Stav. 257. V Trstu, v Četrtek dne 15. oktobra 1914. Letnik XXXEX \zl aia vsak dan, tudi ob nedeljah in praznlkiii, ot> 5 zjutraj, ob pc-nedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništva: Ulica Sv. Pr»r>fiika Asiikeg? 20. L nadstr — Val u^isi naj se pošiljajo uredništvu lista Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izd-;ate!j in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj lista .Edinosti-. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge s omejenim poroštvom v Trstu, ulici Sv. Frančiška AsiSkega St 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znala: Za celo leto.......K 24'— zrn pol leta......... ....... IJ- u tri meseca ........................•*— Za nedeljske Itdijo a cck> M» . ....... S* za pol leta................. Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvalo, pos>anice, oglasi denarnih zavodov .... ..........mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-— vsaka nalaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema ln»e.*atni oddelek .Edinosti-. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava In Inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FranCUka Asiškega it. 20. — Poštnohranilničnl račun št 841.652. izlovi boji v Galiciji. - Rusi vrieni iz Vzhodne Pruske. Francoska ofenziva na severozapada. - Lille v nenSHh rokah. - Francosko napredovanje o centra. - Nemci opravičujejo obstreljevanje reimske katedrale. 3000 Rusov ujetih pri Lycku. - Razprava proti sarajevskim atentatorjem. Sporočilo našett Slavnega stana. DUNAJ 14. (Kor.) Uradno se razglaša: J4. oktobra opoldne: Na črti Stary - Sam-bor - Medvka so utrjeni položaji sovražnikovi Naše ćete naskakujejo. TI boji so se raširili. V Karpatih smo vzeli Toronjo po štiridnevnih bojih in preganjani o Ruse pr^ti Wyskowemu. Majhni uspešni boji z umikajočim se sovražnikom se vrše tudi v Visoški dolini. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, generalni major. Sporotllo nemSkešn slavnega stana BERLIN 14. (Kor.) »\Voiifov urad« poroča: Glavni stan, 14. oktobra, opoldne: Od Genta dalje se sovražnik, med njim del antwerpenske posadke, hitro umika proti zapadu k obali. Naše čete mu slede. Lille smo zasedli. Ujeli smo tamkaj 4500 mož. Mestne oblasti so proglasile napram nemškim četam mesto kot odprto. Vkljub temu pa je sovražnik, poizkušajoč nas obkoliti od Diirkirchna sem, poslal v mesto čete z nalogom, naj se drže, dokler re pride obkoljevalna armada. Ker ta seveda ni prišla, je bila enostavna posledica, da je bilo brezsmotreno branjeno mesto poškodovano, ko so ga zavzele naše čete. S fronte armade se ne da poročati nič novega. Ugotovilo se je, da se nahajate tik ob relraski katedrali dve težki francoski bateriji, nadclje so se opazila svetlobna znamenja na enem stolpu katedrale. Samo po sebi ie umljtvo, da se je treba boriti proti vsem za naše čete škodljivim sovražnim ukrepom in bojnim sredstvom, brez ozira na prizanašanje katedrali. Francozi so torej sfejkoprej sami krivi, če bo staro-slavna zgradba žal žrtev vojne. Na vzhodnem bojišču so bili Rusi pri Schirvineltu odbiti in so izgubili 3000 v jetnikov, 26 topov in 12 strojnih pušk. Lyck je zopet v naši posesti. Iz Bialle se je sovražnik umaknil. Dalje na jugu je bilo pri odbitju ruskih prednjih čet proti Varšavi ujetih 8000 Rusov in zajetih 25 topov. Mu francoskega $mm stan. PARIZ, 13. (Kor.) Uradno sporočilo ob 3 popoldne pravi: 1. Na našem levem krilu so naši vojaki Iz okolice Hazebroucka zopet zavzeli o-fenzivo proti sovražnim četam, ki so obstojale večinoma iz konjice in so prihajale Iz črte Bailleul-Estaires-La Bassee. Mesto Lille, ki ga je držal oddelek teritorijalnih čet, so Nemci napadli in ga zavzeli. Med mestima Arras in Albert smo napredovali. 2. V središču smo v okolici Berry-Au Bac tudi oapredovalL Napredovali smo nekoliko proti Souainu, zapadno od Ar-gonskega lesa in severno od Malancour-ta med Argonskim lesom in Mozo. Na desnem bregu Moze so naše čete, ki i..:ajo zasedene višine ob Mozl vzhodno od Verduna, napredovale južno od ceste iz Verduna v Metz. V okolici Apremonta smo na našem desnem krilu pridobili nekoliko taL Na levem krilu smo odbili napad. V Vogezih in Alzaciji ni bilo nikakih iz-prememb. Će se povzame vse, se more reči, da je včerajšnji dan prinesel napredek naših ?ct na različnih točkah bojišča. Uradno poročilo ob II zvečer pravi: Ne da se javljati nič novega nego napredek v okolici Berry-Au Bac. MiiKcvflnje avstrijsko voloma z i železnim križce«. BERLIN. 14. Iz Antwerpaa došli vojni poročevalec »Borsenkurterja« javlja: Načelnik generalnega štaba pl. Moltke je izročil železni križec mnogoštevilnim častnikom in podčastnikom avstro-ogrskih motornih baterij, ki so s silnim učinkom obstreljevale Konfngsfcoyck in utrdbe Kes-sei, Broechem in Wavre-Sfc Caiheiiae. Z belgijskega MUtta. AMSTERDAM 14. (Kor.) »Niew van den Tag« poroča ?z Salzaete od 13. t. m.: Nemci, ki so dospel*, včeraj semkaj, so zopet zgradili most, ki so ga Belgijci razdrli. Domobranci so dopoldne zapadno od Salzaete kopali strelske jarke. Nekaj železniški tirov je bilo razdrtih in brzojavni in telefonski aparati so bili na kolodvoru odvzeti. V smeri proti Seebriigge se najbrž vrši bitka. Ves uopoldan se čuje cd tamkaj grom topov. ROTTERDAM 14. (Kor.) »Niew Rot-tcrdaoisuie Couranu poroča iz Aarden- burga 13. t. m.: V Briigge je padla bomba na neko vojašnico. KRISTIJANIJA 14. (Kor.) »Tagebla-det« piše: Če se presoja sedanji položaj belgijske armade, je zelo verjetno, da ta armada sploh ne prihaja več v poštev. »Afterposten« ponatiskuje mesto iz nekega pariškega poročila, izdanega včeraj popoldne, po katerem drže Belgijci še 24 antuerpenskih utrdeb in so Nemci zasedli samo eno predmestje, ter postavlja nad to poročilo naslov: »Kaj se doznava na Francoskem o Antwerpnu«. Največji del tukajšnjih listov je ono mesto preprosto črtal. Antwerpenskl poveljnik. METZ 14. (Kor.) Kakor poroča »Me-tzer Zeitung«, je vojaški policijski mojster v Metzu, generalni major pl. Bodenhau-sen, imenovan za poveljnika trdnjave Antwerpna. Nemci dohiteli angleško-belgijske čete, ki so bežale proti Briigge. ROITERDAM, 14. (Kor.) List »Niev Rotterdamscher Courant« poroča iz Saa-sa van Oent z dne 13. t. m.: Belgijsko-an-gleške čete, ki so odkorakale iz Genta v smeri proti Briigge, so Nemci zasledovali in jih včeraj zvečer tudi dohiteli. List »Morning Post« proti odredbam pred padcem Antwerpna. ROTTERDAM, 14. (Kor.) »Niew Rotterdamscher Courant« javlja z dne 13. t. m. iz Londona: »Morning Post« kritizira zelo ostro odredbe pred padcem Antwerp-na in pravi, da bi bilo treba ustavljati se napadu ali na odprtem bojnem polju ali pa poslati zadostno vojno silo za nadomestitev. Ta zadnja pot bi bila slabejša. Se slabše pa je bilo, da se je odposlalo slabo ojačenje, kajti na ta način se je belgijska oblast samo vzpodbujala na brezsmiselni upor. List »Times« pravi, da stoli Francozom in Belgijcem 1 in pol milijona Nemcev nasproti. LONDON, 13. (Kor.) List »Times« ceni nemško vojno silo na Francoskem in v Belgiji na 1 in pol milijona mož in trdi, da jih zavezniki po številu prekašajo. rf pip mam t/Mt • LONDON, 14. (Kor.) Petrogradski dopisnik lista »Morning Post« piše o potopu oklopne križarke »Pallade«: Oklopna kri-žarka »Bajan«, ki je bila s »Pallado«, se je strogo ravnala po dobljenih navodilih in skušala pomagati »Palladi«, da bi je ne zadel torpedo kakega podmorskega čolna. > Bajan«, ki je tako ušla usodi onih treh angleških križark v Severnem morju, je, kolikor je znano, na varnem. Poročilo ruskega admiralnega štaba o potopu dveh nemških podmorskih čolnov neresnična. BERLIN, 14. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Oficijelni petrogradski brzojavni u-rad razširja poročilo ruskega admiralne-štaba, glasom katerega sta se po uničenju križarke »Palada« potopila tudi dva nemška podmorska čolna. To poročilo ni resnično, kakor doznajemo na uradnem mestu. List »Eatrabladet« o nemški sposobnosti na suhem ia na morju. KOPENHAGEN 13. (Kor.) List »Extra-bladet« piše ob priliki potopa ruske križarke »Palada« v vzhodnem morju: Nemci imajo dovolj vzrokov, da triumfirajo. Medtem, ko na suhem sledi zmaga zmagi, ki jo izvojuje edina nemška sposobnost svojemu cesarju, je treba, da se občuduje tudi nemška delavnost na morju, ki sili še bolj v ospredje v očigled dejstvu, da druge mornarice ne store sploh ničesar. Epizoda v vzhodnem morju sve-doči, da imajo sovražniki Nemčije kljub svoji veliki mornarici dovolj povoda, da so vznemirjeni._ _ Demonstraciji nrtega tnomnlm CARIORAD 13. (Kor.) »Tasvir i Efkiar« govori o pojavitvi ruskega črnomorske-ga b rodovja ob romanski in bolgarski o-bali in meni, da hoče s tem Rusija vplivati na Romunsko in Bolgarsko. List pa ne verjame, da si obe državi ne boste dali vplivati nase po takih mimogredočih demonstracijah in se dali dovesti do dejanj, ki bi se mogla dotikati njunega obstoja ali neobstoja. List misli, da bi nobena balkanska država ne mogla započeti ničesar, ne da bi računala s turškimi močmi na suhem in na morju, kvečjemu, ko bi Turčija odobravala tako početje. Kar zadeva Turčijo, katere brodovje ima slejkoprej prost vhod v Orno morje. Je pač razvidno iz tega dejstva, da demonstracija v Črnem morju ne popneufa ničesar, kar bi moglo zanimati Turčijo. — »Servet i fu-nun« je mnenja, da napravi ruska demonstracija slab vtisk v romunskih in bolgarskih vodilnih krogih. Vojna • kolonUaH KAPSTADT, 14. (Kor.) Vsled upora malega poveljništva pod vodstvom bur-skega polkovnika Maritza, ki prodira proti deželi Damara, se je razglasilo vojno pravo za celo južno Afriko. Nezadovoljnost je čisto lokalnega pomena. Blvfl albanski knez no bojiJGl DUNAJ 14. (Kor.) »Albanische Korres-pondenz« javlja iz Berolina: Princ Viljem VViedski Je bil kot major k la suite dodeljen generalnemu štabu in Je odšel v ponedeljek v fronto._ Boji med Srbi in turško-bolgarskiml četami SOLUN, 13. (Kor.) Iz Skoplja poročajo, da je bil pri vasi Kostik med Srbi in neko turško-bolgarsko četo hud boj. Vas je bila deloma upepeljena. Na obeh straneh je bilo več mrtvih in ranjenih. Lažnjiva ruska poročila, da Nemčiji primanjkuje vojaške opreme. BERLIN, 14. (Kor.) Wolffov urad poroča: Petrogradska agentura razširja v nevtralnih državah vest, da je Nemčija vsled ogromnih izgub prisiljena, da prekliče vse določbe glede oprostitve od vojaške službe. Zato, ker Nemčiji primanjkuje orožja in druge vojaške opreme, se je izdalo povelje, da se padli pokopujejo brez obleke in čevljev. Te trditve so zlagane. Zedinjene države severoamerikanske za mir. LONDON, 14. (Kor*) »Mornig Post« poroča iz Washingtona: V zedinjenih državah vlada obče razpoloženje za skorajšen mir, ker zedinjene države vsled vojne precej trpe. K temu pripominja newyorški list »Times«: Naša zunanja trgovina je večinoma uničena, naša domača trgovina omejena, naše finance v neredu in naše borze zaprte. Resno protestiramo, da se nas obremenjuje s tako težkimi časi. Prestolonaslednikov odgovor na čestitko gjurskeca župana. BUDIMPEŠTA, 14. (Ogr. kor. urad.) Prestolonaslednik Kari Franc Jožef je odgovoril na Čestitko gjurskega župana povodom imenovanja prestolonaslednika za imejitelja pešpolka štev. 19, ki je domači gjurski polk, s prisrčnim pismom, v katerem pravi: Ponosen sem, da se je moj hia-bri polk ponašal tako junaški v svetem boju, ki ga vodimo za svoj obstoj, in pričakujem z veselo nestrpnostjo trenotka, da morem posetiti naš hrabri domači polk na bojišču, da bi bil priča njegovih junaških dejanj. Sožalja praški češki tehniki. PRAGA, 14. (Kor.) Povodom smrti profesorja tukajšnje tehnične visoke šole. dr. Srečka Veliska, ki je junaške smrti umrl na severnem bojišču, je profesorskemu kolegiju in rektoratu imenovane visoke šole došio izredno veliko sožalnih izjav, med njimi tudi mnogo z oficijelnih mest. Praški nadškof za brezposelne. PRAGA 14. (Kor.) Kardinal nadškof baron dr. Skrbensky je naznanil pred-sedništvu praškega mestnega sveta, da bo plačeval šest mesecev stroške za prehrani te v sto oseb na dan, da tako olajša bedo brezposelnih in ubogih. Predsedstvo mestnega sveta je izreklo cerkvenemu knezu zahvalo na tem plemenitem Činu. Grof Taraowski ruski ujetnik. KRAKOV 14. (Kor.) Kakor poročajo tukajšnji listi, so Rusi tajnega svetnika, člana gosposke zbornice grofa Tarnowske-ga, ki je vkljub prihodu Rusov ostal na svojem gradu v Tarnobrzegu, kjer so ga internirali, potem, ko so odhajali, vzeli s seboj kot vjetnika. Njegova soproga je ostala v gradu. : M sarli lomilcu Mi Ml Pogrebni izprevod. BUKAREST 14. (Kor.) Danes dopoldne se Je vršila v gradu za umrlim kraljem zadušnica, ki Jo je daroval katoliški nadškof Netzhammer. — Za jutrišnji prevoz trupla v samostan CourlĆa de Argeš je določeno sledeče: Dopoldne se bo vršila v prestolni dvorani služba božja, ki jej bodo prisostvovali člani kraljeve hiše, civilni in vojaški dostojanstveniki in diplomatski zbor. PO službi božji dvignejo krsto na lafeto. Ob 10 se prične izprevod, sestavljen enako, kakor ob prihodu v Bu-karešt Ob poti 12 odide vlak, s katerim se odpeljejo tudi člani kraljeve rodbine in visoki dostojanstveniki. Z drugim vlakom se odpeljejo vsi drugi udeležniki . Krsta se položi v grobnico, ki so jo zgradili zadnje dni v notranjosti samostanske cerkve. Med pogrebom oddajo vse garnizije in vse utrdbe po 101 strel in bodo zvonili vsi zvonovi v deželi. Posebna vabila k pogrebnim svečanostim »Courtča de Argeš« se ne bodo izdajala. Dvorno žalovanje na Dunaju. DUNAJ 14. (Kor.) Za kraljem Karlom se je odredilo 16dnevno dvorno žalovanje, začenši s 16. oktobrom. Sožalje avstrijske vlade romunski vladi ob smrti kralja Karla. DUNAJ 14. (Kor.) Avstrijska vlada je ob priliki smrti kralja Karla izrazila romunski vladi svoje sožalje. Razven tega je izrazil svoje sožalje minister za zunanje zadeve grof Berchtold toliko romunskemu kralju Ferdinandu kot kraljici udovi Elizabeti. _ Bavarski kralj lahno obolel. MONAKOVO, 14. (Kor.) »Korrespon-denz Hofimann« javlja: Kralj Ludovik je lahno obolel, o čemer se poroča: Na levem pleču se je pokazalo majhno vnetje, za katero je bilo treba majhne operacije, ki je potekla popolnoma gladko. Rana se celi normalno. Kralj se splošno dobro počuti in ostaja par ur na dan na vrtu \Vit- telsbaške palače. Najbrž odide kralj v nekaterih dneh na okrevanje v Lcutstet-ten.__ Bolezen ministra di San Gluilana. RIM, 14. (Kor.) Buletin, ki je bil izdan danes zjutraj o stanju ministra za zunanje zadeve, markija di San Giuliano, se glasi: Noč razmerno mirna. Zjutraj se je minister^počutil približno ravno tako, kot ponoči, /ila hitreja, neenakomerna. Spla-hovanje otekline se Je ustavilo. Minister se še popolnoma zaveda. Temperatura 36.8, žila 120, dihanje 26. RIM, 14. (Kor.) Ob 7.30 zvečer izdano sporočilo o zdravstvenem stanju ministra zunanjih stvari markeza di San Giuliana se glasi: Minister je imel miren dan, ki mu je prinesel olajšanje ter je potekel brez napadov slabosti. Lahen napad protina v desnem kolenu. Temperatura 36.4, žila 114, dihanje 26. _ ** Kolera. DUNAJ, 14. (Kor.) Zdravstveni odsek ministrstva za notranje zadeve poroča: Dne 14. oktobra so bili bakterijologično dognani v Kremsu (Nižjeavstrijsko) trije slučaji azijatske kolere in po eden slučaj v Pardorfu, okraj Nikolsburg (Moravsko) in v Bielitzu (Slezija). Gre povsod za osebe, ki so se povrnile iz severnega bojišča. Glasom poročil z dne 14. oktobra sta za kolero oboleli dve osebi v Pilznu (Galicija). Tudi tu gre izključno za vojaške osebe. SARAJEVO, 13. (Kor.) V daljnem poteku zaslišanja skuša branitelj dr. Premu-čić obdolženca Cabrinovića naslikati kot prostozidarja. Čabrinović v začetku noče odgovarjati na od branitelja stavljena mu vprašanja o kakovosti njegovega prostozi-darstva. Na daljno vprašanje branitelja odgovori obtoženec, da mu je bilo sicer znano, da je bil nadvojvoda-prestolonas-lednik katolik. Že radi tega ga ni mogel trpeti, vendar ta okolnost ni bila vodilni motiv za njegovo odločitev, da izvrši a-tentat. Ko se je bil za to že odločil, je slišal, da je tudi Ciganovič prostozidar, vendar on ne zna pojem tega prostozidarstva podrobnejše raztolmačiti. Po njegovem pojmovanju se pojma: prostozidarstvo in anarhizem krijeta in sicer zato, ker imata oba v svojih programih zatrenje državnih poglavarjev. Za Cabrinovića je bila temeljna misel atentata prepričanje, da je nadvojvoda-prestolonaslednik oviral udejstvitev ideje združitve vseh Srbov s tem, da spadajo nekatere dežele, v katerih prebivajo Srbi, pod avstro-ogrsko monarhijo. Zato se ga je moralo uničiti, kakor je bilo omenjeno že prej. Kolikor je njemu znano, je zasledovalo srbsko narodno društvo »Narodna obrana« udejstvitev združenja vseh Srbov potom revolucije. Isti smoter je zasledovalo tudi belgrajsko dijaško društvo »Omla-dost«, a to potom vojne z Avstro-Ogrsko. Cabrinoviću je bilo tudi znano, da obstojajo tudi v Bosni revolucijonarne organizacije, ki naj bi v slučaju vojne proti Srbiji uprizorile v Bosni ustajo na korist Srbiji. V svojem nadaljnem izpovedanju trdi Čabrinović, da ni imel namena usmrtiti tudi vojvodinje hohenburške. Obžaluje, da je padla tudi ona kot žrtev Prinčipovega atentata. V očigled sedanjih strašanskih posledic atentata pa v obče obžaluje, da se je spuščal v atentat. Ce bi bil mogel to prej uvideti, da bi bil končal rajše samega sebe z bombo. Veseli ga edino to, da se je njegov atentat izjalovil. Slednjič Čabrinović pripoznava, da so hoteli on in njegovi drugi obiskati v Šab-cu Božo Miloševiča, da bi zahtevali od njega denarja. Bože Miloševiča sicer niso poznali osebno, vendar so vedeli, da je blagajnik »Narodne obrane« in zato so se nadejali, da dobe od njega denarja. Miloševiča pa niso našli doma. Cisto drugače se obnaša obdolženec Gavrilo Prinčip, ki je zaslišan za njim. Izjavlja, da ne obžaluje svojega zločina in da ni hudodelec, ker je le hotel, odstraniti hudobno. Vojvodinje hohenburške ni hotel usmrtiti. To se je zgodilo samo slučajno. Prinčip je zapustil pred štirimi leti gimnazijo v Tuzli in od takrat obiskoval gimnazijo v Belgradu. V miljeju, v katerem je živel tukaj, je postal prepričan radikalen narodnjak srbske smeri. Avstro-Ogrsko je sovražil, odkar je pričakoval od avstro-ogrske strani za južne Slovane samo slabo. Zato se je tudi odločil skupno s Cabrinovićem in pozneje tudi Grabežem, da umori nadvojvodo-prestolonaslednika Frana Ferdinanda, katerega je smatral za najbolj nevarnega ideji združitve Srbov in v obče južnih Slovanov pod srbsko nadvlado. Prinčip odločno zanikuje, da bi bil prostozidar. Po njegovem mnenju je najboljše, da se Bosna in Hercegovina odtrgati od Avstro-Ogrske in tako misli vsak pošten Srb. Te ideje in ne prostozidarski temeljni nazori so Prinčipa privedli do tega, da je izvršil atentat. Prinčip se sicer v celokupnosti obnaša zelo rezervirano. Na večino nanj stavljenih vprašanj odgovarja z »ne« ali pa izo-gibno. Vidi se, da pazi na to, da bi s svojimi odgovori nikogar ne obremenil. Ciganovića in Tankosića pravi, da pozna. Ciganovič da je pripovedoval, da je prostozidar. Med Prinčipom in njegovimi tovariši na eni strani in Tankosičem na drugi strani je posredoval Ciganovič. Tudi bombe in orožje je prinesel Ciganovič ter izjavil, da je brovning-pištole kupil Tankošić sam. K Tankosiću je šel samo Grabež. Denarja je dal Ciganovič Prinčipu 160 dinarjev. Prinčip in Grabež sta se vadila streljati z brovning-pištolami v gozdiču zraven vojaškega strelišča v Belgradu. Ko sta se poslovila, jima je dal Ciganovič cijankalija, s katerim naj bi se bila zastrupila po atentatu. Prinčip je po atentatu tudi zavžil nekaj cijankalija, pa ga je vrgel iz sebe. O *Narodni obrani« ve Prinčip samo toliko, da je smoter tega društva povzdi-ga narodnostne samozavesti Srbov. O drugih smotrih in tendencah »Narodne o-brane« Prinčip ne ve ničesar. Pripoznava, da je dobil od Ciganovića, ki je bil vodja komitašev in torej kot tak Uelal za »Narodno obrano« listič, kot priporočilo na majorja Popovića v Loznici in da je Popoviću na njegovo vprašanje odgovoril, da sta njegove tovariše in njega poslala Ciganovič in Tan košić k njemu. Popović je odpravil zarotnike iz Sabca v Loznico in jih tam priporočil mejnemu stotniku. Iz l.oznice je spravil Prinčipa in Grabeža srbski finančni stražnik do Drine in dalje do Ise k o vica-Ade. Čabrinović pa se je podal od tu z bosniškim potnim listom Grabeža v Mali Zvornik z nekim listkom mejnega stotnika iz Loznice. Ta razdelitev zarotnikov se je odredila iz previdnosti. Ko so dospeli do Isakovica-Ade, je poslal srbski finančni stražnik Grbič obtoženca Mičića po MiloviĆa. Ta je prišel in prevzel sam vodstvo Prinčipa in Grabeža v Bosno ter ju je spremil do hiše Obrena Miloševiča, kjer se jima je ta pridružil, potem ko jima je dal vsakemu po eno vrečo, da sta lažje nosita orožje. Prinčip pazi, da bi ne obremenil nobenega teh ljudi, trdeč, da niso vedeli, zakaj so zarotniki prišli v Bosno in kaj nosijo s seboj. Milovič ni hotel voditi zarotnikov, Milošević pa je rekel, da pozna učitelja Stran II. iCDINUSli St 257. % irsta, one is. OKionra ivu. iz Priboja, Veljka Cubrilovića. Zato ga je Princip zaprosil, da naj ju popelje k Cubri-loviću. O Cubriloviću, ki ga Princip prej ni poznal, je Grabež prvič govoril ko so zarotniki zapustili Isokovico-Ado. Zarotniki so baje srečali Cubrilovića slučajno med potom. Ta ju je. peljal v hišo Kerovića. Od tu sta zarotnika po posredovanju Cubrilovića vodila do Tuzle Stepanović in Ke-Tović. Ime Mihajla Jovanovića je Prinčip slišal prvič v hiši Kerovića, ko je Cubrilović naročal Keroviću, da popelje zarotnike z orožjem vred k Miki Jovanoviću v Tuzlo. Prinčip si prizadeva, da bi ponolnoma razbremenil tudi družino Kerovića in Stena-novića samega in pripoznava edino le to, da je obvestil o atentatu edinole Cubrilovića. Tudi Mike Jovanovića Prinčip ne pozna. Četudi Prinčip zanikuje vsakršno pod-roro od strani srbskih častnikov, vendar ne more raztolinačiti podpore teh krogov s podelitvijo orožja in denarja, dalje odprave na baje nepoznano mu pot pod nji-novo zaščito, končno nadaljno potovanje po Bosni pod sodelovanjem Miloševića, agenta Narodne obrane in pa blagajnikov j Narodne obrane« Cubrilovića in Jovanovića, tako, da je primoran, da celo potovanje označuje kot misterijozno. Trdi, da ni Miki Jovanoviću povedal ničesar. Danila Milića pozna Prinčip že od prej. Govoril je ž njim večkrat o revolucionarnih idejah. Prinčip pripoznava, da je v začetku maja iz Belgrada pisal Hiću, da se izvrši proti nadvojvodi-prestolonasled-niku atentat in da mu preskrbi Prinčip o-rožje. Ilić naj bi nabiral v Sarajevem so-druge. Med obtožencema Prinčipom in Ćabrinovićem pride do male kontroverze glede časa. kedaj se je porodila misel za atentat. Cabrinović trdi, kakor poprej, da ga je za to pridobil omenjeni izrezek iz nekega časnika in da je šele potem s Prinčipom govoril o atentatu, Prinčip pa pov-darja obratno, da je na -i*d€jstvitev atentata mislil že poprej in da se je ob imenovanem času prišlo samo do sporazuma s Ćabrinovićem. Zaplenjen nemški urnik. KRISTIJ ANIJA, 13. (Kor.) Norveški pamik ,AquiIa", na potu h Amerike v Kodanj 5 petrolejem, je v soboto neka angleška vojna ladja zajela in ga vlekla v Kirkwell na otokih Oikey. DomaČe vesti. Ne pozabijajmo svojega šolstva! Vojna je. Da se pa za časa vojne skrb v prvi vrsti obrača vojnim dogodkom — to je naravno. Naravno je v takih časih, da druga vprašanja, gospodarska in kulturna, stopajo v ozadje, ker od vspeha vojne je odvisna bodočnost države, v kateri živimo. — Zato vidimo tudi sedaj začasni zastoj na vseh poljih javnega življenja. !n čeprav so poslcdice temu občutne tudi za naše narodno delovanje in snovanje, vendar moramo nositi te žrtve radi države in nje bodočnosti. Vendar pa vidimo kraj vsega tega ves čas, kar traja vojna, od vseh strani — državnih in avtonomnih oblasti ter raznih korporacij — prizadevanja. da bi se te posledice kolikor le možno ublažile; posebno pa gredo ta prizadevanja za tem. da se gospodarsko življenje obvaruje pred prevelikimi izgubami. Videli smo, kako so razne vladne naredbe dajale navodila, kako naj se po deželi osnuje poljsko delo, kako naj se se-za pod roko industrijalnim in trgovskim podjetjem, kako naj se pomaga obrtništvu preko sedanjih težkih časov itd. itd. Vidimo tudi prizadevanja na socijalneni polju, da ne bi prišlo do kakih katastrofalnih dogodkov. Tako se obrača n. pr. posebno pažnja kočljivemu vprašanju brezposelnosti in uvedena je sistematična in dobro organizirana akcija za podpiranje družin vojnih vpokiicancev. Kakor rečeno že gori, naravno je, da se razne sicer vsakdanje potrebe morajo u-mikati pred zahtevami vojne in da je tudi naše zanimanje obrnjeno v prvi vrsti dogodkom na bojnem poiju. Naravno je tudi, da za temi prihaja najprej skrb za . . . življenje, ali. Če se hočemo banalno izraziti: za želodec! Ali vzlic vsemu in vsemu ostaja nevcnljiva resnica, da isto-tako, kakor posamičen človek, tudi narod ne živi samo od materijelnega kruha, ampak mu treba tudi duševne hrane, in da zato tudi v sedanjih težkih časih poleg vojnih dogodkov in materijalnih potreb fte smemo pozabljati na svoje etične potrebe. Vsaj tam ne, kjer je možno še kaj storiti, oziroma nadaljevati prejšnje delo, četudi (kjer ne gre drugače) v skrčeni meri. Mislimo naše narodno šolstvo, naše delo na polju narodnega izobraževanja. Naše društveno delovanje miruje, naše socijalno življenje je zastalo. In ni trebalo v to morda še le kakih umetnih ovir od kateresibodi strani, ali kakih šikan ali zlohotnosti od oblastvene strani: stroj se| je ustavil, ker je zmanjkalo premnogo o-| nih. ki so ga gonili v normalnih^ časih, j Zmanjkalo je motorjev našega društvene-i ga delovanja, socijalnega življenja in kulturnega snovanja. Tudi naša narodna šola Je prizadeta po vojnih dogodkih. Tudi njej je odtegnjenih premnogih sil. da sej moramo že sprijazniti z mislijo, da do rešitve velikega krvavega konflikta tudi ta aparat ne bo funkcijoniral popolnoma. Ali radi tega nismo odvezani od dolžnosti, da storimo vsaj toliko, kolikor se storiti da ob vladajočih okolnosti. Vsi v to poklicani faktorji naj skrbe in store vse, kar je v njihovih močeh, da se bo delo ljudske izobrazbe nadaljevalo vsaj do skrajne meje dane možnosti. Ne pozabljamo, da naobrazba in etična vzgoja zmagujeta nad fizično silo hi tudi nad ognjem najžarne-jjega patrijotizma. Tudi v teh časih ne [smemo pozabljati, da se podlage bodoč-jnosti naroda gradijo — v šoli. In Če je neizogibno potrebno že v normalnih časih, pa je še stokrat potrebneje v tako težkih časih kakor so sedanji, da za ta veliki cilj podpira tudi dom delo v šoli! Zato naj starši navajajo otroke k točnemu obiskovanju Šole, k pridnemu učenju in k ubogljivosti pred izobraževatelji naroda! In ko govorimo o tem kardinalnem pogoju za našo narodno bodočnost, za narodno življenje na etičnih podlagah in za naš kuhumi napredek, pa da ne bi se spominjati Nje, ki nam daja vsega tega tam, kjer najbolj potrebujemo, na naših periferijah — naše dražbe sv. Cirila in Metoda?! Dohodki so izostali. Darovi niti ne kapljajo več. Stroški pa so ogromni. Naj se ne razume to kakor očitanje. Zadele so pač tudi našo družbo posledice vojne. Ravno zato pa je težko najti besed, s katerimi bi mogli dostojno izraziti svoje hvaležnosti družbi, da je vzlic vsemu in vsemu vendar odprla šolska vrata naši mladini. Kadar grome topovi, muze nimajo besede. Tako nekako je govoril že Cicero. Kolika je torej zasluga naše Družbe, da se ni ustrašila neugodnosti Časov in da je poskrbela za to, da tudi ob gromenju topov ni popolnoma utihnila beseda — vzgoje naroda v učilnicah, ki nam jih je ustanovila!! Bodimo jej od srca hvaležni! Ali temu plemenitemu čutu naj se pridružuje tudi plemenito dejanje. Vemo — težko je sedaj. Ali če uvažujejo stariši, ki uživajo dobrote Družbe, da gre za bodočnost njim najdražjega, da dolžnost skrbi za njih. ki so jim dali življenje, tudi v vojni ne ponehuje — in če pomisli vsa naša javnost, da družba deluje za najvišjo korist narodne skupnosti, potem najde gotovo vendar le še marsi-kak dar, da ga položi materi naše mladine na oltar! Ponavljamo: družba sprejema gotovo z največjim zadoščenjem vsak izkaz priznanja in hvaležnosti, ali potrebuje tudi — podpore. Podpirajoč njo, podpiramo svoje šolstvo, povspešujemo svojo naobrazbo in napredek. Zato kličemo še enkrat vsej naši javnosti: Ne po-zabljajmo svojega šolstva! Proti oderuštvu. Predvčerajšnja „Wiener Zeitung*4 je priobčila cesarsko naredbo iz dne 12. L m. proti oderuštvu. Ta naredba obstoja iz 11 paragrafov, ki imajo sledeče naslove: ničnost oderuške pogodbe, kažnjivo oderuštvo (razni slučaji), globa, preklic in juridične posledice, izkoriščanje častne besede, legalne posledice ničnosti oderuške po- PODLISTEK Vihar In tISIna. Pr«vel is lal«M M. C. Poslala sem služkinjo s pismom k njemu m sicer z droško, da bi dobila hitreje odgovor. Pričakovala sem ga v neznanskem strahu. Nisem se udajala nika-kim iluzijam glede očetovega stanja. Njegovo življenje, še teh par dni življenja, je bilo odvisno od tega odgovora. Po pol ure se je služkinja vrnila z drugim pisemcem. Odprla sem je s tresočo roko in v tem trenotku sem molila iz globine srca, kakor nisem že dolgo molila. Moja vera je bila toiika, tako resnična v tej uri žalosti, da sem verjela, da more moja molitev izpremeniti že pisani odgovor VVclfardov, ki sem ga držala v rokah. Imel ie le par v naglici pisanih besed: •Pridem v eni uri!« Vzkliknila sem od veselja, hitela v sobo očetovo in vzkliknila: »Welfard je že zopet zdrav, dobro mu je in v eni uri bo tu.« In rekla sem to, misleča na nevarnost, iz katere me le rešila ta vest, v takem zadostnem razburjenju, da je moj ubogi, varani oče smatral to veselje kot dokaz moje ljubezni; in ker se je Še vedno bavil le z mojo prihodnostjo, tne je objel povsem pomirjen ter rekel: »Torej si tako srečna. ker ga boš zopet videla, torej ga ven- godbe, postopanje. — Ta cesarska n.ved a stopi v veljavo sedmi dan po priobčenju n istočasno stopi iz veljave zakon iz dne 28. maja 1881., drž. zak št. 47, proti nepoštenim postopanjem v kreditnih stvareh. — Ta zakon ni vselej nudil sodniku načina kaznovati nepoštene, Škodljive čine, dočim sedanje razmere nudijo oderuhom obilo prilike, da Izkoriščajo one, ki so ekonomično slaSejši — Vlada je zato sklenila uveljaviti 2e sed j predi« ge, ki jih vsebujejo novele k civilnemu ia h kazenskemu zakonu in katerih namen je, da se kaznuje vsak oderuško izkorišče-valni čin. Seja „Dramatičnega društva* se bo vršila dre v i ob Sestanek odbornikov v kavarni Balkan. Posredovalnica dela NDO. Iščejo se 3 tesarji za stavbe. O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva »F ntracht« je bil včeraj sprejet korporal 9/. pešpolka Ivan Furlan. Puščen pa je bil iz te pomožne bolnišnice na dupust Josip Komeanc od 27. pešpolka. — lz pomožne bolnišnice v prostorih društva »Austria« so bili izpuščeni na dopust na svoje domove Josip Rasman od 27. pešp., doma iz Kopra; Fran Fumis in Nikolaj Nardin, oba od 87. pešp. in oba doma iz Tržiča (Monfalco-ne) ter vojaki 97. pešp. Matej Gambož, doma iz Buj, Ivan Morato iz Buj, Anton Viezzoli iz Višnjana, Simon Gasparini iz Umaga, Fran Benčina iz Novevasi v Istri, Peter Požeko iz Račic, Štefan Vu-jatović iz Knina, Anton Finderle iz Kamnika in Ivan Dujec iz Škofij. Dalje so bili iz te bolnišnice puščeni na dopust na svoje domove Jurij Katunar od 22. pešp., Mijo Pavič od 16. pešpolka in Jakob An-tunović od 22. pešp„ vsi trije iz Makarske, Friderik Simoncelli od 47. pešp., doma iz Lizzana, Matej Sparagna od 20. lovskega bataljona, doma iz Poreča in Anton Feresin od 7. pešp., doma iz FiumiČela. — V pomožno bolnišnico v zavodu »Au-stro-Amerikane« so bili sprejeti vojaki 97. pešpolka Anton Pečenko od 12., Anton Zahtila od 15- Anton Bratovič od 15., Atilij Saivagno od 2., Aleksander Petronio, od 9., Melhijor Pelosi od 5- Saverij Me-deot od IU Jurij Fontanot od 2- Fran Premrl od 2„ Paskval Grossi od 7„ Ivan Dagri od 2„ Štefan Perkaš od 3., Fran Križtnančič od U Jakob Fiorentin od !., Ivan Kolarič od 2„ Simon Poropat od 7., Josip Bečaj od 5., Peter Dobrila od 11. in Tomaž MlekuŽ od 9. stotnije. Dalje so bili v to pomožno bolnišnico sprejeti Peter Oenuzio od 4. stotnije 47. pešp., Anton Derin od 3. gorskega topničarskega polka. Ivan Bordon od 6. stotnije 87. pešpolka, Jakob Giraldi od 20. lovskega bataljona, Tomaž Damjanić, tudi od 20. lovskega bataljona. Marko Badjen od 23. domobranskega pešpolka in Josip Persico od 20. lovskega bataljona. — Iz te pomožne bolnišnice so bili puščeni na dopust ozdravljeni Karel Krušic, Nikolaj Fabris, Štefan Hofer, Gabrijel Pitacco in Anton Mikoč. Ker so prestali petdnevno opazovalno dobo, so bili iz te bolnišnice puščeni Josip Pertot, Ivan Buzin, Matej Letin, Anton Mantegan, Friderik Ferjančič, Josip Bonassin in Marko Negolica. — Iz mestne bolnišnice so pa bili odpuščeni Filip Tratnik, Martin Pinter, Josip Jurček in Gašper Filippi. _ Požar v tržaški ladjedelnici v Tržiču. Včeraj, malo pred poldnem, je nastal požar v tržaški ladjedelnici v Tržiču (Monfrlcnne), in sicer je začelo goreti na rilcu parnika, ki se gradi v tej ladjedelnici za paroplovno družbo „Austro-amerikana* pod št. 39 Ta pamik je imel biti splavljen prihodnji mesec. Ogenj se je s parniVa razširil tudi na nekatera poslopja v ladjedelnici. Vendar je bila vsaka nevarnost odstranjena že o politreh popoldne. — Iz Trsta so šli na lice mesta kontreadmiral baron Koudelka, predsednik pomorske vlade Delles in pristaniščni kapitan Frausin s parniki „Pelagosa" in „Audax" ter s parno brizgalnico in mnogimi prista-niščnimi pazniki. • • • Ko je b0o gornje poročilo že postavljeno, smo dobili o tem požaru sledeče podatke: . V trž. ški ladjedelnici v Tržiču se gradi za j paro; lovno družbo „Av^tio-ainenkar a" velik parnik 16.000 t«m, ki bo največji parnik sre-domskega morja. Dokler ni zgrajen in splav-I Ijen, je ta parnik označen s številko 39. ' Sploviti so ga imeli še tekom tega meseca. Včeraj, ob II. dopoldne, ko je delo počivalo, ker imajo ob tej uri delavc obed. je : aen-krat začelo iz neznanega uzroka goreti ua tem parniku, in sicer je ogenj izbruhnil na rilcu ter se v par minutah razširil po -vsem parniku. V bližini tega parnika se nahajajo dn gi štifji parniki, ; aterih je eden že popravljen za s. lavljenje ter ima vso podstavo že namazano z lojem. Bila je torej velika nevarnost, da se ogenj razširi še dalje na te parnike: v tem slučaju bi bila nesreča naravnost ogromna Telefo irali so takoj pri-staniščnemu poveljništvu v Trst za pomoč, a medtem so delavci ladjedelnice začeli gasiti z brizgalnicami ladjedelnice, nakar so jim prišti na pomoč tudi tržiški gasilci. Vročina je bila ta«o huda, da človek ni m gel prestajati v daljavi 40 met o v. S pomočjo pr staniščnih paznikov in 40 vojakov iz Trsta se je slednjič posrečilo Dogasiti ogenj, ki je pa vseeno napravil za pol milijona kron škode. Lekarnarjeva neprevidnost bi bila kmalu sprav ila pod zemljo 34 letno, v ulici Chiozza št. 28 stanujočo Aloizijo Žerjalovo. Žerjalova je bila šla snoči v neko lekarno po steklenico rudninske vode „L' ser Janos", a mesto „Loser Janosa" jej je dal lekarnar vsled neprevidnosti ali nemarnosti, ali pa po pomoti, steklenico ogljikovega kislega kalijevega klorata. Kakor znano je „Loser Janos" dobro čist« no sredstvo, in ko je prišla Žerjalova domov, je, misleča, da si s tem iz-čisti želodec in čreva, spila polovico vsebine one steklenice A male je manjkalo, da -i ni s to pijačo izčistila duše iz telesa. — No, k sreči je bil pravočasno pozvan k njej zdravnik z zdravniške postaje, ki jej je iz-pral iz želodca oni tako neva>ni „Loser Janos**. Umrli so. Prijavljeni dne 14. t m. na mestnem fizikatu : Miklavec Marija, 18 let, ul. Miramar št. 17; Llčigraj Elizabeta, 59 let, ul. de) Lazzaretto vecchio Št. 23; Pahor Ernest, 4 mesece, Vrdela št. 857; Alberti grof Emil pl. Poja, 77 let, ul. della Ba^iiera \ecchia št. 2; Getz Josip, 78 let; Fabiani Duiltj, 9 mesecev, ul. Aldo Manuzio Št 8; Cimpič Maiija. 3 mesece, Sv. M. Magdalena zgornja št. 178. — V mestni bolnišnici dne n. t. m.: Bevk Marija, 40 let; Vidon Katarina, 77 let; Dagri Peter, 73 let; Sever Blaž, 81 let; Brana Josip, 69 M: Križo Peter, 7 mesecev. Izkaz darov i/ dne 4. oktobra 1914. Darovali so? V počeščenje spomina grofa Emila Alberti pl. Poja so darovali odbor „Casino vecchio44 K 100, Karel Escher in sopr< ga K 40. Baron Peter Morpurgo K 30. Demetrij P. Carciotti K 50. Potom „Piccola" K 808. V blagu : K. C., Popoff Freres, Aleksander dr Martinelli, tovarna sadnih konzerv F. Baumer. Dunaj, 150 vrčev k- n erve. Pozor goriški kolesarji pro.siovoljv I V pondcl(ek, Une j2. t. in. bdi v vojno pomoJno stuvbo prvi griški k^lrsn^i prostovoljci. Vsi oni, ki so se p'nJa* h kot kolesarji prostovoljci in ki še pi&o s$> *jai v vojno pomožno siolbo, se .piejemajo »s* dan b 8. zjutraj in ob 2. popi Id ne v pit-mrski vojašnici na Rojeah. Goriški kolesarji priglasite se polnoštevilno. Berlitz Scbool. Odlikovani /avod za podučevanje jezikov, francosko, hrvatsko slovensko, italijansko, angleško, nemško, rusko, špansko in ogrsko. lJodučujejo vse-učiliščni profesorji. Vsako sredo ob 6 uri zvečer brezplačne konference v iranoo-skem jeziku. Poizkusni pouk brezplačen. Novo ravnateljstvo. Različni poboljški. — Ravnatelj dr. Charles VieJlemar, Trst, Corso št. 25, I. Za informacije in lekcije od 8 zjutraj do 9 zvečer. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACI J (Bosakova uzorna češka g. stilna v Trstu) s*- nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne pošt". Slovenska postrežba in slovenski jedilni lis>ti dar ljubiš! Srečna boš 2 njim! Kako dobro mi dene ta misel! Bal sem se, da ga ne ljubiš več!« Te besede so bile novo očitanje zame. Da, ljubila sem \Velfarda z vso svojo o-troško hvaležnostjo. Ali to ni bila tista ljubezen, o kateri je govoril oče! l očno, kakor vedno, je prišel NVelfard' ob določeni uri. Velikodušen je bil do he-roizma; priznati moram, v kako muko jc bilo zame to velikodušje. Pozdravil me je z navadno mu mirno milino, mi stisnil roko in me poljubil. Toda pri tem mi je prišepnil s svojim najumirjenejim pogledom: »Odpustite, Fulvia, potrebno je, da se hlinim radi očetovega miru!« In vsa tolažba, vse veselje na njegovem prisrčnem pozdravu je izginilo pri teh besedah. Potem se je z vnemo posvetil pa-panu. kakor je to delal med mojo odsotnostjo. Kadar sta odhajala skupno, vsik-dar je položil Welfard svojo roko okolo očetovega vratu ter ga objel, da mu pomaga pri stopanju po stopnjicah doli; potem mu je v vozu ugodno priredil blazine, na kar sta oba pozdravila gori proti oknu, kjer sem gledala za njima ter mislila na naš žalostni položaj. In temu srcu sem bila jaz tuja, o katerem je mislil oče, da pripada meni; nisem mogla več Welfardu njegove velike udanosti in požrtvovalnosti poplačati z življenjem, polnim ljubezni in skrbi. Cim dalje sem ga imela pred očmi tako plemenitega hi dobrega, tem bolj je bledel v moji duši spomin na Mak- sa. In v tej atmosferi mirnih, svetlih čut-stev se mi je videla moja ljubezen do Maksa kakor norost - roman. Sramovala sem se te ljubezni od dneva do dneva bolj. Dočim bi jo bila poprej najraje razglašala na strehah, mi je bila sedaj mučna že misel nanjo. Ker se je moje srce v prvič odprlo na resni podlagi utemeljenega čutstva: ljubezni, navdahnjene po čednosti in o-troški hvaležnosti. Vspričo teh dveh iak-torjev se niso mogle vzdržati prednosti Maksa — njegov lepi organ in njegov posebni zadržaj! Koliko solz sem porosila v tistih žalostnih urah, ko sem sama ostajala v sobi svojega očeta, da nredim njegovo posteljo, popravim blazine, kjer skoro ce bo počival več! Potem sta se vračala. Zopet sem gledala ljubečo skrb mladega moža za ubogega bolnika; njegove nežne pozornosti, ki so mi napolnjevale dušo s hvaležnostjo in ljubeznijo; zopet sem prejela njegov poljub in ljubeznjivi fatalni pozdrav, ki je deloval kakor opij, ki omamlja in ubija. Tako daleč je prišlo, da sem si boječe zaželela tistih ur in sprejemala navadni poljub z veseljem, da sem se veselila najinega čudnega položaja, le da sem smela objeti moža, ki me ni ljubil več, stisniti mu roko in govoriti ž njim kakor z ženinom, da sem razveseljevala svoje ljubeče srce na dragi mi, ali žalostni iluziji. Nikdo ne bi bil verjel in slutil, kakov vihar je besnel v moji daši in kak prepad naju ločuje, če je videl naju skupaj v združeni skrbi za bolnika! (Dalje.) Vesti iz Gorišbe. Iz Opatjega sela. Pri nas so se vršile občinske volitve že v februvarju leta 1912. Zmagala ie v dveh razredih županu nasprotna stranka. Zupanova stranka, oziroma župan sam, ki niti izvoljen ni bil v starešinstvo, je uloži) seveda rekurz proti volitvam. Čudno je, da še do danes ni nobene rešitve tega rekurza, da-si se bliža že konec tretjega leta po rečenih vo'itvah. In tako županuje gosp. župan nezakonito dalje, da-si je bilo že več pritožb proti načinu njegovega županovanja. Posebno pa občutimo to neugodnost sedaj, ko se vlagajo prošnje za podpore rodbinam vojnih v oklicancev. Je Ctlo slučaj, da ima oče 5 sinov pod orožjem, a sedemdesetletni in bolni oče ni dobil do danes nikake podpore. Tacih ali podobnih slučajev je več. Ker se pa sedaj vrši v neki stvari kazenska preiskava proti g. županu, se nadejamo, da deželni odbor in politična oblast napravita enkrat konec tem nezdravim razmeram v naši občini. Razpis oddaje tobakarne. Razpisana je oddaja tobakarne v Gradežu, piazza del Porto št. 15, potom javne dražbe. Ponudbe je vložiti pri ces. kr. finančnem nadzorniŠtvu v Gorici do dne 29. oktobra 1914. 10 70 čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio). :: MAM OGl&ŠTr] □ni OG , □□I □ □ □a □□ se ntanajp po 4 sto t. besedo-Mastno ti kane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša t pristojbina znaša 4" stotink. : HlzoRkeso delavca xa pohištvo išče ('lica Ferri^ra 30. mizar. 1113 n«faf«t M takoj mebliraua -oba. - Ulica Nav&li UUUU SK 29 b, pritličje. 1112 Dunolska krojačnlca bluzo za dame (Kriegvbluseo neueste Cat/'*'). volnena vojna blnza K 14. svilena vojna bluu K 24-—. Izdeluje dunajska krnjačnica PKEG1td , najnovejši kroj. — Uzorci na razpolag. i l'9'J zrnčna, ne odda takoj v naje " gospodu ali go5>p:ci v ulic« Commerciale štv 11, III. nadst. 4'K)M Hebiom sobo nrfffff fO taltoj meblirana sobica £csi»ej. - Na UUUU SIS že jo tudi hrana. Ulica Coinmercialo štv. 9. III. nad., vrata 37. 4**12 nrfffff fA takoj mebliruna soba, na ieljo tudi UUUU SIS hrana. Soba p ipravn* za gospo v pokoju ali gosp* dično. Ulica Comroerciale fitev. 0. III nad vra a 37 40f 3 CflfTtfl (u^ova). ki je vsle t sedanje vojne zelo UUSPU oškodovana, išče kakoršno fi-b di plužbn. Iz» rstna spričevala. Ponudbe na In^eratni oddelek Edinosti pod »Udova 4(H»4- 4004 flffrffV f O s prostim uhodom z 1 ali 2 po- UUllU Sw steljama. Na željo tudi hrana Ulica Sau M-rco štv 24, I uad. 4