Došio \ L priloga Cena i Din ______ _ ob 4. *jutnj. tUkJKOCSTSA mesečno' 4.— Din, četrtletno 10,— Din, polletno 20.— Dtn. — V Ljubljani, Mariboru in Celju dostavljen na dom m—rtno L— Dtn več. — Za inozemstvo mesečno 6.— Din. UREDNIŠTVO t Ljubljani Knafljeva ulica 5, telefon St. 8122, «123, 3124, 3125 in 3126. UPBAVA ▼ Ljubljani, Prešernova ulica 54, telefon ŠL 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. OrSERATNI ODDELEK v Ljubljani, Prešernova uL 4, telefon St. 2492. Leto IV. Ljubljana, Štev. 33 Med žrtvami strašne nesreče ni nobenega Slovenca Številni lažje ranjeni so bili odpuščeni v domačo oskrbo - Globok vtis katastrofe v vsej državi - Kaj je doslei ugotovila preiskava Bagreb, 17. avgusta. Ne samo ves Zagreb, skoro vsa država je danes pod clojmom strašne katastrofe, ki se je pripetila sinoči ob priliki evharističnega kongresa pri ognjemetu na igrišču »Con-cordije«. Telefonično in brzojavno so danes ves dan prihajala tako na urade kakor na privatnike in na kongresni odbor vprašanja glede žrtev. Vest o katastrofi je izzvala povsod globok vtis, še bolj pa skrb za svojci, ki so odšli na kongres. Še davi se je govorilo, da je nad 100 mrtvih. Reševalna akcija je funkcijonirala brezhibno, a v bolnicah, kamor so dovažali ranjence in mrtve, so pomagali pri operacijah in pri obvezovanju vsi zdravniki. Tekom noči je bilo v vseh zagrebških bolnicah zdravniška pomoč nudena nad 100 ponesrečencem. K sreči pa so bile poškodbe pri veliki večini lažjega značaja, tako da so jih lahko takoj po pregledu La prvi zdravniški pomoči odpustili v domačo oskrbo. V bolnici so pridržali le najtežje ranjene, pri katerih je bolniška nega neobhodno potrebna. To so tudi v glavnem neposredne žrtve nesreče, dočim so dobili ostali ranjenci poškodbe večinoma v gneči in paniki, kjer so mnoge pohodili. Po točni ugotovitvi je doslej 5 mrtvih in 16 hudo ranjenih. Med slednjimi je več takih, ki se bore s smrtjo in zdravniki nimajo upanja, da jim rešijo življenje. Tako med ranjenimi, kakor med mrtvimi so deloma Zagrebčani, v veliki večini pa udeleženci kongresa, ki so prišli od zunaj. Od Slovencev ni bil nihče ranjen. Mrtvi so: Fran Cepin, ključavničarski pomočnik iz Radničkega dola pri Zagrebu, star 50 let; Julka Benreticeva, služkinja iz Petrinje, stara 30 let; Josip Kuntarčič, čevljarski pomočnik iz Brdovca: Vinko Ceraj, star 7 let iz Zagreba in neznana okrog 30 let stara ženska, koje idetitete doslej še niso mogli ugotoviti. Ranjeni so: Anton Holzinger, star 33 let, delovodja parne žage Morica Draha v Cap rac ima zlomljeno desno nogo v boku, levo nad kolenom in druge hude poškodbe. Dalje: Ivan Kooi.ian iz Bukovca: odrezalo mu je desno nogo ter ima rane po vsem životu. Njegovo stanje je zelo kritično in bo najbrže umrl. Danes se še ni zavedel; Juraj Drmič. čevljar iz Krapja, srez Novska, ima hude rane na glavi in zlomljeno desno nogo. Niegovo stanje je takisto zelo kritično; Bogdan Pavlica, mizarski pomočnik iz Zagreba, ima zlomljeno nogo in hrbtenico; Draguti Tkal-čič iz Duge rese je ranjen na glavi: Ivan Stupar, trgovski pomočnik iz Zagreba, je lažje ranjen; Bara Kocijanova iz Bistre, mati petih otrok, žena ranjenega Ivana Kocijana, ima poškodbe po vsem životu, vendar pa je bila nocoj odpuščena iz bolnice; Bara Bukčičeva iz Donje Stubice. je ranjena na levi nogi in na gl?vi, a bo vendar odpuščena iz bolnice; Ružica Koz-jakova je težko ranjena na levi nogi in levi roki; Marija Krušeljeva, služkinja v Zagrebu, ima poškodbe po vsem telesu in je njeno stanje precej resno; Anton Itibic, ključavničar iz Zagreba, ima kon-tuzije po vsem životu; Bara Vujankovi-ceva iz Cerja ima več ran, vendar pa bo v par dneh lahko odšla v domačo oskrbo; Darica Žarabčiceva, neznano od kod, ker je še nezavestna, ima več težjih ran; Maša Viceva iz Vodice pri šibeniku ima ob- čutne poškodbe na glavi; Anka Cera-jeva, služkinja iz Zagreba, ima rane P<> vsem životu; Josip Kustojšič, star 17 let, ima zlomlieno roko. Med ranjenci, ki so jih sinoči takoj po katastrofi pripeljali v bolnico, je bilo trmoevs takiK ki so se ot.al. „p-qc"-e mnogo takih, ki so se od prestanega strahu ali ob pogledu na grozni prizor, onesvestili ter so jih smatrali za mrtve ali pa vsai za hudo ranjene. Od tod tudi izvirajo prve vesti o velikem številu smrtnih žrtev. Policija je skupno z železniško direkcijo uvedla strogo preiskavo. Vso noč so zasliševali strojevodjo, kurjača. vlakovodio. ostalo vlakospremno osobje in druge očividce nesreče. Vla-kovodja Josip Kamer iz Zagreba je izpovedal, da je ravnal točno po predpisih. Ko ie opazil nevarnost, ie dal z žvižgom znak za zaviranje ter je tudi sam na vso moč zavrl lokomotivo. Vlaka, ki je obstojal Iz 56 vagonov ter Je imel skupno težo 840 ton, pa ni bilo mogoče takoj ustaviti ter je zavozil še kakih 15 m preko mostu, kjer ie prišlo do katastrofe. Pregled kontrolnih naprav na lokomotivi je pokazal, da le strojevodja postopal pravilno In da je ustavil vlak 500 m orej, kakor bi ga moral po predpisih. Kurjač Krpes je v polnem obsegu potrdil izpovedi strojevodje, prav tako tudi ostalo vlakospremno osobje. Zaslišani očividci pripovedujejo, da je bila na železniškem mostu in po vsem nasipu taka gnt,ča, da je bilo popolnoma nemogoče, da bi se bili ljudje z mostu mogli umakniti Zato je tudi v glavnem prišlo do take katastrofe Preiskava se z vso strogostjo nadaljuje. STALIŠČE NAŠE BEŽAVE V AKTUALNIH Priprave za ženevsko zaseda * ie, ki mM bo predsedoval naš vnanii minister dr. Marinkovič - Odnošaii z Bokariio - Vprasaeie restavracij H^fesfcuržanov LEMIH Bled, 17. avgusta. Vaš dopisnik je imel danes priliko razgovarjati se z avtentično informirano diplomatsko osebnostjo o skorajšnjem zasedanju Društva narodov, o naših odnošajih do Bolgarije in o najnovejši akciji za restavracijo Habsburžanov ter o stališču, ki ga zavzema do vseh teh problemov naša država. Po teh informacijah bo vnanji minister dr. Marinkovič, ki se mudi v Begunjah in prihaja vsakodnevno na Bled, da reši tekoče posle, ostal še do konca tega meseca na Bledu, odnosno v Begunjah, nakar bo odpotoval za par dni v Beograd, od tam pa v Ženevo na zasedanje Društva narodov, ki se bo pričelo 10. septembra. Jesenskemu zasedanju sveta Društva narodov bo predsedoval dr. Marinkovič. Tokrat na dnev-aiem redu zasedanja Društva narodov ni nobenega vprašanja, ki bi direktno zanimalo našo državo. Glavni predmet razprav in posvetovanj bo tvorila Bri-andova spomenica o evropski uniji. Naša vlada je že v svojem odgovoru zavzela svoje stališče do te spomenice in jo sprejela brez rezerve z navdušenjem kot iniciativo za ustvaritev boljše bodočnosti. Naravno je, da bo na te razprave zelo vplival rezultat volitev v Nemčiji, ki se bodo vršile 15. septembra in kojih izid je glede na novo gru-pacijo strank dokaj negotov. Prve razprave o Briandovi spomenici se bodo vršile neobvezno v medsebojnih razgovorih zastopnikov zainteresiranih držav. Še le, če bodo ti razgovori dovedli že do gotovega uspeha, se bo o tem razpravljalo oficielno. Največje težkoče povzročajo pridržki gotovih držav glede revizije mirovnih pogodb in glede sprejetja sovjetske Rusije in Turčije v evropsko unijo. Vsekakor pa se računa že glede na to, da je večina evropskih držav dala na Briandovo spomenico povoljne odgovore, da bo prišlo na jesenskem zasedanju do oficielne manifestacije v prilog Briandovemu predlogu. Naša država bo v vsakem pogledu podpirala Briandovo akcijo. Druga točka razprav v Ženevi, ki se tiče tudi na- še države, je določitev novih članov mednarodnega razsodišča v Haagu. Našim dosedanjim članom je mandat potekel in bo treba določiti nove iz vrst naših univerzitetnih profesorjev prava. Naša delegacija za Ženevo bo sestavljena te dni, načeloval pa ji bo kakor običajno, vnanji minister. Glede Bolgarije zavzema naša država še vedno stališče čakanja. Ko bo 5 terenskih komisij končalo svoje delo glede likvidacije dvolastniških posestev, se bo zopet sestala centralna mešana jugoslo vensko-bolgarska komisija, da pregleda delo terenskih komisij in de-finitivno uredi vprašanje dvolastniških posestev. To vprašanje je velike važnosti, ker bo s končno jreČTtvijo tega problema onemogočeno nedopujtno prekoračenje meje in s te.n preprečeni tudi neprestani obmejni spori in incidenti. Nerešeno pa ostane še nadalje najtežje vprašanje, to je vp~a"anje makedonske revolucijonarne organizacije. Kake važnosti je to vprašanie, dokaz re rudi na.i novejša demarša angleškega poslanika v Sofiji. Bolgarska vlada je cd\isna od makedonske organizacije in v tem so vse težkoče. Vprašanje ie sedaj, ali ie bolgarska vlada do^o j ifočna, da prisili makedonske revo1 • •? marje k pokorščini. Bolgarska vlada se sicer trudi, da s fiktivnimi aretadjani Makedoncev in s tiralicami za Vančom Mihajlovom, ki se zdravi^ v nekem sofijsken sana-tciiju, nameče neobvesčem-mu inozemstvu peska v oči, češ da preganja nemil neže. Naša drživa ne oo večno preklicanih rok sprejemna krvava izzivanjm makedonstvujušž h marveč bo energično zahtevala od Društva narodov da intervenira oroti tem kršiteljem miiu na Balkana. Šele v p.imeru, da Društvo narodov zahtevane intei venci ie nf bi izvršilo, bomo meii do Bolgarije proste roke. V zadnjem času so na dnevnem redu manifestacije za povratek Habsburžanov na Madžarskem >n v Avstriji. Teh man^estacij ne more mhčs nahraniti, četudi vznemirjajo vso javtiost. Restavra- cija Habsburžanov predstavlja ilag.Mnt-no kršitev mirovnih pogodb Zato ima naša država kakor vsa Mih bitanla pravico, da po potrebi intervenira. Če treba tudi z oboroženo silo. loiovj ha so madžarski polivki •oliko trezni, da se ne bodo spuščali v ViKe avanture, ki bi največ škodovale Madžarski sami. Naša vlada smatra, da ie to vprašanje kljub nadaljevanju takih manifestacij v praktični politiki zaenkrat neaktualno, kar pa seveda ne izključuje ootrebne opreznosti pred vsako eventuainostjo. Pred novimi trgovinskimi pogajanji s ČSR Praga, 17. avgusta. M. Listi objavljajo vesti o skorajšnjih pogajanjih med Češkoslovaško in Jugoslavijo za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Sedanja pogodba poteče 1. marca 1931. Po informacijah tiska se bodo ta pogajanja pričela že prve dni meseca septembra. Ze na konferenci Male antante v Strbskem Plesu so bile dogovorjene glavne smernice bodoče pogodbe, tako da pri pogajanjih ne bo posebnih težav. Češkoslovaška vlada je zbrala že vse potrebno gradivo in čaka samo še na predloge jugoslovenske vlade. Čim jih prouči, se bodo lahko takoj pričela pogajanja. Po še nepotrjenih informacijah bi se vršila pogajanja na Bledu Dr. Marinkovič pri kralju Bled, 17. avgusta. Danes dopoldne je Nj. V. kralj sprejel v Suvoboru v daljši avdijenci vnanjega ministra dr. Marinkoviča, ki je vladarju poročal o vseh aktualnih vnanje političnih problemih. Romuniji preti nova kriza Spor med kraljem in min. predsednikom — Kralj se hoče kronati tudi brez kraljice, ki vztraja na razporoki London, 17. avgusta M. »Daily Ex-press« poroča iz Bukurešta pod našlo vom »Vprašanje kraljevske sprave v Romuniji«, da je prišlo zaradi tega vprašanja med kraljem Karolom in mi nistrskim predsednikom Maniom do konflikta. Kralj se je odločil, da se pusti kronati tudi brez kraljice, če ne ho prišlo do pomirjenja. V tej zadevi je bil pozvan iz Londona poslanik Titu-lescu. regar prizadevanje pa je ostalo brezuspešno. Ministrski predsednik Maniu odklanja pod takimi pogoji vsako sodelovanje pri kronanju in ni izključeno, da pride zaradi tega v kratkem do demisije vlade. To pa lahko dovede do težke notranje krize. Pogajanja za razveliavlienjje raznoroke se intenzivno nadaljujejo, vendar pa je zaradi odpora kraljice, ki vztraja na razporoki, malo izgledov na uspeh. Posledice nemškega napada na mirovne pogodbe Poljaki bodo branili nedotakljivost svojega ozemlja -Odhod nemškega poslanika iz Pariza Varšava, 17. avgusta V zvezi z ofi-cioznim komunikejem, ki je izšlo v nemškem tisku glede govora ministra Treviranusa. se oficielno pojasnjuje, da omenjeni nemški komunike ne vsebuje osnove, ki bi mogla opravičiti ministrove izjave. Vsaka vlada mora na najfor-melnejši način reagirati na izjave inozemskih faktorjev, ki so naperjene proti nedotakljivosti njenega ozemlja. Gotovo je. da bi tudi nemška vlada glede svojega ozemlja zavzela enako stališče. V danem primeru je postal protest poljske vlade bolj kategoričnega značaia. ker gre za izjavo člana nemške vlade. Nobena poljska vlada ni opustila orili- j ke, da bi povdarila. da bo vsak ugovot z nemške strani, ki bo vseboval nami-gavanja o spremembi meje. brez ozira na način kako bo stavljen, zadel na enodušen odpor celokupnega poljskega naroda. Pariz, 17. avgusta. Današnji »Matin« piše, da je nemški veleposlanik von Hoess odpotoval v Berlin prej nego je nameraval, in sicer zato, ker je nemško vnanje ministrstvo zahtevalo nujno poročila o odzivu, ki so ga v Franciji izzvali govori in izjave ministra Trevira« na. Znano je da sta se francoski minister Briand in nemški veleposlanik c tem nedavno razgovarjala. (AA) Nova visoka gosta na Bledu Bled, 17. avgusta. Zvečer sta prispe1* semkaj grški knez Nikola in kneeinja Elizabeta, roditelja kneginje Olge. Knez Nikola s soprogo se bo nastani! v vili kne^a Pa vb ob Bohinjskem iferu Prlstop<e k Vodnikovi dražbi i Povratek kraljice Marije, njene matere in sestre Bled, 17. avgusta, d. Vesti nekaterih listov, da se je Nj. Vel. kraljica Marija že pred dvema dnevoma vrnila na Bled, niso bile točne. Nj. Vel. kraljica Marija, romunska kraljica-mati in princesa Ile-ana so se iz Avstrije vrnile danes ob pol 8. v svojih treh avtomobilih. V njihovem spremstvu sta bila romunski dvorni maršal ter podpolkovnik Pogačnik. Nova razgledna točka na Bledu Bled, 17. avgusta. Danes je bila svečam otvoritev razgledne točke na planini Kukovnici, od koder je najlepši razgled na Bled in širšo okolico, ker je to najvišja planina, ki obkroža Blejsko jezero. Razgledno točko je uredilo '»'o.cko Olepševalno druš-.j. Svečani otvoritvi je prisostvovalo mnoeo domačih in tujih gostov, poleg večjega števila domačinov. Pomembna slavnost v Nišu Svečano polaganje temeljnega kamna za hipotekarno banko Niš, 17. avgusta. Danes je bil na svečan način položen na najlepšem kraju v Nišu temeljni kamen za palačo podružnice dr* žavne hipotekarne banke. Slavnosti so se udeležili upravnik državne hipotekarne banke v Beogradu Vojin Djuričič z neka« terimi člani upravnega odbora, dalje ban moravske banovine Dordje Nestorovič z vsemi načelniki oddelkov, vladika Dositej, poveljnik druge armade Miloš Jovanovič z več generali, predsednik niške občine Čal« darovič, upravnik policije Savič in zastop* niki vseh trgovskih in denarnih ustanov v Nišu. Po svečani službi božji je povzel besedo upravnik hipotekarne banke v Nišu g. Živkovič, ki se je najprej hvaležno spom» nil vrhovnega voditelja države Nj. Vel. kralja ter predsednika vlade generala Živ« kovica. Nato so bile poslane pozdravne brzojavke kralju, predsedniku vlade m mi* nistroma za trgovino in industrijo in za finance. V svojem govoru je nadalje g. Živkovič poudarjal pomen državne hipo« tekarne banke v Nišu, ki stoji na križišču največ železniških prog in cest na Balkan' skem Dolotoku. iNato je podčrtal korist te ustanove za vse prebivalstvo moravske banovine, kjer je plasirano več kot 300 milijonov Din. Za g. Živkovičem je povzel besedo upravnik državne hipotekarne banke v Beogradu g. Vojin Djuričič, ki je v svojem govoru med drugim dejal: Po našem ujedi« njenju in osvobojenju so nastale nove potrebe in zato je bila ustanovljena dr» žavna hipotekama banka z namenom, da čim bolj koristi gospodarskemu razvoju vseh krajev naše države. Služeč politiki javnih interesov je državna hinotekarna banka razširila svoje delovanje na vso kraljevino. Da to svojo nalogo čim po« polneje vrši. je državna hipotekama ban« ka odločena izvsti tudi širok gradbeni program v svrho nameščen ja svojih fili« ial, kjer že obstojajo, v modemih pala« čah, ter razširitev beograjske bančne cen« trale. Ta gradbeni program uprava bank« kar najenergičneje izvaja. Letos se koncu« jejo dela na palači podružnice v Sarajevu in polaga temeljni kamen za podružnico banke v Nišu. Drugo poletje pridejo na vrsto podružnice v Skoplju, Banji Luki in Cetinju. S tem bo prvi del gradbenega programa banke končan. Niš dobiva s to palačo v pravem pomenu besede palačo, ki bo brez dvoma ena izmed najlepših stavb v moravski banovini Podružnica v Nišu bo svoje gospodarsko delo razvila do najskrajnejših meja možnosti v sploš« no korist države in naroda. Ob sklepu svojega govora je dr. Vojin Djuričič omenil, da je bilo Nišu te dn: odobreno novo posojilo v znesku 10 mili? jonov Din. Po končani slavnosti je bila udeležen cem prirejena v hotelu Evropa svečam zakuska. Na tej zakuski je ban morav ske banovine Djordje Nestorovič čestita upravi hipotekarne banke za njeno delo ii trud za izvedbo gospodarskega program? po manifestu Nj. VI. kralja z dne 6. januarja. V imenu niške občine se je zahva lil upravniku hipotekarne banke za njegove zavzemanje za mesto Niš predsednik ob< čine Čaldarovič. Dalje sta na zakuski go vorila še rektor beograjske univerze Sve tomil Mitrovič in predsednik nadzornega odbora državne hipotekarne banke Pau» novic, ki je podčrtal zasluge predsednii ka vlade generala Živkoviča za kralja ir domovino. Opoldne so šli gostje na kosile v Čičevo, zvečer pa so se z brzim vlakons vrnili v Beograd. (AA) Avtomobilske nesreče vsepovsod Pariz, 17. avgusta- Avtomobilske nesreče so se zelo povišale. V zadnjih dveh dnevih je bilo ubitih 24, resno poškodovanih pa 92 oseb. Pariz, 17. avgusta. S 13 osebami zasedeni anrtobu6 se je v bližina Terpignana prevrnil v cestni jarek. Tri osebe so bile ubite, 9 pa težko ranjenih. Velika avtobusna nesreča Praga, 17. avgusta Na cesti v Krkono-Sih ob Laibi se je prevrnil poln avtobus v reko. Podrobnosti katastrofe še niso znane. Dosedaj se je izvedelo, da je 7 oseb ubitih, število ranjenih ni znano. Vprašanie prestola na Madžarskem Budimpešta, 17 avgusta. Včerai ie minister narodne brambe Gombos imel v Mi-školcu govor, v katerem je razpravljal c premeni madžarskega prestola in o aktualnosti tega problema. Minister je poudarjal. da to vprašanje ni prenehalo biti aktualno. in je to pojasnjeval z dejstvom, da bi Madžarska mogla povoljno rešiti ta problem le tedaj, če bi bila popolnoma neodvisna. Toda trianonska pogodba je madžarsko suverenost okrnila. Na vsak način ie treba glede rešitve problema madžarske monarhij? voditi računa. Ker je evolucij? narodnega življenja še v stanju vrenja, morajo biti tisti, ki Madžarsk-o vodijo, močni ljudje in ne kraljevi otrok (AA). Nove asfaltne ceste Beorad, 17. avgusta. Ministrstvo javnih del je odobrilo načrte za zgradbo asfaltnih cest Beograd r Zagreb. Beo«rra-Atena«. Obis* kovalcem razstave se nudi lep vpogled v zakulisje lutkovne umetnosti. . Vsekako bo imela novo ustanovljena »Jugoslovenska lutkovna zveza« mnogo dela. preden bo ustvarila nekaj večjega. V tem, da smo zaostali, smo si na jasnem. Zato pa moramo sedaj poskrbeti z vsemi silami, da nadoknadimo, kar smo zamu« dili. I. lutkovna razstava na Taboru bo od* prta še v ponedeljek od 8. do 12. in od 14. do 18. proti vstopnini 2 Din.- Ogled to* plo priporočamo. Katastrofa blejskega avtobusa Včeraj popoldne se je avtobus družbe „Alpauto", zadet od drugega avtomobila, prevrnil s ceste v pet metrov globoko grapo — Sreča v nesreči — Pretirane govorice Bled, 17. avgusta. VeMkemu avtobusu, ki ie last družbe »Alpanto«, se je danes popoldne primerila katastrofa, ki le po izredno srečnem nakhičju ni zahtevala človeških žrtev. Avtobus je peljal od brzo-vlaka, ki prispe v Lesce ob 17. proti Bledu štiri osebe, in sicer poleg šoferja in sprevodnika nekega nemškega zdravnika in njegovo soprogo. Na drugem mostičku. ravno sredi pota med Lescami in Bledom, kjer popravljajo škarpo. zavije cesta v ovinek. Tu je avtoizvošček hotela »Pe-tran* hotel avtobus prehiteti in ie zadel v njegovo prednje kolo. Sofcr .Mirko avtobusa ni mogel tako hitro za-okreniti, da bi ga zadržal v ravnotežju in posledica je bala strašna: avtobus se je nagnil na robu cesce, se zakota- lil navzdol po nasipu, se dvakrat prevrnil in nato obleža? spodaj v grapi, globoki do pet metrov. £ipe so se vse razbile in so vreze dobili vsi. vendar pa ne prehudo krvaveče. Tem bolj pa iih je seveda prevzela prestana groza, ko so se naposled vsi štirje spravili iz prevrnjenega avtobusa so se podali na Bled. kjer jih je obvezal zdravnik. Edino zdravnikova gospa še toži o notranjih bolečinah. Po vsem Bledu in po Gorenjskem so se seveda tekom večera razširile vesti o tej katastrofi, ki pa so močno ! pretirane. Avtobus še leži v globini in ! ga bodo po komisijskem ogledu in toč- j ni ugotovitvi, kako je bila povzročena j nesreča, tekom jutrišnjega dne spravili nazaj na cesto. Huda nesreča in drugi ljubljanski dogodki V Zgornji šišici so odprta vrata svto^tsa poJrla Ka?la Bitenca — Kronika lepe ljubljanske nedelje Ljubljana, 17. avgusta. Danes že proti večeru so se vračali s sprehoda iz Draveli proti mestu 59 letni vpokojeni železniški uradnik Karel Bitenc, njegova soproga Marija, dva njuna sinova in več drugih sorodnikov. Ko so prispeli okrog pol S. do »Kamnite mize* v Zg. Šiški, je pridral za njimi Čarmanov avtobus, nabito poln potnikov. Kljub precej hitri vožnji pa je imel avtobus iz neznanega vzroka vrata odprta. Omenjena družba je šla po desni strani in so se morali vsi za- . radi odprtih vrat umakniti avtobusu do skrajne možnosti. Kljub pa so vrata že zadela Karla Bitenca v hrbet, da ga je vrglo za več ko dva metra naprej, kjer je ponesrečenec obležal poinezavesten s hudo rano na čelu nad levim očesom. Sreča v nesreči je bila. da-je ponesrečenca vrslo na tla nekaj centimetrov pred konfmom. Spremljevalci so močno krvavečega Bitenca takoi prenesli v bližnjo hišo, kier so mu izprali r9.ij0.in ga obvezali, nakar ga ie poklicana reševalna postaja prepeljala z avtom v bolnico. Ponesrečenec ima sicer čelo prebito. Vendar pa rana ni smrtno nevarna. Kronika današnje nedelje v ostalem v Ljubljani ne beleži posebnih dogodkov, življenje na drobno pa ie bilo prav živahno. Dosi jutro ni obetalo najlepšega, ie dan vendar bil zelo lep. prijetno ohlajen in veder, naravnost idealen za izletnike, k. so po doiem deževju seveda pridno izkoristili priliko in trumoma pohiteli v naravo. Precei ljubljanskega Sokolstva se je odzvalo povabilu na prireditve sokolskih društev v raznih kraiih. med katerimi se je seveda naiboli postavilo Zagorje. Boli kakor visoki planinski svet so tudi danes bili obiskani prijazni in pohlevnejši^ hribčki in sta posebno popoldne imeli Šmarna gora in Katarina pestre skupine svoiih zvestih gostov. Vode so že zelenkasto motne, vendar pa ob bregovih in v kopališčih ni manjkalo rjavokožcev. V Ljubliani je bilo življenje dokaj skromno. Mnojri prijatelji štepanjskih Kolašic so pohiteli na njihovo prireditev pri Ožbinčku na Poljanski cesti, kier je bilo precej prijetnega razvedrila. Neutrudno ie svirala -Zarja-, a posebno še so bili poset-niki prireditve, katere čisti dobiček je namenjen za bofičeno pomoč sirotam in bednim staršem, zadovoljni z bogatim srečo lovom. Zvečer pa ie Ljubljana zooet imela svojo senzacijo pri obeh predstavah profesorja Strohschneiderja, ki je za nedeljski program podal nekaj res vratolomnih in skrai-eno tveganih produkcij. Ljudstva se je trlo. a velika rutina Strohscneiderja je pokazala. da ljubeznivi Ljubljančani vsekakor zaman čakajo na ^avno senzacijo, ki bi za nekatere menda* bila v tem. če bi sb drzeni akrobat ponesrečil... Pestra kronika iz rasah krajev Strašna icieznUiui nesreča pri Hercegnovem - Hodi-telja pustila svojo deso šest Sni tei hrane — Vrst s sekiro nad hčerko — Kazni dragi s?9gci»5'.5 «'Mi?!le in! kongres UJU v Beogradu LJubljana, 17. avgusta. V toerk 20. t m. se bo začela v Beogradu deseta glavna skupščina UJU. ki bo trajala tri dni. Priprave za jubileini sestanek enašega učiteljska, ki bo pregledalo delo svoje organizacije za prvi decenii. so polnem teku. PZo prijavih. ki iih ie dobi! pripravljalni odbor, bo prišlo na kongres te dni več tisoč učiteljev in učiteHic Lz vseh delov države. Tudi iz Liubliane se bo udeležila konresna močna deputaci-ia, razen članov peverjeništva s poverjenikom g. Skuljem nea čelu se bodo udeležili kongresa delezati vseh .34 okrajnih učiteliskih društev, kohko jih šteje Dravska banovn-Iz Dravske banovine bo tako nad 150 delegatov. Zadnja statistika vsega v UJU organiziranega učitel.istva beleži okrog 13.5 nega sokolskega borca Antona Maieja je dal povod, da se je precej pisalo o Bohinju, sicer bi široka javnost ne prejela nobenega glasu od nas. Da, -pogreb tega tihega in skromnega mladeniča je razgibal ves naš planinski kot. O tem pogrebu govorita obe dolini in tudi v ostalih vasicah na visokih hobnih se razgovarjajo v gručah vsaki očan* ci in pri vodnjakih ki dvoriščih kmečke že* niče, kako so Sokoli lepo pokopali svojega Toneta, tega lepega in tihega fanta, doma iz idilične Savice. Posebno je zanimala Bohinjce slika, ki jo j« prineslo »Jutro« in ki kaže našega Male« ja na mrtvaškem odru bolnice v Luksem* burgu, kjer je ležal v sokotekem krojil, okrog rok pa jc imel ovit rožni venec. Ta sdiika je dala povod dolgim govoricam naših kmečkih žen in vaških očancev, češ, Sokol je bil, pa je bil tudi veren, kakor so tudi oni, ki so šli z njim v Luksembourg; torej ni res, da bi bili Sokoli proti ven. Vsi s po« nosom dostavljajo, da je bil M alej pristen Bohinjec, doma te Savice in da so vsi pos nosni, da je bohinjska mati rodila taikega sina in da je veliko vredna organizacija, ki mu je priredila tako veličasten pogreb. Pokojni M alej je storil s svojo junaško smrtjo za Bohinj več, kakor vsa propagan* da in velike slavnosti. Življenje teče v Bohinju v živahne® tempu. Od Sv. Janeza pa do železniške po staje v Bistrici se temeljito popravlja in preureja cesta, ki se tlači z mogočnim va» ljarjem, tako da se bo preuredila v prvo* vrstno avtomobilsko cesto Zal pa se zaen« krart: ne bo uredil in popravil oni del oeste od Sv. Janeza do Zlatoroga, ki je tudi nuj« no potreben popravila in bi ga bilo treba na mnogih mestih razširiti, ker je preozek, tako da se na gotovih mestih avtobusi ne morejo niti izogibati. Sezona je v polnem razmahe, dan za dnem drče avtobusi in avtomobili po ce* stah m dovažajo letoviščarje v hotele, sto« ječe na obalah smaragdnozelenega bohinj« skega jezera, toda žal je število tujcev le« tos nekoliko manjše kakor lansko leto. kar je menda vzrok neugodno vTeme, ki ie tra« jato sredi meseca julija. Toda zadnje dni, ko je nastopilo zopet lepše vreme, je pričel dotok tujcev zopet naraščati, vsi hoteli so dobili zopet števil« ne goste, a je prenočišč še vedno dovolj na razpolago. Gostje, večinoma naši južnja« ki, pa tudi Nemci te Nemčije in te Av« strije ne morejo prehvaliti lepote Bohinja, ki nudi poleg naravnih krasot tudi iz-bomo prehrano, udobnost in čistočo. Tu je prili« ka za lov, kopanje, veslanje, nešteto lepih solnčnih in senčnih izprehodov, izlete na planine, na Triglav, Bogatin, k Sedmerim jezerom, k slapu Savice, na Pokljuko, Čr« no prst. Rodico in na nebroj ostalih gor* skih vršacev. Preskrbljeno je tudi za hiter in cenen prevoz z avtobusi iz postaje k hotelom ob jezeru, v katerih so damam io gospodom na razpolago tudi brivci, lovoi, ribiči, nosači itd. noj stoji — sam Oton, rekoč: »Prišel sem, odidem pa takoj, ker moram oditi!« Nameril se je proti postelji mojega moža, potlej se sklonil nad vozičkom mojega sma, meni pa prožil desnioo Hotela sem mu seči v roko, pa ni bfcC kaj prijeti. Zavpita sem. da se je moj mož zbudil in pogledal na uro. Kazala je po( polnoči. Kako mi je bilo pozneje, š lahko mislite! Drugo jutro dobimo brzojavko: »Otto um M> 12 gestorben.« Umrl je ob pol dvanajstih. Ustno izročilo vseh narodov in svetovno slovstvo pozna sicer dovolj slič-nih doživljajev, vendar sem želel ohraniti še ta zg.ed iz nepojasnjenega duševnega področja, ker je vzet iz naših krajev. Gospa Mara, ki je naobražena žena — poleg materinščine obvlada še nemščino, italijanščino, češčino in za silo razume francoščino — velja v mojib očeh za povsem verodostojno pričo. Zategadelj ne bi maral, da bi jo hotel kdo na kratko zavrniti, češ: avtosuge-stija! Skrivnosti vohunstva v svetovni vojni Spomini slepega invalida, bivšega tajnega agenta Nemčije in Anglije (Nadaljevanje) Vožnja je tokrat trajala blizu Sebe menda ne!« »Vsak se boji sebe«, je rekel Riko in stopil bliže. »Kaj misliš s tem? Hočeš reči, da se bojim storiti, kar sem...« »Ali sem mar že kdaj rekel kaj sličnega?« jo je prekinili Riko. »Ni treba, da kdo izreče, kar misli.« »Jana! Misliš zares?« Jana je zaprla knjigo, vstala in rekla: »Če si prišel zato, da me žalostiš...« »Našem mislil, da te bo moj obisk žalostil,« je rekel hladna Riko in stopil k vratom. »Torej greš?« »Zdi se, da te moja prisotnost vznemirja.« Jana je sedla na zofo in molčala. »Razumem« je pričel čez nekaj časa Riko, »tvoje stanje, vendar mislim, da ni vzroka za vznemirjanje in še manj za očitke.« »Ti razumeš moje stanje, praviš? Čudno. Mogoče se ti celo smilim?« »Jana?« »Zdi se tako.« Riko je pomolčal. potem pa vprašal: »Ali smem vedeti, kaj se je zgodilo?« »Zgodilo?« »Oprosti besedi. Nekaj je moralo biti, kar te je vznemirilo.« »Vznemirilo?« »Ali res ne znam več govoriti? Jana, povej vendar, kaj je s teboj!« »Nisem mislila, da znaš biti tako vljuden. Ves dan sem čakala, da morem govoriti s teboj, zdaj pa — jedva si prišel, že iščeš, kako bi se___« »Oprosti, toda nocoj te ne razumem.« Jana se je zasmejala: »Tudi to je izgovor!« »Jana, govoriva pametno,« je zamahnil Riko z roko. »Mislim, da me nisi povabila k sebi zato, da se pričkava s praznimi besedami.« »Ali se pride tako k meni? Dober večer in konec? Ali sem ti oostala v par urah tako tuja?« se je vsulo iz Janinih ust. Riku se je zjasnilo. Nasmehnil se je in stopil prednjo: »Oprosti, draga!« Prisedel je k nji na zofo in ji poljubil roko. »Riko, bodi dober!« je vzdihnila in se naslonila nanj. Z glavo na njegovih prsih mu je pripovedovala, kako jo je prijelo hrepenenje po Srečku. kako se je vozila in kako hitro je potekel čas v njegovi bližini. »Riko, brez njega ne bi mogla živeti!« »Saj ti ne bo treba. Kakor hitro bo vse urejeno, pride otrok k tebi in ti boš srečna.« »Kdaj, Riko, kdaj?« »Če si se odločila, potem je odvisno vse le od tebe.« »In ti?« »Storil bom vse, kar sem obljubil in kar sem dolžan storiti.« »Vse?« »Vse. kar morem storiti.« »Kar moreš?« »In kar moram.« »Riko, moj Riko!« »Da, Jana, ti moraš biti srečna.« »-Nocoj, Riko, še nocoi..ga ie obiela. »Če si pripravljena za pot, še nocoj!« »Ti si dober...« »Torej?« »Da, še nocoj...« Blažen molk ju je združeval v tesnem objemu, nesla čaja. »Zakaj vendar trkate?« je rekla resno Jana služkinji, ki je pn-Potrkalo je na vrata. Služkinja je položila pladenj s čajem in pecivom na mizo in rekla: »Nisem vedela, če sta tu, ker je bilo tako tiho.« »Baš zato ni bilo treba trkati.« »Gospod Leban mi je naročil, da moram vselej Dotrkati. kadar je kdo v sobi in je vse tiho.« »Že dobro.« »Želite še česa?« ie vprašala služkinja. »Storite, kakor sem vam naročila.« »Dovolite milostiva, da vas nekaj vprašam?« »Kaj pa je?« »Ne vem, kaj ste mi naročili.« »Da ne greste spat, dokler je tu gospod J>rmota.« »Saj res. Oprostite!« je rekla Tončka in odšla. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če nai pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 da «e mu pošlje po pošte naslov ali le a Še c drugo informacijo tieoco so malih oglasov naj prilou&i v sznamieah sicer ne ho prejel odgovora t CENE M AL! M OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljant. 11842. Dve pletilji la stroj štev. 8 sprejme takoj Novak, tovarna pletenin, Radovljica. y 33373a 2 šteparici sprejmemo takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33460 Vrtnar, vajenca ki je dovršil ljudsko šolo t dobrim uspehom, sprejme I. Šimenc, vrtnarstvo v Ljubljani, Lepi pot 24. 33479 Učenke pridne in poštene sprejme takoj strojno pletenje na Šmartinski (Kette-Murnovi) cesti 8. 33442 Več šivilj in učenk sprejmem za šivanje perila Oddam pa tudi delo na dom. G. Vojska. \Volfova ulica 12. 33519 Dekle pridno in pošteno, v starosti 20 let, ki ima veselje do gospodinjstva in otrok, sprejme boljša družina v mestu. Ponudbe na oglas. oddeUk »Jutra« pod »Zanesljiva 20«. 33531 Učenke za mehanično umetno ve renje Id predtisk sprejme M a tek & Mikeš. Ljubljana Dalmatinova 13. 32574 Dekleta za magacinsko delo sprejmemo. Prednost neposredno ljubljanska okolica. — Geršak, Prečna ulica št. 4 33317 Čevljar, vajenca sprejme Ivan Novak, 1 cen št. 81 — St Vid cad Ljubljano. 32107 Čevljar, vajenca sprejmem. A. Mulej. modna čevljarna. Jesenice 134. Učenca sprejme trgovina perila, pletenin in galanterije M. Pucher, Maribor, Gosposka ulica 19. 33229 Zobotehnika prvovrstnega in z večletno prakso sprejme zobozdravnik dr. Oblak, Miklošičeva cesta. 33128 Pletiljo sprejme M. Lužar Moste Predovičeva ulica št. 14. 33302 Dobro kuharico rabimo za večjo kuhinjo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33414 Učenko za modno trgovino sprejme G. Cadež, Stritarjeva. 33471 Vzgojiteljico z znanjem slov. in nemškega jezika ter dobrimi spričevali sprejmem. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Vzgojiteljica«. 33190 Služkinjo ki. tudi sama kuha, z večletnimi spričevali, sprejmem proti dobri plači na Rimski cesti 18-11. 33473 Prodajalko zanesljivo ter veščo slov. in nemškega jezika, sprejmem s 15. septembrom v galanterijsko trgovino. Ponudbe v nemškem jeziku na naslov: M. Josek. Celje 33191 Mesar, vajenca iz boljše hiše sprejmem. — Ponudl)e na podruž. Jutra v Mariboru pod »Mesarski« 33355 Učenca z dobro šolsko naobrazbo ter s hrano in stanovanjem pri starših ali sorodnikih, sprejme takoj Trgovski dom Stermecki v Celju. 33116 Potniki zanesljivi, se takoj sprejmejo proti dobri proviziji za prodajo vrednostnih papirjev. Naslov v podružni ci »Jutra« v Celju. 33189 Potnico ali potnika za prodajo šivalnih 9trojev sprejme takoj L. Rebolj v Kranju. 33206 Šivilja gre šivat na dom po nizki ceni. — Gre tudi izven mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod ši fro »Dom«. 33394 Šivilja za obleko in perilo, gre po nizki ceni šivat na dom. Dopise na oglasni oddelek >Jutra« pod šifro »Modna šivilja«. 33517 z večletno prakso, želi na-meščenja k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »8000 Din kavcije«. S3573 Krasnih znamk vsakovrstnih večjo množino prodam radi odpotovanja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33171 Železen štedilnik dobro ohranjen radi selit ve po zelo nizki ceni na prodaj v Rožni dolini — cesta U št. 3. 33447 Moško kolo po nizki ceni naprodaj v Zeleni jami. Val. Vodnikova 33502 Tovorni čoln železen ali lesen kupi Jos. Roigflj. Orehek it. 3 pri Kranju. 33170 Tri skladišča jddamo v Koleziju, Gospo *vetska 13. Oglasiti: pi sama Heinrihar. 33417 Lokal za ključavničarsko obrt iščem v sredini mesta. — Eventualno preuredim sam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33391 Trgovski lokal dam v najem takoj v večjem industrijskem kraju Slovenije, z dobro vpe-ijano trgovino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33456 Za dijaka srednješolca iščem stano vanje z vso oskrbo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bodoče leto«. 33419 2 dijakinji boljši, sprejmem. Klavir. kopalnica. Naslov oddelku »Jutra«. oglas 33406 Pekarno v Mariboru dobro idočo, dam v najem Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 33579 Več dijakinj sprejmem na stanovanje z vso oskrbo v bližini Blel weisove ceste. Vrt in ko pelj na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32798 Dijaka srednješolca sprejmem v dobro in vestno oskrbo v sre dini mesta, blizu sodnije. Dijakinje meščanske šole v Mekinjah sprejmem v popolno oskrbo. Naslov" pove oglasni oddelek »Jutra«. 33305 Dijakinje sprejmem v vso dobro in vestno oskrbo. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zanesljivo dobro«. 33371 Dijaka (nižješolca) sprejmem v vso oskrbo v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33387 Dva dijaka sprejmem na stanovanje z vso oskrbo v sredini me sta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33389 Dijaka ali gospoda sprejmem na stanovanje i zajtrkom na Poljanski Cesti št. 54-111. 33343 Stanovanje 3 sob, kuhinje in pritiklin in stanovanje 2 sob oddam za 1. september ali pozne je. Poizve se Vič 24 33130 Lepo stanovanie neodpovedljivo za več let oddam takoj na deželi tistemu. ki plača naprej Din 6000. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Predplačilo«. 33288 Stanovanje 2 malib sob, kuhinje te pritiklin išče mirna stran ka. Dopise na oglasni od aslov pove oglas, oddelek I delek »Jutra« pod značko »Jutra«. 331801 »V mestu I«. 33058 Za stanovanje pisarno ali druge lokale #i preuredimo ?ami na svoje stroške. — Stavbna družba »Kotoma«. Rimska cesta 5 33118 Stanovanje 4 sob, kuhinje in pritiklin oddam v sredini mesta. — Prostori primerni za pisar ne. Naslov v oglasnem od delku »Jutra«. 33129 Kabinet ■ posebnim vhodom oddam na Mirju. Langusoia 23. 33(>& Stanovanje 3—i sob, v pritličju iščem za februar 1931. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stan 1931«. 33465 Sobo v vili novoopremljeno in solnčno oddam stalnemu solidnemu gospodu Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33342 Prazno sobo trogo separirano. z vhodom iz »topnjišča išče sta rejši gospod. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod tnačko »September«. 33311 Enonadstropno hišo krasno, z več stanovanji nekaj oralov zemljišča, z dobro idočo in r okraj:: edino gostilno in trgovino, opekarno, ledenico in me carskimi lokali, v bližini mesta ob železnici C-elje-Dravograo prodam Oenjent-ponudbe nasloviti na po družnico »Jutra, v Oelj'-pod šifro »Zlata jama«. 33<»H Gosposko posestvo 10—20 in več oralov veliko. i gosposko hišo ali gradom kupim v bližini elja. M aribora ali Ljub Ijane ob glavni cesti, ali v neposredni bližini iste. Ponudbe z oznako cene in opisom na naslov: R. Slobodan, Bled, Pod Stražo 32 33025 Čebelarji! Kupimo vsako množino pr vovrstnega cvetličnega me du. Pošljite vzorce z naj nižjo ceno na naslov: Julij Zupan, Ljubljana. Sv Petra 35 33480 NOGAVICE / ŽIGOM Najboljše, naftrajmejše. raU 13 Pristopajte k „ Vodnikovi družbi" iillfl 11 v:- : - •• m1 wM ŠVEDSKE PLETILN £ STROJh najnovejše, na ročni ali motorni pogon, dobavlja »Tehna« druž ba, Ljubljana, Mestni trg 25,1. 290 ' PRIJATELJ! £akaf so francoske listiie ^.siSsraiše in *ta"'š?o!f$e v Jisžno lis Severno Assse- riSco« to, ker je francosko pristanišče Le JJavre najbližje New-Yorku in Ljublja-ker so velikanski brzoparniki »Ile de ranče«, »Pariš« itd. v hitrosti neprekos-,ivi in priljubljeni zato, ker imajo tudi v tretjem razredu udobne kabine in ker je izborna postrežba, okusna domača hrana in znamenito francosko vino »Bordo« brezplačno pri vsakem obedu. — Najkrajša pot v Južno Ameriko pa gre preko pristanišča Marseille 14 do 15 dni v Argentino. Cie. Gle. Transatlantique Chargeurs-Rčunis in Transports-Slarilimes. Pojasnila daje brezplačno zastopnik MRAfiEit, L.fuI>Sjaiia KOLODVORSKA ULICA ŠTEV. 35. 54 Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena mama, sestra, teta, stara mama, gospa Apolonija Novak roj. Jelene zasebnica po dolgi mučni bolezni v 85. letu starosti v nedeljo 17. t. m. boguvdano nas za vedno zapustila. Pogreb bo v torek 19. t. m. ob 16. uri popoldne iz mrtvašnice v Hiralnici sv. Jožefa, Vidovdanska cesta, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 17. avgusta 1930. ŽALUJOČI OSTALI. Izdaja sa konzocij «Jutra» Adolf Ribnikar, urejuje Ivan Podržaj, tiska cNarodna tiskarna d. d-a, njen predstavnik Fran Jezcršek; vsi v Ljubljani