Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vittorio Veneto, 52 Tel. 33-46 — Pošlni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conio corrente postale) : Videm, št. 24/7418 GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINIffggf Spod. in abb. post. II. gruppo NAROČNINA : Za Italijo : polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25.— lir Leto XII. - Štev. 11 (241) UDINE, 15- 30 JUNIJA 1961 Izhaja vsakih 15 dni OB PRILIKI OBISKA PREDSEDNIKA VLADE V TRSTU Delegacija slovenskih Županov pri Fanfaniju Izročili so mu pismo, hi so ga odobrili slovenski izvoljeni komunski in provincialni konsilirji s katerim zahtevajo izvajanje določb republiške ustave. Xa vabilo slovenskih županov tržaškega ozemlja se je zbralo prett-k]p nedeljo v Trstu preko sto izvoljenih slovenskih provincialnih in komunskih konsilirjev s tržaškega ozemlja, goriške in videmske province ter sprejelo soglasno od županov predloženo pismo, ki so gta izročili dne 21 t. m. ministrskemu predsedniku Fanfaniju ob priliki njegovega obiska v Trstu. , Delegacija, ki je bila sprejeta od. vladnega predsednika, je bila sestavljena od županov Devin-Nabrcžina, Dolina, Zgonik, Repentabor, Doberdob in Sovodenj. imenu delegacije in v imenu slovenskih izvoljenih provincia1 mh m komunalnih konsilirjev ter v imenu slovenskih ljudi v Italiji ie dolinski župan Dušan Lovr.hu prebral spomenico, sprejeto na zborovanju izvoljenih predstavnikov tržaškega, gor iškega in videmskega področja. Spomenica se glasi: SPOŠTOVANI GOSPOD POSLA-NEC AMIN TORE FAN F ANI, MINISTRSKI PREDSEDNIK T R S T Podpisani župani, v svojem imenu in po pooblastilu izvoljenih pokrajinskih m občinskih svetovalcev slovenske etnične skupine, {z Tržaškega o-zemlja, goriške in videmske pokrajine, zbranih na zborovanju dne 18. junija 1961 v Trstu, si Vas dovoljujemo opozorili, gospod predsednik, na stanje, v katerem se še vedno nahaja slovenska etnična skupina v Italiji. Poteklo je 13 let po uveljavitvi republiške Ustave in skoro 7 let, odkar je bila podpisana Spomenica o soglasju v Londonu, ne da bi italijanska vlada zagotovila Slovencem pravice, predvidene v 3. in 6. členu I stave in v londonski Spomenici. Posledica tega je, da italijanski državljani slovenske narodnosti ne Uživajo vseh pravic, ki jih jamčijo državljanom republiška Ustava m mednarodni sporazumi. Ta neenakopravni položaj ovira. gospodarski, socialni in kulturni razvoj Slovencev, °nemogoča normalne odnose sožitja med Slovenci in Italijani v obmejnih Predelih, daje potuho ostankom fa-sizma in zavira razvoj odnosov med °bema sosednima državama. Predstavniki slovenske etnične sku-Plne so že večkrat opozorili vlado na 1° stanje in zahtevali, da se s pri-Uiirriimi zakoni uveljavijo ustavne Pravice Slovencev. Ob tej priliki sc sklicujemo, gr‘-Vod predsednik, na vse spomenue P* vloge, predložene vladi, in ngo-uvljamo, da so ostala skoro vsa snovna, vprašanja nerešena, zaradi ^SQr Vam jih v glavnih obrisih po °Vno predlagamo v rešitev. Slovenska cinična skupina v I-t ali ji zahteva, da se izdajo zakoni za izvajanje določb, predvidenih v 3. in 6. členu republiške ustave, in uveljavi londonska Spomenicr o soglasju. 2) Čimprejšnja ustanovitev avtonomne dežele Furlanija — Julijska Krajina s posebnim statutom bi mnogo prispevata tudi k rešitvi narodnostnega vprašanja 3) Zajamči naj se raba slovenskega jezika v vseh javnih uradih na ozemlju, kjer bivajo Slovenci. Zato je nujno, da se predvsem ukinejo fašistični zakoni, ki prepovedujejo rabo slovenščine ali kakor koli kratijo pravice Slovencev. Zajamči naj se sorazmerno zastopstvo Slovencev v javnih ustanovah m organili. Imenuje naj sc v javnih uradih potrebno število funkcionarjev in uradnikov, ki popolnoma obvladajo slovenski jezik. Ravno tako je potrebno, da sc uvedejo tudi slovenski napisi povsod, kjer bivajo Slovenci. 4) Pospeši naj se uzakonitev slovenskih šol in zadevna zakonodaja naj se raztegne tudi na področje videmske pokrajine naseljene s Slovenci. Prizna naj se veljavnost spričeval in diplom, doseženih v Jugoslaviji. Na tržaški univerzi naj se ustanovi stolica slovenskega jezika in slovstva. 5) Vlada in krajevni organi naj zagotove sorazmerno pomoč iz javnih sredstev slovenskim kulturnim, vzgojnim, socialnim in športnim organizacijam. 6) Prepreči naj se raznarodovanje $ SLOVENSKI IZVOLJENI PROVINCIALNI IN KOMUNALNI ZASTOPNIKI TRŽAŠKEGA OZEMLJA TER VIDEMSKE IN GORIŠKE PROVINCE NA ZBOROVANJU V TRSTU. slovenskega življa, ki se izvaja z načrtnim razlaščanjem slovenske zemlje in umetnim naseljevanj .m v slovenske predele. 7) Z zakonom naj se kaznuje netenje narodnosini' mržnjc m tako učinkovito prispeva k mirnemu sožitju tii sodcTovanju obeh etničnih skupin na tem ozemlju. Zavedamo se, da je obsežnost en narava navedenih problemov taka, da jih ni mogoče izčrpati na tem sprejemu. Zato Pas prosimo gospod predsednik, da v naj kraj--, šem času sprejmete delegacijo predstavnikov slovenske etnične skupnosti, da Vam lahko obrazloži te zahteve. Neposredni stčfti narodne manjšine z vlado bodo olajšali rešitve v odprtih vprašanj in prispevali k pomiritvi in medsebojnemu ra-•zumevanju med prebivalstvom obmejnih predelov. Sprejmite, gospod predsednik, 4-zraze našega globokega spoštovanja. Trst, 16 junija 1961. DUŠAN FURLAN, župan občine. Devin - Nabrežina JOSIP BIZJAK, župan občine Repentabor ANDREJ JARC, župan občine Dolina ALOJZ PIRC, župan občine Zgonik JOŽE ČEŠČUT, župan občine Sovodnje v svojem odgovoru sc je predsednik Amintore Fanfani zahvalil za pozdrav in nato v zvezi z vsebino spomenice poudaril, da bi bilo zaželeno, da bi Italijani v tujini uživali toliko pravic, kot jih uživajo manjšine v Italiji. Nato je predsednik dejal, da bi b:la delegacija morala razen neizpo-polnjenili zahtev navesti še izpopolnjene zahteve, kakor na primer na področju šolstva, kulturnih in finančnih ustanov. Pripomnil je, da so bile marsikatere zahteve izpopolnjene, ostala pa spadajo v pristojnost posameznih ministerstev in parlamenta. Do predloga delegacije, da bi mu v Rimu podrobneje obrazložila zahteve, navedene v spomenici, je predsednik vlade izrazil stališče, naj bi predstavniki manjšine urejali svoja vprašanja na tukajšnjih pristojnih mestih. Razgovor delegacije slovenskih županov je trajal 15 minut. ZA REGIONALNO AVTONOMIJO z jezikovnimi pravicami majnsinam Na seji provincialnega sveta videmske province je 26 konsilirjev glasovalo za avtonomno deželo (regione) s specialnim statutom, samo trije liberalci in neofašisti so bili proti. Velika večina je torej za regionalno avtonomijo, pa so lahko ljudje videmske province zadovoljni, da i-majo tudi v provinci vse svetnike (konsilirje) za avtonomijo. Za regionalno avtonomijo so tudi demokristjani, toda oni so že zdaj proti temu, da bi dobili mi Slovenci Furlanije in Kanalske doline v «regione» kakšne jezikovne pravice. Predsednik provincialnega sveta (konsdlja) advokat Candolini in hkrati voditelj demokristjanov v provincialnem svetu je kratkomalo zanikal obstoj nas Slovencev v videmski provimeli. Ko je zagovarjal ustanovitev dežele s posebnim statutom, se je postavil na čudno, zgre- šeno stališče, češ da se lahko ustanovi avtonomna «regione», ker v Furlaniji ni nobenih posebnih obmejnih problemov, ki bi neugodno vplivali, na ustanovitev regionalne avtonomije s posebnim statutom. Advokat Candolini, ki se je rodil v slovenski vasi videmske province, nadalje trdi, da v videmski provinci no obstoja na primer dvojezičnih problemov, ki interesira morda Trst in Gorico. Pri nas ni treba imeti nobenega strahu pred mešanimi šolami. Nadiške doline so po svoji najbolj vroči želji popolnoma italijanske (sic. . . .) tudi po jeziku. Tako fabricira resnico adv. Candolini. CANDOLINI ZA JEZIKOVNE PRAVICE Taisti Candolini je 18. 11. 1945 s posebno «circolare» N. 4569/ Gab. pisal slovenskim duhovnikom Nadiške doline, da po naročilu takratnega no- tranjega ministra Ferruccio Parri «intende che sia. rispettato pienamente il diritto al culto della nazionalità dava nelUambto detla vita dello stato italiano e in tal senso darà disposizioni». CANDOLINI PROTI JEZIKOVNIM PRAVICAM Taisti Candolini je kot predsednik provincialnega konsilja (sveta) deklariral dne 15. 1. 1958 na procesu župnika Angela Cracine proti novinarju Arturo Manzano, da je on sam Candolini večkrat stopil v stik z ljudmi slovenskih komu nov Furlanije in da jim je v duhu navedenega pisma notranjega ministra v Rimu dajal navodila, naj se spoštuje pravica do gojitve slovenske narodnosti. Tn zdaj po treh letih si upa ta trikrat isti Candolini trditi, da ne obstoji mešani jezikovni problem in niti potreba po jezikovno mešanih šolah ter da so Nadiške doline tudi po jeziku popolnoma italijanske, in si upa dvigniti glas protesta proti zahtevi, ki je bila postavljena v komunskem svetu v 'Pipani po potrebi uvedbe domačega slovenskega jezika v uradih, ker italijanskega velika večina razume slabe ali pa ga sploh ne razume. TIZI AN O TESSITORI: MINORANZA SLOVENA DI 33.000 ABITANTI Sicer pa ni samo Candolini pred leti drugače govoril o Slovencih v videmski provinci. V debati o proračunu zunanjega ministrstva je senator Tiziano Tessitori dne 25 V. 1950 govoril naslednje o nas Slovencih v Furlaniji : «In realtà il problema- dulie minoranze slovene per la stessa esigua entità numerica di tale gruppo etnico, ammontante a poche migliaia di cittadini, 33.000 secondo il censimento del 1921 abitanti nella Vallata del Natisone, i quali per di più sono fedelissimi all'Italia e respingono nettamente ogni differenziazione con il resto delle popolazioni del Friuli, non riveste proporzioni preoccupanti». SC1I1RATT1 : 10 COMUNI ABITATI DA ORIGINARI SLOVENI Točno so našteli 1. 1921 33.932 oseb, ki so govorile slovenski. Po tridesetih letih nas je Slovencev v Furlaniji v letu 1961 gotovo nekaj več, ker imajo naše družine več otrok kot v sosednji Furlaniji. Niso vsi doma, ker so morali emigrirati v inozemstvo ali v notranjost Italije, toda rezidenco (stalno bivališče) imajo še v svojih slovenskih vaseh. Demokristjanski poslanec (deputat) Guglielmo Schiratti je oktobra 1948 predložil poseben ordine del giorno, v katerem je rekel: «i è una zona, in questa zona depressa che è particolarmente depressa; è la zona dei comuni della Valle del Natisone, di tutta la fascia adiacente all’attuale confine che comprende anche i comuni di Prepotto, Faedis, Attìmis e del Tarcentino . . .a questi 10 comuni (abitati da originari sloveni, non dimentichiamolo, ma italianissimi di sentimenti e opere) restarono in’isola completamente abbandonata». Siran 2 MA TA JUR « « • ; I Iz Nadiške doline Črni Vrh Končno so nam napravil fonjatu-re (odtočne kanale) in takuò naša vas ne bo več smardiela po gnojnici. Bil je skrajni ea.jt za nardit tisto djelo, zakì tuo ni bluò niti zdravo, posebno ob daževnem eajtu, ker je gnojnica kar tekla po vaških poteh in hiše so se močile s tisto n-mazanijo. Tud c jesta bo preča nareta glih do vasi. Lahko bi že bla, če bi ne dV.nl v Čedadu šjopero, takuò je pa zmanjkalo cementa in djelo ne more iti naprej. Troštamo se pa, da bojo drugi tjedan spet začel z djeli. Po cjesti je tlak že naret in so po njem začel že posipati s pjeskom. Tisto djelo opravljajo sudati. Sadà bo ko rio nardit it kunete (obcestne jarke) in obcestne zidove. Kar bo tudi tisto djelo nareto, bo mogu več ku kajšen človek priti v našo vas, ki se je do sadà bal slabe poti. Tjem dobrim novicam naj dodamo i r Še Ijetošnje poljetje, če to ne b> ostalo samo par ab e č ah kot je tuo v navadi, bojo asfaltiral ejesto, ki peje iz Sovodenj do Jeronišča. Tisto novico nam je parnesu na komun senator Pellizzo iz Čedada. Kar bo c j està asfalt;rana do tja, bi bluò prù, de bi se interesirali za izpopolnit avtobusno linijo. Sadà vozi' avtobus v Jeronišče samo dvakrat po t-jedne in judje zlo godernjajo zavoj tega, zaki bi t j el, da bi vozil vsak dan, kot v drugih vaseh, ki so manj oddaljene od centrov. Avtobusna linija Čedad-Sovodnje, ki je bla last domače dite Mašera, je bla prevzeta od čedadskega avtobusnega podjetja (impresa) Rosina. Pravijo, da Mašera- ni mogu stati notri s stroški, kar pa bo buj lahko Rosini, ki ima avtobusno mr.ježo v vseli naših dolinah. Skoraj vsa avtobusna podjetja dobivajo državni prispevek (kontribut), če so pasivni ali Najvzhodnejša občina rečanske doline je Dreka. Njene majhne vasi se razprostirajo pod Kololovratom in pod dreški,m:i Brdi in skorlaj vaa mejijo z Jugoslavijo. Tujcu, ki obišče te vasi, mu pride takoj na misel vprašanje: «Kako se preživljajo in kako živijo prebivalci teh vasi?» Kmetijstvo v Beneški Sloveniji, vzeto kot celota, je eno izmed najbolj zaostalih na svetu. Tu se še obdeluje zemlja na primitiven način. V Dreki pa je kmetijstvo najbolj zaostalo od cele Beneške Slovenije. To pa tudi zaradi naravnih neprt-Jik. Tu imamo namreč, med drugim, zelo visoko alt.imetrj.jo. Oglejmo si najprej altimetrijo nekaterih d roških «asi: Trušnje 663 metrov — Občnebrdo 648 — Kras 671 — P repo trica 817 — Laze 745 — Trinki 730 — Cuodar /55 — Kraj 606 — Štoblank (cerkev) 754 — Zavrt 635 — Dobenje 550 — Klabučar 797 — Peternel 321 — Pačjuh 373. Te vasi in še drugi manjši zaselki tvorijo občino Dreko. Občina pa št;.:je skupno 1.300 prebivalcev. .Vasi nastanjene tako visoko v nribih, na «'■•mih pobočjih, kjer manjkajo ceste in poljske poti, je razumljivo, da ne morejo imeti razvitega kmetijstva. Dreka ima sicer 1347 ha površine, a od teh jih je nad 200 ha neproduktivnih. Produktivne neobdelane zemlje pa je nad 70 ha. Večina od zgoraj navedene površine spada med travnike in pašnike, 401 ha je gozdov, a med gozdove štejejo tuffi viste travnike, ki so zaraščeni z grmovjem. Orne zemlje sploh ni. Da se razumemo: Tu ni niti govora o še 'dno žalostno. Umrla je 77 ljetna Antonija Batistič-Vodeč po domače, ki je bla dougo cajta bouna. Raukai je bla zlo djelovna žena in je vse svoje živenje posvetila le duomu in familiji. Uzredila je štiri sine, od ka-tjerih je 'dan v Kanadi, 'dan v Šviceri, 'dan v Mjerniku, 'dan živi pa par hiši. Velikim skrbem za fa-miljo se je pridružila še 'dna, muo-rala je nadomestovati tud’ moža, zaki ta j e bil za djelo nekopac zavoj tega-, ki je zgtubu zadnja ljeta vid. Vsej žlabti nepozabne ranke Antonije izrekamo naše sožalje! pa za linije, ki so pasivne, Mašera pa ni dobival nič od stata in zatuo je bil parmuoran jo oddati drugemu večjemu podjetju, ki je že podprt od di zave. Sovodnje Pred dnevi se je hudo ponesreču naš vaščan 67 ljetni Valentin Podor ješčak. Mož se je zadaržii do pozne ure s parjate-lji in ka.r se je ‘vraču ob Aborrii pruot domu, mu je postalo slabo in je padu iz visokosti par metru v reko. Na srečo voda m bla globoka in se je mogu rešiti na kopno. Zakl si je par padca močno udaru v glavo in ušafu še več drugih poškodb je mož izgubu zavest in tajšnega so ušafali vaščani šele drugo jutro. Parpejal so g|a- v čecladski Spital in bo ozdravu, če ne nastopajo komplikacije, v adnim mjeseu. oranju. Majhne njivice, podobne prišitim krpam na raztrganin hV-čah, ki so raztresene po strmem pobočju dreškega ozemlja, so vse obdelane, kakor se pravi jx> domače — na roke, z lopato in motiko. Te majhne njivice so podzidane z velikimi zidovi, da bi ne odnesla voda zemlje v dolino. Toda kljub temu v letu opravi voda svoje delo in če ne bi bilo teh zidov, bi bila že zdavnaj odnesla s seboj vso zemljo. Tako pr so zemlja ustavi za zidovi m -pomladi jo morajo nositi kmetje v koši i nazaj na vrat. Če bi nas videli videmski in r inski gospodje, kadar opravljamo to naporno delo, bi se jim gotovo snv-lili. Sneli bi nam dajatve in dali nagrado, da tu tako delamo in živimo, da jim ne silimo v mesta !» Toda videmski in rimski gospodje ne vidijo teh naših ljudi v svojih nacloveških naporih, zato jim nalagajo čedalje večje davke za tisto nerodovitno zemljo, ki zahteva on teh naših kmetov toliko truda in trpljenja in ki tako malo da iz sebe. «Kako živijo ti ljudje?» se vpraša tujec, Iii obišče te vasi. Pustimo odgovor samim d roški m kmetom. Do druge svetovne vojne je šlo še kar dobro. Imeli smo lepe gozdove in v letih krize je marsikateri kmet rešil svoje posestvo s prodajanjem drv. Pridelali smo ogromno kvalitetnega krompirja in simo ga drago prodali za seme furlanskim kmetom, fie sedaj ga pridelamo 4.400 stotov, to se pravi še več kot nekatere druge občine, ki so večje od naše. Tudi sadje smo prodajali po zadovoljivi KONTRABAND SE SUŠI, NI M AR MANJ BEGUNCEV — Kmalu bo preteklo šest let, odkar velja znameniti «accordo di Udine», po katerem hodijo ljudje gor in dol čez konfin. Vse se je spremenilo na, boljše. Celo kontrabanda je manj od leta, do leta. Ljudje dob jo robo tu ali tam in ne splača se je več kontrabandirati. Ako neseš kakšno kilo mesa zase, a-li stiskaš pod srajco kakšno flašo žganja, ali pa ako ti štrlijo aržeti od škatel od cigaret, ali je to kontrabant? Ne, to je tvoja pravica od tega, ker živiš tu ob konfinu. Tudi mladih ljudi, ki pridejo nekje pri Sovo-dnjah, Dreki, ali kakšnem našem drugem komunu čez mejo, je ni-mar manj. Mladj puobi po 18 let stari, pa še čeče z njimi gredo v avanturo. Nekaj tednov jih držijo po raznih kampih in nato pošljejo nazaj, oči koder so prišli. Tam jim tudi nobeden nič noče in ko so videli nekaj sveta, jih tako sreča pamet. Naši žornali iz Vidma ne bodo imeli kaj več pisati. PEPI JUSIČ, TURISTIČNA ATRACIJA — Kdo v Italiji ne pozna 105 let našega Čilega Pepi ja Jušiča. Hodijo ga obiskovat politiki in duhovniki, pa tudi drugi ljudje. Morebiti bi nekateri radi dobili recept za dolgo življenje. Kako naj ga dobijo od njega-, ki je ni-mar jedel svoje ministre in jedel zabeljeno s svinsko mastjo, pa Špeh mu je teknil, kadil in pil je nimar in nimar in nimar tudi delal. Nikoli ni imel strahu, da ga bo zadel ceni. Največ pa nam je dajala- živinoreja. Pomislite, da smo imeli v Dreki kar tn mlekarne, ki so vse lepo obratovale. Sira- nam ni manjkalo, maslo smo pa prodajali. To se pravi, da s hrano smo bili preskrbljeni, koruzo-polento smo dobili za kostanj in krompir. Zdaj gre vse drugače, ali bolje povedano gremo rakovo pot. Gozdovi so večinoma izčrpani. V Furlaniji sadijo takšne vrste krompirja*, ki se ohrani čez zimo in je dober za seme za prihodnjo pomlad, zato furlanski kmetje ne potrebujejo več našega krompirja. Sedaj ga- le malo prodamo in to po nizki ceni. Z drugim sadjem, kot je kostanj, jabolka, hruške pa je še slabše. Kostanj strašno hira zaradi ridia, zato sekamo od kraja drevesa Kar se t-iče jabolk in hrušk se jih ne splava njti pobjirati in jih peljati dotrga (smo oddaljeni od Celiati do trga (smo oddaljeni od Čedada. 27 km), za kar nam dajo zanje. Trgi so polni tovrstnega sadja, zato po našem sadju ni sploh povpraševanja. Od treh mlekarn, ki smo jih imeli nekdaj v Dreki, ni zdaj ostalo nič. Tisto pri Trinkih je odnesel snežni plaz 1952. leta. Vlada takrat nam ni priskočila na pomoč, da bi jo bili na novo sezidali. Mlekarno pri Lažeh so zaprli pred štirimi leti, ker niso imeli sposobnega mlekarja in so ugotovili, da je boljo mleko prodajati. Zadnjo mlekarno, tisto pri Klabuča-rju, pa smo zaprli 31. maja tega leta. Tudi to smo zaprli zaradi nesposobnosti mlekarja-. Pod mlekarno je poln potok sira, ki so ga morali kmetje vreči, ker je bil pokvarjen. Sedaj infarto ali da ga bo stisnila, kakšna arterioskleroza. Njegova mašina. je dobra-, čeglih je njegova karoserija od zunaj bolj stara. Njegov karburatore, dobro dela in spravi na prej ves kombust-ibile, ki ga daje naša zemlja. Kar se tiče dolgosti življenja, smo iz dobrega kraja doma, saj imamo takšnih od 80 let kar precej, nekaj pa tudi od devetdeset. Ali bi se morda splačalo delati takšno reklamo za naše Na,diske doline : Ge hočeš dolgo živeti, pojdi v Nadiške doline med Slovenje in govori še ti po slovenji, da, koš dolgo živel. Dajemo stoletno garancijo. 'Sigurno pomaga. Iz Rez jons doline Zelo se nam čudno zdi, da v dolini Rezije, ki je bogata- na električni e-nergiji, ne postavijo nikake fabrike. Vidimo koliko se trudijo v nekaterih krajih, da bi industrializirali cono, a imajo pri tem zelo velike težave, ker nimajo na razpolago niti električne energ-ije in niti kvalificirane delavne sile. Pri nas pa imamo vsega, tega dovolj. V Ravenci, kjer je bila že pred leti ustanovljena strokovna šola, so izučili že dosti mladine iz vseh vasi komuna raznih meštirjev in vsi ti izučeni fantje so morali iti-v svet, da so se tam okupali, ker doma ni bilo možnosti. Tudi odrasli moški bi se lahko zaposlili v kakšni tovarni, če bi jo gor postav li, na primer za izdelovanje posode, nožev, dežnikov, veliki stiski imamo v Dreki 329 krav in smo brez mlekarne. Mleko prodajamo videmskemu konzorciju po 40 lir liter. To je -slabo, toda, kljub temu je še vedno živinoreja tista panoga gospodarstva, ki doprinaša največ dohodkov v naše družinske proračune. Smo na daleč od tega, da bi mogli e tem živeti. Zato morajo vsi naši najbolj delazinožni ljudje s trebuhom za- kruhom po svetu. Ti, s svojimi prihranki pomagajo tudi nam, ki smo ostali doma. Tako se torej preživljamo! K zgornjim navedbam ni kaj dodati ali odvzeti, ker je vse šlo bolje tem ljudem, če bi ne bili takšni sovražniki, takšni anarhisti do vsega, kar se imenuje zadružništvo. Mi imamo pravico zahtevati od oblasti, da na,m pomagajo, kakor pomagajo po drugih krajih Italije, vendar si moramo znati tudi'sami pomagati. Po resnici povedano, ni italijanska vlada kriva, če morajo prodajati dreški, kmetje mleko videmskemu konsorciju po smešno nizki ceni. To je odvisno od kmetov samih. Velika nesreča, je, da ne znajo združiti svojih skupnih moči, da nimajo zaupanja v zadružništvo in v medsebojno sodelovanje. Kolikor nam je znano. nudi vlada znatne prispevke za zgraditev modernih in zadružnih mlekarn. Smešno in žalostno je, da se ne najde v Dreki dvajset kmetov, ki bi se združili in zgradili moderno mlekarno. Okoristili bi se z državnimi prispevki, kar bii koristilo vsemu prebivalstvu. Tb velja za mlekarno in za druge zadružne o-bjekte, brez katerih bo prihodnje leto še teže živeti. IZIDOR PREDAN Iz Kanalske doline Hitler in Mussolini sta sklenila h 1938 med seboj pogodbo, da bosta izselila ne samo Nemce iz Južnega Tirola, ampak tudi domačine iz Kanalske doline iz Žabnic, Ukev ul drugih vasi okoli Trbiža. Tako je ; prjilo stotine l.judL ob zemljo. Zemljo je pobral znani ko-loniza- | cijski ente v Benetkah. Domačini ! pa so ostali brez-, doma. Ker tečejo sedaj pegajanja med Italijo in Avstrijo glede regulacije avtonomiji v boeenski provinci, so se kmetje ' iz Kanalske doline obrnili z resolucijo na avstrijskega zunanjega ministra Kreiskyja in na sottosegretaria Steinerja, v kateri je rečeno med drugim, kaj je glavni namen njihove pritožbe: Z bilateralno pogodbo od 24. junija 1925 se je I-talija obvezala, da bi garantirala ohranitev kmečkih posestev na o-beh straneh državne meje. Posestva imajo ostati v istih pogojih kot so bili ob podpisu te bilateralne pogodbe. Zainteresirani kmetje iz Kanalske doline zahtevajo sedaj, da jim vrnejo zemljšča in pogjačajo škodo, ki so jo trpeli ter da vrnejo kmečka posestva v prejšnje stanje, če ne bi nadaljna pogajanja pripeljala v kratkem času do ugodnega rezultata, bi morala avstrijska vlada predložiti celokupno to vprašanje pred Forum, ki stoji iznad obeh strank. Poznamo dobro razmere v Kanalski dolini in vemo, da je celokupno , kmetijstvo zelo nazadovalo, ker nimajo zemje v rokah bivši kmetje, ki so se edino razumeli na pravilno obdelovanje v teh severnih mrzlih prilikah. Ente iz Benetk je, kot so že pisali listi, zelo. slab gospodar. Niso pa za delo v teh razmerah niti tisti delavci, ki jih je Ente tja postavil, da bi to zemljo obdelovali. Zemljo je torej vnrt-i njihovim prejšnjim lastnikom, če hočemo da bo tako obdelana kot je bila pred zadnjo vojsko Matajur V kratkem bojo nardil na vrhu Matajurja kapelco v spomin padlim beneškim Slovencem v vseh vojnah. Videmska provincialna admininistra-eija je že pred časom dala za tisto djelo 100.000, vojaške autorità so poskarbjele za prevoz pjeska in drugega gradbenega materjala, Italee-menti pa bo dala potr.ieben cement. Ob priliki otvoritve se bo zbralo na Matajurju dosti alpincev vse Furlanije in bo obenem običajna ljetna «adunata patriottica», katjeri bojo sigurno prisostvovale tud vladne pokrajinske in vsedržavne oblasti. Na Na tisto iniciativo so posebno navdušeni ueofašisti. Ut a na Ni dougo od tega, da smo povjedal, da bojo začel d.jelat ejesto, ki bo pe-jala iz Podutane v Uta no, donàs pa mnormo povjedat veselo noticijo, da je ta ejesta že n:a pol nareta. Nardit muorajo še približno dva kilometra in bo mogoče po njej voziti. Po dougi boljezni je prejšnji tjedan unrù 60 ljet Chiudi Valentin -Perin iz naše vasi. Mož je bil zlo šti-mian v vsej naši okuolici, zaki se je nimar interesiru za komunske in vaške reči. Naredu je dosti dobrega svojim vaščanom, zatuò ga ne bojo zljepa pozabili. Zapušča 'dnega sina v Belgiji, 'dnegjà v Avstraliji in 'dno hči, ki pomaga materi. Družini in posebno uduovi izrekamo naše iskreno sožalje. Jatfnjed L j etos ksže par nas zlo slaba 1.1'-t-ina, zaki ni djelune moči par hiš, da bi s pridom obdjeloval zemjo -n pospravli seno. Vse je po sv j et e, o-stale so le žene in stari judje ni ti ne morejo onavjati vsjeh tjeli djel. Judje so parmuorani prodajat živino in tudi zemjo bi prodal, a kaj ko je nobedan ne mara kupit. Takuò je dosti njiv zapuščenih in sevjeda je trjeba tud o t jeli plačat dajatve. Iz Sovodenjske izpod Kolovrata Kmetijstvo v komunu Dreka v MA TAJ UR Stran 3 Šlrajhi delavcev 11 Furlaniji Solidarnost vsega prebivalstva s stavkajočimi delavci cementarn v Čedadu in v Trstu Nismo bili navajen; v Furlaniji, da bi začele široke množice protestirati proti slabim življenjskim pogojem, proti slabim plačam, proti te-mu, , ki ga v enoprocentnem razmerju PHitiešamo bordojski brozgi. S to Mešanico pobijamo tudi grozdno ple-ali oidij, in s tem prihranimo °stj žvepla in dela. Ce zapasfuno v *Pi‘odu grozdne molje, pridamo škro-Mftj brozgi tudi svinčeni arzeniat. V C111 času je treba povezati tudi rnla-, le. Druga dela so: zeleno cepljenje 'n uničevanje trtjona. listne uši in mravlje Na sadnem drevju v . sodovnjaku se na mladih če-li luk, posebno pa breskvah, kažejo V0 uši in mravlje. Proti temu l^jbolj pomaga škropljenje z 1.5 ^ntnim njpolom. Po jablaaovih ilt T nastavimo nekake j tasti, ka-„ 1 se zalezejo gosenice jablanove-2{P’ijača, Pasti naredimo tako, da pest slame, lesne volne, pasove iz cunj ali iz onduliranega papirja, namočenega v betanaftolu, privežemo okoli debla. Pasove moramo vsakih 15 dni pregledati, jih uničiti in nastaviti nove. Onduliranega papirja, namočenega v betanaftolu, ni treba vsakokrat menjavati, 1IVIN0RE1A ČE KRAVA NOČE DATI MLEKA Znano je, da krava lahko pridržuje mleko s pomočjo napetih trebušnih mišic (muscoli), ki zatiranju jejo odtekanje krvi ; zaradi tega se tudi napno žile odvodnice, ki tiščijo potem mlečno posodo (čisterno) v vimenu, da ne more mleko iz nje. Najbolje si pomagamo v takih slučajih s tem, da napravimo žival med molžo pozorno na kaj drugega, na primer s tem, da kravo čehljamo, da ji trkamo na rogove, da položimo mokro cunjo na. pleče ali pa da jo tiščimo na križu, in sicer na tistem mestu, kjer se pričnejo ledvična vretenca. KAŠTRUN ZA PLEME Za pleme bomo odbrali predvsem kaštruna, ki je dobrih staršev; to je že delno zagotovilo, da bo dober. Moško jagnje, ki nameravamo od-brati za pleme, moramo opazovati že od rojstva. Pri tem pazimo, kako se razvija, kako se ponaša, če je vedno živahno in zdravo. Takšna jagnjeta moramo že od mladosti boljše, fuotnat.it Resati morati o najmanj tednov, ko doraščajo pa jim damo še otrobov. Tudi seno naj dobivajo vedno boljše kot ostale ovce. Moška jagnjeta, ki se pokažejo za pleme neprimerna, kastriramo v starosti 4 do 5 tednov. Ščurki se hranijo predvsem z mehko rastlinsko hrano, na primer s surovim in kuhanim krompirjem, s testom, zelenjavo itd. Škoda, ki jo napravijo, je predvsem v tem, da nam onesnažijo hrano s svojimi mrliči, jajčeci in blatom, da prinašajo gnilobne bakterije in plesen ter nevarne bolezni kot so tuberkoloza, kolera, kuga itd. Tudi je neprijetno videti, da tekajo blizu nas v nočni tišini in s tem kvarijo tudi ugled hiši. Ščurkov se ubranimo s tem, da skrbimo za popolno čistočo po hiši m da zamažemo vse luknje in špranje v podu in zidu s cementom ali ilovico. Proti dotikalnim strupom so ščurki občutljivi. V. • ■ Madeže od črnega vina očistimo z vročim mlekom. # Kadar mešamo moko z vodo a1' mlekom se rada sprime v kepice. To preprečimo, če še suhi moki primešamo nekaj zrn soli. Prav tako lepše umešamo kakac, če mu dodamo sladkor. POLJEDELSTVO KAKO UNIČIMO ŠČURKE Ščurki, ki so doma iz vročih krajev, a so se razširili po vsem svetu, imajo radi zelo gorko in vlažno (timido) okolico. Zato jih najdemo po kuhinjah, pekarnah, itd. MA TA TEDOLD1 VOJMIR odgovorni urednik Dovoljenje videmskega sodišča št. 47 dne 20. 7. 1950 SO D El, A V C 1 ! Andrej Batislič, Janez Bellina, P Cencič, Renzo Culiini, Vanac Drekonja, Pavel Filipič, Jakob Golob, Gino Gu-kon, Ivan Gus, Anton Kravanja, Karlo Jušič, Franko Lavretič, Srečko Levan, Ivan Lendaro, Gino I.essizza, Ernest Makorič, Roberto Manjin, Negro Peler, j Flunibert Namor, Rihard Noacco, Ivan Oballa, Oviščak Karel, Emil Petričič, Štefan Petrič, Andrej Hvalica, Izidor Predan, Beniamin Rutar. Peter Skav-j nik, Renato Skubla, Alojz Tedoldi, Emil Terliker, Ivo Toinazetič, Jožef j Tomasino, Vinko Šturma, Sturma Lu-i cijan, Lucijan Trinko, Rihard Trušnjak, Maurizio Valente, Marko Valtrič, Ivan Vazzaz, Karlo Velesič, Jakob Vendra-i, mini. Alojz Vogrič, Gino Zuodar, Vin-! ko Zufferli, Aldo Znssino, Mirko Zua-j nella, Ada Žvanut, Irena Zuodar. tlPOGKAFlA C. IUCCHI - GOBIZU »c Stavkajoči delavci pred cementarno “Italcementi" SOGGIORNI Riviera delTIstria: Ankaran, Capodistria, Porlo-rose, Pirano, Rovigno, Albo-na, Abbazia: quote giornaliere da lire 1.200 a lire 2250 per persona. Isole: Kres (Lussino), Krk (Cher-so), Rab(Arbe), Pag (Pago); quote giornaliere da 1100 a 2100 din per persona. Riviera della Dalmazia: Fiume, Zara, Dubrovnik, Crikvenica: quote giornaliere. da 900 a 1800 din a persona. Per prenotazioni ed informazioni rivolgersi a qualsiasi agenzia turisiica, alle autorità consolari jugoslave oppure ali’ Cure balneo termali: Rogaška Slatina, Slatina Radenski, Dolenjske Toplice. Šmarjelske Toplice, Čatežke Toplice. Rimske Toplice, quote giornaliere da 1.200 a 1.800 din per persona. UFFICIO DEL TURISMO JUGOSLAVO Roma — via del Tritone, 62 (Telefono 688.088) nr, APPARECCHI PESATORI A TIMBRO AUTOMATICI ED ELETTRO - OTTICI Premiata ed autorizzata fabbrica bilance - pesi e misure ERMINIO MISSIO UDINE Piazza G aribaldi, 4 - Telefono 36.75 SUPIRMATIC « canziani & BERTOLLI Applicazioni oleodinamiche di precisione Costruzione riproduttori e macchine speciali LONATE POZZOLO • via Menimele 4 (Varese) Società Agraria Friulana Macchine agricole, concimi, sementi UDINE via del Gelso - tel. 53733/56133 Direzione — Redazione — Amministrazione UDINE - via Vittorio Veneto. 32 - Tel. 33.46 MATAJUR Portavoce degli Sloveni della provincia di Udine SIGNIFICATO DELLE RECENTI ELEZIONI LE MASSE POPOLARI PER UN NUOVO GOVERNO Le recenti elezioni di Gorizia e provincia, della Valle d’Aosta, di Rimini, di Arezzo, e, sotto certi aspetti, della Sardegna e di molte altre località dell’Italia centro—settentrionale, indicano elle l’elettore italiano non ne vuole più sapere del malcostume e della corruzione demo-cristiana, indicano che i nemici del h favore delle grandi imprese capita-prietari sul terreno della concorrenza. Assistiamo nella cultura ad un attacco massiccio da parte del governo attraverso le forbici della censura. È, ancora, questo governo che prepara i] «piano della scuola», contro il quale sono seesi in sciopero tutti gli L' avanzata delle sinistre a Gorizia dimostra I' aspirazione ad una in tutto il nuova paese. maggioranza progresso e delle autonomie devono cambiare strada. I risultati delle elezioni non lasciano dubbi. A Gorizia, dove si è votato con la proporzionale, le sinistre sono passate dai 1942 voti del 1956, a 4206 voti, aumentando di tre seggi rispetto al 1956 la propria rappresentanza in Consiglio comunale. Il Partito comunista ha aumentato voti in tutta la provincia, mentre il Partito socialista, ha guadagnato due seggi nel Comune a Gorizia e uno folla Provincia. In provincia le sinistre hanno conquistato 10 amministrazioni comunali su 23, strappando alla D. C. tre comuni, tra i quali l’importante centro agricolo di Gradisca d’Isonzo. Nel Consiglio provinciale e in quello comunale di Gorizia, la D. C. ha perso la maggioranza assoluta che deteneva da 13 anni. Anche a Rimini, Ravenna, Arezzo, Abb i at egrasso, Pescia ed in molti altri eentri della penisola, la D. C. è uscita sconfitta. Le discriminazioni ed il rricatto sugli elettori, non hanno impedito loro di votare per gli seliieramenti democratici. La democrazia cristiana ha indietreggiato in percentuale ed in eifre assolute, perdendo seggi ovunque, eccettuato in Sardegna dove ha recuperato buona parte degli elettori che nel 1957 votarono per il decadente partito monarchico di Lauro. La spinta a sinistra si fa strada in Italia. Non si può illudere a lungo il popolo con le parole : esso guarda ai fatti. E i fatti dicono che le speranze sorte col movimento di ripresa antifascista e democratica che cacciò via dal governo Tambroni sono state deluse. Mentre lo sviluppo economico ha moltiplicato per varie volte i profitti dei grandi capitalisti, la classe operaia rade la sua situazione, il suo salario, il suo tenore di vita pressoché immurati, mentre nelle fabbriche vengono imposti ritmi di lavoro a regime carcerario. E quando i lavoratori sono scesi in sciopero per ottenere un miglioramelo della loro mercede, la polizia, comandata dal governo, ha difeso le parti del grande padronato. Ed è proprio questo governo che comanda le bastonature quotidiane dei lavoratori che osano chiedere una modesta parte dei risultati del loro lavoro. Ed è sotto questo governo che ha ripreso a scorrere il sangue degli operai nelle strade italiane. Nelle campagne continua la crisi agricola, che vede il potente rafforzamento delle imprese monopolisti-che e l’immiserimemto, la rovina della piccola proprietà agricola. Tutto quello che ha saputo fare il governo Fanfani in questo campo è il cosidetto «piano verde», che consiste nella spesa di miliardi di denaro pubblico list ielle, che saranno così ancora più in condizioni di sviluppare la loro attrezzatura e rovinare i piccoli pro- insegnanti e che, se venisse approvato così com’è stato proposto dal governo, annienterebbe in pratica la scuola pubblica a favore delle scuole confessionali. Di fronte a questa realtà ogni giorno va scomparendo agli occhi delle masse popolari ogni dubbio sulla natura di questo governo. È di fronte a questi fatti che si allarga e si intensifica la protesta, si intensifica la lotta delle masse popolari ed in questa situazione si è maturato il voto di questi ultimi tempi di condanna alla democrazia cristiana. La spinta delle masse popolari ad una politica di rinnovamento, l’aspirazione di un governo che sappia mettere al bando le forze fasciste, farla finita con la discriminazione, estendere dappertutto la democrazia, riportando .la libertà dell’uomo dovunque, approvando lo Statuto per la attuazione della Regione Friuli — ■ Venezia Giulia, riconoscendo i diritti delle minoranze linguistiche e dare avvio ad un programma sociale, si va radicando nel popolo italiano. UNA LETTERA A FANFANI I SlillDACI SLOVENI Nel corso di un’assemblea dì amministratori comunali e provinciali sloveni, tenutasi alcuni giorni là a Trieste, è stata sottoposta all’approvazioni- dei convenuti una lettera indirizzata a Fanfani dai sindaci sloveni a nome dei consiglieri sloveni eletti nei consigli provinciali e comunali delle tre provincie di Udine Gorizia e Trieste, nella quale le rivendicazioni sono riassunte in sette punti. «Signor Presidente ! I sottoscritti sindaci, a nome proprio e per incarico dei consiglieri sloveni eletti nei Consigli provinciali e comunali del Territorio di Trieste p delle Prodineie d;i Gorkiia e di' Udine, riuniti nell’assemblea del 18 giugno 1961 a Trieste, si permettono di attirare l’attenzione della S. V. Uhma sulla situazione anormale, nella quale si trova tutt’ora il gruppo etnico sloveno in Italia. Sebbene siano trascorsi già 13 anni dall’emanazione della Costituzione repubblicana e quasi 7 anni dalia firma del Memorandum d’intesa di Londra, il Governo Italiano non ha ancora provveduto per 1’attuazioue LA LOTTA DEI CEMENTIERI A CIVIDALE SCIOPERO MASSICCIO Tutta la popolazione ha solidarizzato con gii scioperanti — Inetta la D. C. contro il monopolio. Quaranta giorni fà circa la categoria dei cementieri scendeva in sciopero in luffa Italia ponendo le seguenti rivendicazioni: riduzione ddll’ orario di lavnro a parità di salario, premio di produzione una tan tum, corrispondente a duecento ore lavorative. Preso atto della decisione con cui i lavoratori sostenevano i le rodiritti, tutte le industrie cedevano alle richieste. Solo ilmonopoiio Italcernenti, dell'ing. Carlo Pesenti, una dei maggiori esponenti del capitalismo nazionale, assumeva una durissima e tracotante posizione. Pesenti decideva di dare una prova di forza, volendo dimostrare al paese, ed anche al governo, di essere in grado dì imporre la propria volontà, di imprimere al corso degli avvenimenti la direzione da lui - e dagli altri mono-poli - voluta. Non era insomma tanto una questione di soldi (dare agli operai quanto richiesto non incide minimamente sugli utili di questa potenza finanziaria) quanto di principio. Di fronte al massiccio risveglio sindacale di tutte le masse operaie, del quale lo sciopero della categorìa dei cementieri è un magnifico esempio, Pesenti ha voluto dimostrare che in Italia chi comanda, chi la il bello e cattivo tempo é lui, sono i Marinoni, i Ctn,i, gli Agnelli, i Pirelli. Ma la risposta dei lavoratori dgll’ltal-cementì è stata secca e durissima. E qui a Giridale Io sciopero ha assunto un carattere particolare, rivelando la maturità della coscienza di classe raggiunta dai lavoratori locali, che hanno disertato in massa la fabbrica. Nei primi giorni di sciopero l’Italcementi ha pers0 la bellezza dì un miliardo mentre l’accedere alle ri-vendicazioni degli operai le sarebbe cos'alo cinquanta milioni. La qual cosa dimostra che l’ing. Pesenti non taceva una questione di soldi. Gli episodi verificatisi nel corso di questa lotta hanno portalo alla luce più che mai le contraddizioni esistenti nel paese. Si è vista ad un certo punto lo polizia occupare la fabbrica, si è visto il Pesenti turlupinare il sindaco di Cividale assicurandolo che era stato raggiunto un accordo, si è visto il ministro Sullo invocare un colloquio con il capitano d’industria e riceverne una risposta ingiustificatamente negativa. É apparso chiaro in definitiva che alla testa della cosa pubblica del paese vi é un governo incapace di difendere gli interessi della collettività, di far rispettare la costituzione. Di contro, magnifico esempio ha dato la popolazione di Cividale che tutta, senza distinzione di ceto, di ideologia politica, ha manifestato la propria solidarietà agli scioperatiti con dicliiaraìioni ufficiali e con una sottoscrizione intesa a sostenere la relazione del sindaco sen. Pelizzo sui colloqui da lui avuti a Roma in merito alla vertenza, i comunisti ed i socialisti hanno chiesto che, avvalendosi dei poteri che la legge gli concede il sindaco ordinasse la requisizione dello stabilimento di cividale e che oltre a prendere questo provvedimento, immediatamente concedesse un contributo di un milione •—ad aper. tur adi una pubblica sottoscrizione — p i i h i oratori in sciopero e le loro famiglie. La proposta è parsa troppo forte ai d. c., i quali hanno finito con Faccettare un o.d.g. che non diceva nulla di nuovo, nulla che potesse fare una pressione reale sul monopolio, ma si limitava a dichiarare la V Durante lo sciopero è stato tenuto a Cividale un comizio per illustrare le rivendicazioni dei lavoratori. le famiglie dei lavoratori. Attiva e costante la presenza dei parlamentari socia, listi e comunisti, che si sono resi interpreti delle rivendicazioni dei cementieri, 'e hanno portale in parlamento, sono intervenuti presso tutte le autorità locali, per ottenere interventi concreti. Va messo in rilievo che proprio dopo un collo', quio del sen. Pellegrini con il prefetto, le fmze di polizia, costituenti provocazione 'dia compostezza ed alla discipl in degli scioperanti, sono stale ritirate da!la fabbrica. Per iniziativa della minoranza consigliare inoltre, composta da comunisti, social' sti, socialdemocr. é stata richiesta la con. vocazione del consiglio comunale in se. duta straordinaria. Dopo aver ascoltato solidpristà dell’ Amministrazione Comunale con le maestranze della llalcementì e a < ornar icore lo decisione della stessa di stanziare un «congruo» contributo per gli scio rei anti. La posizione assunta dal sen. Pelizzo dimostra che in effetti, malgrado plafoni-cernente prenda posizione contro il mono, polio, egli abbia le mani tanto legate da non poter difendere decisamente i propri amministrati con gli strumenti che la legge gli mette a disposizione. Ma i cementieri non hanno avuto I rosno del suo aiuto. Hanno vinto da solici giunge infatti, mentre andiamo in macchina, notizia che la Italcernenti ha aerei alo tli trattale sulla bu e delle ri-(h:esie digit c perai. PER I DIRITTI DELLE MINORANZE a favore dei cittadini di lingua slovena dei diritti previsti dagli art. 3 e 6 dell aCostituzione e dal Memorandum di Londra, Di conseguenza i cittadini italiani di nazionalità slovena non godono ancora dei diritti che la Costituzione e gli accordi internazionali garantiscono alla loro minoranza. Questa situazione di inferiorità ostacola lo sviluppo economico, sociale e culturale degli sloveni, rende impossibili i normali rapporti di convivenza fra sloveni ed italiani nelle zone di confino, incoraggia, i rigurgiti del fascismo e rallenta l’auspicato sviluppo dei rapporti fra i due Stati vicini. I rappresentanti de] gruppo etnico! sloveno hanno più volte richiamato l’attenzione del Governo su questa situazione, chiedendo l’emanazione di adeguate disposizioni legislative per l’esecuzione degli impegni assunti cogli accordi internazionali. In quest’occasione, Signor Presidente, richiamandosi ai promemoria ed alle mozioni presentate al Governo, constatano che quasi tutti i problemi fondamentali per la minoranza slovena sono rimasti insoluti, e precisamente : 1 j L’emanazione — ormai urgente — delle norme legislative per la attuazione delle disposizioni previste negli art. 3 e 6 della Costituzione e per l’esecuzione dello Statuto allegato al Memorandum d' intesa di Londra. 2) Il problema dell’istituzione della Regione autonoma Friuli - Venezia Giulia a. statuto speciale, istituzione che contribuirebbe in modo notevole alla soluzione del problema, nazionale di queste terre di confine. 3) Si garantisca pertanto, l’uso della lingua slovena in tutti gli uffici pubblici nei territori, dove vivono gli sloveni; -— si garantisca un’equa rappresentanza di sloveni negli enti e nello istituzioni pubbliche e pertanto si nomini un sufficiente numero di funzionari e impiegati che conoscano perfettamente la lingua slovena ; — si provveda inoltre che nelle zone del territorio nazionale, ove vive la minoranza slovena, le iscrizioni sugli enti pubblici ed i nomi delle località e delle strade siano redatti anche in lingua slovena. 4) Si affretti la sistemazione giuridica delle scuole slovene e si estenda la relativa legislazione pure alle parti della Provincia di Udine abitate da sloveni. Si riconosca la validità degli attestati e dei diplomi conseguiti in Jugoslavia-Si istituisca presso l’Università di Trieste la cattedra di lingua e letteratura slovena. 5.) Garantisca il Governo, tramite * propri organi locali, un'equa as-sistenza con fondi pubblici aUe organizzazioni culturali, educative, sociali e sportive slovene. 6) Si impedisca la snazionalizzazione della minoranza slovena mediante l’espropriazione pianificata della terra slovena e mediante il popolamento artificioso degli abitanti sloveni con elementi italiani. 7) Si emanino norme legislative pel’ la punizione dell’incitamento all’odio nazionale c razziale, '-°n' tribuendo così efficacemente alD pacifica convivenza e collaborazione fra i due grup}*> etnici d*1 questi territori» *