija, Zupan iz Maribora, Cajnko iz Siovenjgradca, Stojnšek iz Šmarja pri Jelšah, Pevec iz Ormoža, Marš iz Ljutomera in Gaves iz Ptuja; za namestnike pa: Pučnik iz Ljutomera, Bezjak s Pragerskega, Fokter iz Maribora in Švare iz Pesnice. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Oset z Vranskega, Stoger iz Ptuja in Šumer iz Konjic.
Izlet na Peco!
Zimskošportni odsek SPD Maribor priredi v nedeljo 14. iti v ponedeljek 15. t. m. izlet na Peco. Vodja izleta je »Foter Pitsch«. Odhod v nedeljo zjutraj z vlakom ob 5.40. Prijave sprejema »Putnik«, kjer se mora do sobote predložiti planinska legitimacija, potrjena od policijske oblasti in Din 14 za polovično vožnjo do Prevalja. Dobrodošli vsi turisti in planinci!	2524
Mlatilnica v jarku.
V Radvanju se je piredsinočnjim zgodila hujša nezgoda, ki na srečo ni zahtevala človeške žrtve. Pri Šerbaumovih so končali z mlatvijo, nakar so velik mla-tilni stroj, ki tehta skoro 8000 kilogramov, nameravali spraviti k veleposestniku Jurkoviču v Zgornje Radvanje. Ko so krenili z mlatilnico proti gradu, so morali čez lesen most, ki že več let ni bil popravljen. Pod silno težo mlatilnice pa so lesene podpore mosta zahreščale in mlatilnica je zgrmela v jarek. Na srečo je bil hlapec na drugi strani, sicer bi bil gotovo padel pod težko mlatilnico. Na kraju nesreče se je zbralo mnogo radovednežev. Šele ko so prišli delavci elektrarne s potrebnim orodjem, so dvignili ndatilnico iz jarka. Mlatilnica se ni poškodovala., le most je popolnoma porušen in bo treba novega.
Ker je miril pijance.
Sinoči jo je pošteno izkupil 241etni hlapec Henrik Zamih na Spodnji Polskavi* Skušal je napraviti red v neki gostili’ kjer so rogovilili pijanci, pri tem ga ie pa neki pijanec štirikrat zabodel z nožem v pleča, da se je ves krvav zgrudil. Ranjenega hlapca so takoj prepeljali .v mariborsko bolnišnico.
Ruški lakir v bolnišnici.
Že pred dnevi je pogoltnil delavec Maks Verbljak precej velik žebelj. Z železno tvarino pa ni bil zadovoljen njegov želodec in je moral Maks iskati pomoči v bolnišnici, kjer bo operiran.
Kaznovana neposlušnost.
Veselo so vriskali fantje nekega večera, ko so šli pp cesti skozi Slovensko Bistrico. Korajžne fante je opozoril bistriški policaj in jih pozval naj utihnejo. Za njegove opomine pa fantje niso po-rajtali, in ko jim je napovedal aretacijo, je nastal prepir. Stražnik je rabil orožje in streljal. Nekemu tovarniškemu delavcu je obtičala krogla v levi nogi. Obstreljenega delavca so spravili v mariborsko bolnišnico, fantje pa bodo imeli opravka s sodiščem.
Obiščite kavarno »Park« In umetniške predstave v »Veliki kavarni«!
Športni večer Mariborskega tedna
Drevi ob 18. uri	Ob	20.30	v	Ljudskem	vrtu
veslaSka tekma na Dravi GAK CGradec) : ISSK Msribor
-cilj v Kaferjevem kopališču — Godba	Prva	nočna	nogometna	tekma	v	Mariboru
v M a- r I s o f ti, 3rie 5‘. Vffl. WS.
'MaTItftftk! »VE C ERNI K« Jfltfa
Stran £
Obiščite
Obiščite
Obiščite
razstavo gozdarske šole v Vrazovi ulici
Odprta je vsaki dan od 8.—13. in od 14. do 17. ure. Vstopnina 2 Din.
razstavo „Dom in ženska domača obrt“
na Vesni v Aškerčevi ulici. Odprta je vsaki dan od 9.—13. in od 14.—17. ure. Vstopnina 2 Din.
zgodovinsko razstavo v mestnem muzeju
v Cankarjevi ulici. Razstava je odprta vsaki dan od 8.—13. ure. Vstopnina 2 Din.
Ali je vajeniški dom potreben?
ŠE NEKAJ MISLI K VAŽNEMU PROBLEMU.
»Večernik« je že večkrat opozarjal v Povsem utemeljenih in umestnih člankih r*a pereč problem vajeniškega doma v Mariboru. In vendar nekateri še dvomijo, da bi bila rešitev res tako nujno potrebna. To naziranje je značilno, saj marsikdo vidi v »obrtnem in trgovskem vajencu še oni »manj vredni stvor«, ki ga je treba izrabiti, kolikor se da.« Tako spada — na žalost — vajeniško vprašanje Pri nas še v skupino nerešenih socialnih Problemov, v Mariboru pa tvori vrh tega še važno nacionalno zadevo.
O nemškem občevalnem jeziku našega obrtnega in trgovskega naraščaja so bile debate že pred leti, žal brez vidnega učinka. Takratne spodbude se prehitro zatonile v preteklost in danes daje še vedno večina obrtnikov in trgovcev Mariboru videz dvojezičnega, narodno uiešanega mesta. V resnici je velika večina slovenska, le nesrečne razmere z našo neuvidevnostjo pospešujejo narod-n° nezavest in neprestano potujčevanje naraščaja.
je čudno, da mladina, ki je obiskoma v poprevratni dobi izključno sloven-ske osnovne in srednje šole, neprestano nemškutari. Da se to vrši navadno v značilni mariborski spalcedranščini, je dokaj o uspešnih poganjskih Izvenšolskih vplivov. Učiteljstva ne more zadei. krivda za takšna razočaranja. Mnenje, da je šola samo v stanju človeka poljubno oblikovati, to lepo mnenje iz preteklosti moramo, žal, položiti v grob, ki ga je izkopalo naziranje o okolici mladine. Zavest, da je okolje mladostnika ono, ki nanj najtrajneše učinkuje, nam še le izostri pogled na marsikatero zlo današnjega časa.
Že iz te zakonitosti bi morali izvajati Posledice, za našo šoli odraslo mladino, ki je danes večinoma prepuščena nepravilnemu okolju, zlasti v mestu, kjer v stoterih oblikah stega svoje kremplje po mladih dušah. Preskrbimo torej vajencem zdravo okolje, kakor skrbi vrtnar cvetici za ugodna tla! V dobri zemlji cvetica ob pravilni hrani lahko uspeva. Če pa-ča nanjo blagodejen dež in jo še obseva ?*ato solnce, takrat se rastlina mogočno ln lepo razvije, na veliko veselje vseh.
^ luči okolja se dajo pojasniti vsi oni
številni pojavi, ko se je ta ali oni mladostnik tujerodnim vplivom izvil s tem, da je prišel v slovensko družbo, v Sokola ali v slovenski športni klub. Ako so ga znali pridržati, so ga rešili in dvignili v naš narodni krog. In kdo bi mogel to lepše in uspešnejše vršiti nego — vajeniški dom!?
So pa še druge okoliščine, ki govore za tak važen zavod.
Kakor imamo zelo lepe zakonite odredbe o zaščiti delavcev in specialno o zaščiti mladoletnih delavcev, tako se ti zakonski predpisi v praksi žal ne izvajajo.
Razne statistike in poročilo dokazujejo, da delajo vajenci kljub vsem lepim predpisom preko zakonito določenega časa. V Zagrebu n. pr. dela 14% vseh vajencev po 12 ur, 13.3% po 16 ur, 5.1% pa celo po 18 ur na dan. To je ugotovil zagrebški šolski zdravnik dr. čebulic in bi bila mariborska statistika v svrho primerjave izredno zanimiva. Dvomimo, da li bodo razmere ugodnejše!
Prav tako je ugotovljeno, da stanujejo vajenci v nehigijenskih prostorih in v razmerah, ki so kvarne, njihovemu razvoju. Vajenci nimajo niti proste nedelje, ker morajo posečati dopoldne nadaljevalne šole. Prav tako so skoraj povsod prikrajšani za počitnice, ki so jim z zakonom zasigurane. Največ pa je vedno pritožb, da morajo vajenci preveč delati in to celo težka dela, ki niso v skladu s šibkim telesnim ustrojem. Posledice v zdravju in rasti so neizogibne.
Spričo omenjenih razmer je potrebno, da se vajeniškemu vprašanju posveti smotrena skrb. Julijška številka zagrebške revije »Radnička zaštita« prinaša izpod peresa dr. Miroslava Šlezingerja nekaj misli, kako bi se stvari prišlo do dna. Sklicuje se na zakon o zaščiti delavcev z dne 14. junija 1932.
Z novim zakonom o delu je podana možnost, da se delodajalci prisilijo, da nudijo vajencem higijenična stanovanja. Kjer pa to ni mogoče, se morajo zgraditi vajeniški domovi. Sicer zakon predpisuje ustanavljanje takih domov strokovnim, trgovskim in obrtnim organizacijam. Iniciativo bodo pa morale vzeti v roko vsekakor višje instance: banovina, občina
Učite se pravilno
Nivea-cremo „» oljem
To se piavi, nikdar ne solnčiti mokrega telesa in vedno poprej telo nadignite. S tem zmanjšate nevarnost bolečine povzročajoče solnčarice, obenem pa dobite lepo zagorelo kožo, — tudi pri oblačnem vremenu. Nivea-etemž in Nivea-olje sta nenadomestljivi. Ni na celem svetu druge kreme ali mila za negovanje kože, ki bi vsebovalo Eucerit, nš katerem temelji edinstveni učinek. 40-t
Nivea krema: Din 5’— do 22 —
Nivea olje: Din 25’— do 35’—
Jugotl P. Beiersdorf A Co. d« «. o* j., Maribor
in delavska zbornica. Baje so v najpomembnejši obliki rešile problem vajeniških domov nekatere avstrijske zbornice, zlasti na Dunaju, kjer so v zvezi z novo obrtno nadaljevalno šolo ustvarili tudi krasne domove. S svojevrstnim okoljem sijajnih prostorov (restavracije, gledališča, kino, kopališča, šport...) je načelno rešeno vprašanje kulturne usmeritve. V teku let so se bivši dunajski »Lausbu-bi« neverjetno spremenili v novi okolici. Iz slehernega elementa okolja izžareva skrb in ljubezen do naraščaja. In mladina zna pravilno ceniti prizadevanje uvidevnih »starih«. Sprememba okolja je pri nesla uspeh.
In mi? Prav za prav smo zamudili mnogo! Toda s skromnimi sredstvi se lahko takoj lotimo dela, kot smo že slišali predlog: Banovinska palača bi docela ustrezala namenu! Samo dovolj dobre volje in razumevanja za to važno zadevo je treba!
Šport
G. A. K. (Gradec) :ISSK Maribor.
Dolgoletni avstrijski amaterski prvak G. A. K. iz Gradca bo po dolgem času drevi gostoval V Mariboiru, ter proti ISSK Mariboru odigral mednarodno prijateljsko tekmo. Srečanje med obema prvakoma bo gotovo zelo zanimivo, zlasti, ker se bo tekma odigrala ob umetni razsvetljavi. Tekma se prične ob 20.30 na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu. Sodil bo g. dr. Planinšek. Pred tekmo in v odmoru bo igrala godba.
Razvanje
Odlikovanje zaslužnih gasilcev. V soboto popoldne je bila v Razvanju lepa slovesnost. Ob 17. uri je prispel k nam okrajni glavar g. Milan Makar in podelil osmim tukajšnjim gasilcem odlikovanja za njihovo osemindvajsetletno neprestano gasilsko delovanje. Najstarejši med njimi, in obenem ustanovitelj gasilnega društva v Razvanju, je g. Martin Pukl. Drugi odlikovanci pa so: Ivan Novak, Blaž Germ, Mirko Rot, Herman Lubajn-šek, Simon Kozar, Anton Mešiček in že pokojni Peter Grašič, ki mu je društvo pri tej priliki položilo na grob lep venec. Po navdušenem nagovoru gospoda okrajnega glavarja so odlikovancem čestitali še zastopnik šole in starosta Sokolske čete, šolski upravitelj Ludovik Šijanec, g. župan Fr. Korošec, župni načelnik g. Jos. Pfeifer, društveni načelnik g. Iv. Visočnik in drugi. Po izvršenem odlikovanju je bila slavnostna seja. Odlikovanci so se slikali in odšli nato z godbo na čelu na pokopališče. Po končani slavnosti je pa bil na vrtu g. Puklna prav zabaven družabni večer, pri katerem so neumorno prepevali pevci g. L. Sterleta.
Slovenska Bistrica
Čudimo se poštni zvezi z Mariborom. Pismo, oddano pri nas recimo v ponedeljek zjutraj ob sedmi uri, dobi naslovljenec komaj v torek popoldne ali celo v, sredo zjutraj, tako da dobi drug naslovljenec v Ljubljano pismo skoraj 12 ur prej. Krivo je temu to, ker odhaja pošta iz Slov. Bistrice proti Mariboru samo enkrat na dan, in to okoli 5.25 zjutraj. Ali ne bi mogla odhajati tudi popoldne?
I’ H. Rosny:
Prepozno
„ — Ta dogodek me je silno vznemiril in se danes mi je težko, če pomislim nazaj... je rekla gospa Louise de Nevres. Pa, če bi bila vnaprej vedela, kaj se bo zgodilo, vendar ne bi mogla ravnati drugače.
Pogledala je skozi okno na razcveten aam vrt in se nato obrnila k prijate!ji-1 ter nadaljevala:
— Dogodek ti je znan, niso ti pa znani njega psihološki elementi, kakor se izražajo romanopisci. Bilo je nekako pred tremi leti. Uživala sem sloves lepoti-
C6 • •.
— Neodoljive lepote, draga moja! je vzkliknila gospa de Freville.
— Toda bila sem Siromašna. Vsi tisti, ki so mi dvorili, so mi dali občutiti, da je med nami ta zapreka. Samo dva od njih sta mi kazala odkrito naklonjenost in oba dva sta bila bogata: Antoine de Nevres in Philippe de Gousanne. Ugajala sta mi oba, posebno Gousanne. Tudi sem imela utis, da me ima bolj rad kakor Nevres. Vendar je Nevres zaprosil za mojo roko.
— Dovolite mi nekaj dni odloga preden se odločim, sem mu odvrnila.
Zahtevala sem ta rok zategadelj, da bi mogla govoriti s Filipom Mislila sem, da bo tudi on zaprosil za mojo roko, ko izve, da je to storil Nevres.
Ko sem trnu to sporočila, se je pričel
izvijati itn mi dajal neka neumna pojasnila: v resnici se pa ni hotel poročiti s siromašnim dekletom. To je bilo možno razbrati iz njegovih besed . . . Občutila sem silen odpor proti njemu.
— Gospod, stvar je čisto jasna, sem mu rekla, ko je s svojim govorjenjem vezal otrobe... Za vas je najvažnejše vprašanje denar.
— S tem je bil najin razgovor končan. Postala sem Neviresova žena.
— Tri leta so minila. Gojila sem do svojega moža ne morda strastno, pač pa nežno ljubezen — morda za drugačno sploh nisem ustvarjena — posebno rada sem pa imela svojo hčerkico.
Takrat sem spet srečala Gousannea. Po moji poroki je bil izginil; dobil je neko malo mesto v diplomaciji...
Srečala sva se kakor se ljudje ponavadi srečujejo; nisem imela namena obnavljati z njim starega znanstva. Ali on je to želel. Znal si je pridobiti prijateljstvo mojega moža, ki nima posebnega daru za sjaoznavanje ljudi.
Čeprav mi to ni bilo po godu, se vendar nisem protivila, in sicer iz več razlogov. Predvsem, ker ne bi hotela izzvati mnenja, da se bojim Filipove prisotnosti, potem da ne bi zbudila kakšnega sumničenja ali užalila Antoinea in nazadnje še iz radovednosti, ki je vsem ženam prirojena.
•
— Filipovo vedenje je bilo spočetka čisto korektno; zdelo se je, da je pozabil
na preteklost, toda nisem se dala preslepiti.
— Počasi je začel razkrivati svoje namene. Kadar sva bila sama, mi je vedno govoril o izgubljeni sreči. Toda moje vedenje mu ni moglo vzbujati nobenega upanja; vedno sem obrnila pogovor na drugo stvar, kakor da nisem čula njegovih besed.
— Nazadnje se je odločil priti na dan z odkrito besedo. Izjavil mi je, da me niti za trenutek ni prenehal ljubiti, in da mu je življenje brez mene neznosno...
— Bilo je v vsem tem nekaj, kar sem mu verjela. Brez dvoma ga je prevzela nebrzdana želja, ali kakor pravijo strast, ki bi jo z največjim veseljem utešil na meni. To me je silno žalilo in zaničevala sem ga prav toliko radi sedanjosti kolikor radi prošlosti.
— Ko je nehal govoriti, sem mu prezirljivo rekla, da nima več pristopa v hišo, ako misli delati tako smele poizkuse.
— Nekaj tednov je bil povsem miren, kakor da so zalegle moje besede. Bil je navidez čisto ravnodušen in nič več ni iskal prilike biti na samem z menoj. Antoine, jauz in otrok smo odšli na naše po-r sestvo v provinci. Na Antoineovo povabilo je tudi Filip prišel za nami in bil naš gost. In takrat se je zgodil klasičen prizor — vsi ljubavni prizori so klasični.
— Filip je nenadoma stopil predme, ko sem sedela sama ob ribniku. Gosto drevje nas je zakrivalo napram hiši, a na
nasprotnem bregu ribnika se je razprostiral park. Filip je bil nenavadno bled in videti je bilo, da je občutno shujšal v zadnjem času. Nekaj časa je upiral vame svoj vročični pogled, nakar je pokleknil in mi jecljajoč rekel, da se bo usmrtil, ako ga ne maram.
— Moj Bog! Bila sem prepričana, da trpi, vendar mi je bila njegova iskrenost prav tako zoprna kakor njegova bolest.
— Naglo sem vstala in nnu pokazala hrbet. Čeprav sem bila razjarjena, se spominjam, da me ni nagovarjal, naj pobegnem z njim, kakor tudi ne, da bi me vzel za ženo.
— Pohitela sem k' hiši, toda ujel me je za roko in ležeč na zemlji zajecljal:
—■ Ako nočete ... se bom nocoj.,.
— Sirovo sem ga prekinila:
— Nehajte s takimi bedastočami ali pa bom pozvala slugo!
— Obsodili ste me na smrt, Louise, ker brez vas zame ni življenja...
— Pa je vsaj možno, da se ne obnašate kakor zlikovec in bedak, sem vzkliknila ter hitro obšla gozdiček in prispela na trato, kjer je bilo moje dete z guvernanto.
— Vse drugo ti je znano. Tisti Filip, ki me ni hotel vzeti za ženo, ker sem bila siromašna, ni našel drugega izhoda, kakor da si požene v glavo dve revol-verski krogli... Moj Bog! To me strašno boli, vendar ti ponavljam, da ne bi mogla ravnati drugače, čeprav bi se obnovilo vse, kar je b’ \ ’
Trpinovega bazarja
efrinjska ulica 15
pnpor
VOHUNI
Iz talnih arMvov.
Lepa mlada dama, ki je bila ujela njegovo srce, je pripadala družbi X, njen oče pa je ženina odklonil, ker ni hotel imeti tako revnega zeta. In čeprav sta si zaljubljenca prisegla večno zvestobo, se je ona kaj kmalu poročila z nekim bogatim lordom. Pozabila je na ubogega Reillyja, ki se ni mogel potolažiti. Končno je našel pot k tajnemu uradu, kjer je prostovoljno prevzel najnevarnejše naloge.
Pred vojno se je udejstvoval kot letalec; leta 1910. je v Rusiji uredil prvo letališče. Pri tej priliki se je naučil za Angleža tako težkega ruskega jezika popolnoma in brez napak naglašanja. Pridobil si je tudi dober vpogled v ruske šege in navade, tako da mu ni bilo težko izdajati se za domačina. Te okolnosti so mu prav dobro prišle, ko je v vojni spremljal angleške letalce na Poljsko. Iz vseh zračnih bojev je izšel nepoškodovan, ko da mu je bila ironija usode naklonila nesmrtnost.
Po izbruhu ruske revolucije se ni več udejstvoval kot letalec, dobil pa je iz Anglije povelje, naj ostane v Rusiji, čeprav so ga angleška letala zapustila. Nekaj
časa so ga stavili Kerenskemu na razpolago; izpremenil se je v Rusa, javno izpo vedal svoje komunistično prepričanje in je kot »tovariš Relinski« dobil službo v enem izmed neštevilnih revolucijonarnili komitejev. Napredoval je od stopnje do stopnje, dokler mu niso poverili visokega položaja, ki mu is dal obilo prilike zbrati važne vesti.
Te informacije je pošiljal v London, končno pa je le postal sumljiv. Njegovega kurirja so nadzorovali sovjetski agentje in ga končno aretirali, »tovariša« Re-linskega so pa obsodili na smrt. Toda še mu js svetila srečna zvezda, kajti nekaj ur pred ustrelitvijo mu je uspelo preoblečenemu v meniha pobegniti v Litvo. Od tod pa se je vrnil v London. Obširno je poročal svojim predpostavljenim in jim marsikaj zanimivega povedal v svojih izkušnjah v rdeči deželi. Dali so mu zasluženi šestmesečni dopust.
Toda v Rusiji ga je še čakalo delo. Dva odlična agenta angleškega tajnega uiada sta ječala v sovjetskih zaporih; upali so, da bo Reillyju, ki je tako dobro poznal to deželo, uspelo osvoboditi cba nesrečna tovariša. Sprejel je to nevarno misijo in zares mu je uspelo s predrznim »blufom« osvoboditi oba agenta. Preoblečen v »ljudskega komisarja« je junaško šel v zapor, imel kratek razgo-
vor z guvernerjem in v zapovedovalnem tonu izjavil, da je od najvišjili avtoritet dobil nalog, da odpelje oba ujetnika na nek neznan kraj. Po mnogih nevarnih pustoloyščinah. kjer so le za las ušli smrti, je srečno pripeljal obojico preko meje.*
Toda na nobenega človeka srečna zvezda ne sije večno. Sovjetska vlada je razpisala visoko nagrado na Reillyjevo glavo, in nekega dne jo je res plačala. Kako je umrl, tega ne ve nihče. Njegovo ime je zapisano na dolgem seznamu angleških tajnih agentov, ki počivajo v brezimnih grobovih.
V bojih med belo in rdečo Rusijo je vohunstvo imelo odlično ulogo in obe stranki sta brez težav našli sposobne agente, ki so prevzeli nevarne misije. Svojo dolnost so izvrševali z brezpri-merno požrtvovalnostjo pod pogoji, kateri so mogli privabiti le fanatike; kajti ujetim vohunom ni grozila samo smrt. Po vojnih zakonih vsakega ujetega vohuna ustrelijo, toda smrt pride hitro in milostno, ako ga zadenejo krogle sigurnih strelcev. Vohun, ki je padel v roko rdeče ali bele armade, je pa moral računati s tem, da ga bodo še dolgo ur mučili in trpinčili, preden ga bo smrt rešila trpljenja. Grof Ungern-Sternberg, voditelj
belih, ki se je v Mongoliji dolgo časa držal zoper rdečo premoč, je dal vse ujele vohune z železno palico toliko časa pretepati, dokler niso umrli; drugi poveljniki so pa imeli zopet svoje posebne metode, s katerimi so do smrti mučili svoje ujetnike.
Zadnje leto svetovne vojne se je pričelo s tolikimi bojnimi pohodi na najrazličnejših krajih sveta , in se je končalo vi taki zmešnjavi, da bodo- le malo čitate-ljera znani dogodki, ki so se razvijali v oddaljenejših deželah Evrope. Mnogi dogodki v Rusiji so še sedaj zaviti v temo.
Oktobra leta 1918. se je bližala svetov na vojna svojemu koncu, v Rusiji je pa bila splošna zmešnjava. Revolucija je na pravila iz zaveznika od leta 1914. sovraž nika leta 1918,, mnogi antantini državniki so takrat smatrali boljševike za mnogo nevarnejšega sovražnika ko Nemce. Po neumnem pa so se zavezniki odločili poseči v notranje razmere Rusije. V Arhangelsku je pristala angleška vojska in general Franchet d'Esperey, ki je poveljeval četam na solunski fronti, je dobil nalog, naj vkrca svoje čete in naj prodre spremljan od vojne . mornarice skozi Dardanele in Bospor v Črno morje. Imel ie povelje, naj zasede Odeso in sosedne luke.
Epilog k senzacionalnemu Marekovemu procesu
Pred dnevi je umrl za pljučnico v neki dunajski bolnišnici komaj 28 let star inženir Emil Marek. Marekovo ime je svetovno znano iz njegovega velikega procesa, ki je bil pred leti na Dunaju. Zapustil je mlado vdovo v dvema negodnima otrokoma.
Emil Marek, ki je bil star ob pričetku procesa komaj 22 let, je bil kot deček v kadetnici na Dunaju, vendar mu ni prijala vojaška suknja in jo je po prevratu slekel ter se vpisal na tehniko, na kateri >e bil najmlajši, obenem pa tudi najboljši dijak. V 20. letu se je že oženil in se bavil z najrazličnejšimi izumi, od katerih enega je prodal na Japonsko za 5000 dolarjev. Šlo je v tem primeru za aparat za zvišanje visoke napetosti. Z drugim izumom, »tajnim radijem«, ni imel sreče, ker se mu je izjalovil.
Nekaj mesecev pred svojim zločinom, oziroma nesrečo, je hotel skonstruirati elektodinamično lutko, ki bi bila na zunaj izgotovljena iz voska, imela pa bi obraz njegove žene. Ta lutka je imela v poznejšem sodnem procesu važno vlogo. Marek je namreč v svojem zagovoru dosledno trdil, da je na podnožju lutke — leseni kladi — pri izdelovanju modela obsekaval les in mu je sekira po ne-
srečnem naključju spodletela ter se mu z vso silo zasadila v nogo, ki so mu jo morali potem v bolnici amputirati. Marek pa se je da! nekaj tednov poprej zavarovati pri »Anglo Danubian Lloydu«, zavarovalni ameriški družbi, za visoko vso
to in bi moral dobiti po izvršeni a taciji noge 400.000 dolarjev. Zavar nica pa se je branila izplačati denar, da gre za sleparstvo, ker si je Marek namenoma odsekal nogo, hoteč na ta način priti do ogromne zavarovalnine. Veliki
Pri Arrasu na Francoskem je bil nedavno odkrit impozanten spomenik, posvečen na protinemški fronti v svetovni vojni padlim Angležem. Na spomeniku je vklesanih 34.921 imeni in 1021 imen letalcev in članov letalskih oddelkov. Odkril ga je poveljnik angleških letalskih oddelkov lord Trenchard.
proces, čigar potek je živo zanimal ves svet, se je končal z oprostilno sodbo. Marek pa vendar od družbe ni prejel vsega zneska in se končno zadovoljil z 240.000 šilingi. Večino tega denarja so požrli dolgovi in odvetniški stroški. Z manjšim ostankom pa se je Marek lotil avtotaksijskega podjetja, ki pa je tudi kmalu propadlo. Izselil se je v severno Afriko in iskal svojo srečo nekaj mesecev v Alžiru, toda zaman. Vrnil se je v Avstrijo in odprl v Dunajskem Novem mestu majhno trgovinico z južnim sadjem. Pa tudi ta je propadla, in končno je bil Marek prisiljen nastopiti službo pri neki radijski tvrdki, kjer je zbolel in kmalu tudi umrl.
Vsekakor je bil Marekov primer eden izir.ed najinteresantnejših v kriminalni zgodovini zadnjih let. Človek more imeti ogromno, res neverjetno energijo, in to še tako mlad, da si sam odseka nogo ...
Dunajski denarni pismonoše oborožen?.
Na Dunaju je bilo v zadnjem času vedno več napadov na denarne pismonoše. Poštno ravnateljstvo si je hotelo pomagati z oborožitvijo pismonoš s samokresi, česar pa vlada ni dovolila. Pošta si je pa naposled pomagala s tem, da ie oborožila denarne dostavl.ialce z jeklenimi pendreki, ki jih sedaj varujejo drznih napadalcev.
Solnčno stanovanje«
soba, kuhinja in pritekline se takoj odda mirni stranki — eni ali dvem osebam. Vprašati Wildemrainerjeva ulica št 17/1.	2523
Hišo, novo z vrtom pri Mariboru proda 34.000 Din Zagorski, Maribor, Sodna ulica 30.	2551
Izgubil sem v parku v, ponedeljek zvečer med koncertom čarno listnico. Poštenemu najditelju prepustim denar, da mi le vrne legitimacije. Medicinec Wolf, Kejžar-jeva 6.	 2547
Trgovino z mešanim blagom
oddam takoj v najem oziroma brodam. Frankopanova ulica 35. ____________2550
Novo kolo
Din 980.—. nov okvir za kolo Din 350.-prodaja v Tattenbachovi ulici 1/1. 2549
Kompletno spalnico
iz javorjevega lesa, politiramo, po ugodni ceni prodam. Mizarstvo Linhartova ulica 4.	2548
»Tempo« čevlji
na obroke. Slovenska 18.
Izposojamo
gramofone in plošče po Din 1.—. »Šla-ger«, Slovenska 18.	2501
Restavracija-kavarna Senica
Tattenbachova: Izvrstna kuhinja, prvovrstna vina, pristni Pekrčan 18 Din, specialiteta 12, krasen vrt, salonsko kegljišče in sploh vse udobnosti. 2560
Denarnice za kovani denar v veliki izbiri pri Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova c. 13.	2301
Modne novosti
za dame in gospode tei šiviljske potrebščine v modni trgovini 54-1
ANTON PAS
SLOVENSKA ULiCA
Pred nakupom
manufakturne robe
si oglejte izložbe
Za spominček iz Maribora
kupi predno greš na kolodvor
lepi album, spominsko knjigo, ali nalivno pero
v papirnici knjigarne
Tiskovne zadruge
Maribor, Aleksandrova c. 13
Citafte t,Večernik“!
Naročnikom in čitateljem „ V
amo te-le mariborske tvrdke, naše inserenfe
Drago Rosina
galanterija Vetrinjska ulica 26
Jugo d. z o. z.
trgovina s kolesi
Tattenbachova ulica 14
Fani Bodner
zaloga glasovirjev Gosposka ulica 2
Franc Kormann
galanterija
Gosposka ulica 3
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja In urednik: RADI VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA-V. Ma£iborv