n
Največji tlovenaki dnevnik ▼ Združenih driavth
Velja zi vie leto • • • $6.00 I Za pol lete . - - - - $3.00
Za Ne« York celo leto Za inozemstvo celo leto
$7.00 $7.00 '
GLAS
list islovenskih .delavcev v Ameriki«
TELEFON : CHelsea 3—3878
jntered_a8 Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., tinder Act of Congress of March 3, 1870
NO. 68. — ŠTEV. 68.
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, TUESDAY, MARCH 22, 1932. — TOREK, 22. MARCA 1932
VOLUME
— LETNIK
NAPETOST V OHIJSKEM PREMOGOVNEM OKROŽJU
ŠTRAJKARJI SO S KAMENJEM NAPADLI KARO, V KATERI
SO SE VOZILI MILIČNIKI
V pennsylvanskem okrožju trdega premoga so vsi rovi močno zastraženi.—Vkratkem se bodo pričele konference za uravnavo spora. — Governer White je naročil devetnajstim mi ličnim častnikom, naj natančno preiščejo položaj. — Stav kokaz, ki so ga pregnali piketi, je izvršil samomor.
Opustošenje vsled tornada v Alabami
AMERIKANKA OSKRUNILA SVETIŠČE
Nila Cook je prestopila v indijsko vero. — Prišla je v tempel, a duhovniki so jo izgnali.
Bombay, Indija, 21. nunva. — ( Amorikaitka Nila ('ran <V>ok, ki j«' iz simpatij** do liaudhija prestopila v indijsko vero in prev/o-I I a vse obira j« I je |w»vzročil;»
ve v indijskem templu v Dwarka.
Miss Cook, ki j«' znana pod novim imenom Mela »Naglimi T>evi (boginja m mire'
'j.' priznala za pristašijo Ca-ndhi-tro vpeljanu ja. se jo oblekla v indijsko nošo' Uničijo in Južno in šla v t oni pel.
Drugi verniki so bili presenečeni, pričeli so zabavljati proti
j '»J» ^ * «»& VLU. I *V » 11 II\ 1 V*** J
da mora zapustiti temp"l. Mnogo verniko v je zapustilo svetišče in versko opravilo jo bilo prekinje-110. Vzolo bo 24 ur. da bo torn pol zopet nanovo posvečen in bo ve-
Miss Oook je vedno oblečena v indijsko nošo in nikdar ne nosi čevljev. 110 klobuka. Hrani so sa-
je
je na
namera vala
pri- j
družiti se Oandhijevi koloniji
'"Ašram". toda ni mogla izpeljati j svojega načrta. ker je bil (lantlhi!
aretiran in poslan v ječo.
VELIKA ZALOGA MOKE
ATHEN5, Ohio, 21. marca. — V Hocking pre mogovnem okrožju so lokalne in državne oblasti neprestano na straži, dočim si governer White na vse načine prizadeva, da bi pomiril nasprotujoči si stranki.	, *
Navzlic temu je pa položaj v okraju, v katerem štrajlca nad sedem tisoč premogarjev, zelo napet.
Danes je dospel v okraj generalni adjutant F. D. Henderson z devetimi miličnimi častniki, ki bodo po naročilu governerja White-a uvedli natančno
preiskavo.
Ko so se trije častniki vozili proti mestecu Mill-field, v katerem Štrajka 1900 premogarjev, s o;nj,.j, in duhovniki «0 ji ukaAli, štrajkarji napadli njihovo karo s kamenjem. Napad je bil tako presenetljiv in splošen, da so se morali častniki obrniti. Dva med njimi sta precej poškodovana.
Governer White je včeraj zapretil, da bo narodna I. . ™ , . ,
j	11	II 1 •	1 - 1	I Miss Cook je stara 22 lot m hex
gnrda zasedla ves Hocking okraj, ako nemiri ne Ceorge cram Cooka. poznanega bodo ponehali.	pisatelja iz Xow Yorka.
Danes je izjavil, da so zastopniki United Mine Workers of Ohio pripravljeni konferirati ž njim.
V	okolici Millfield premogovnika je vladal mir. r&m je bil v soboto vprizorjen napad na železniško progo.
SCRANTON, Pa., 21. marca. — Bas kot v o-krožju mehkega premoga, je tudi v antracitnem okrožju položaj zelo napet.
Pred Marvine premogovnikom se je završil krvav spopad med stavkokazi in štrajkarji. Na strani štrajkarjev je bilo tudi več žensk. Dve sta bili aretirani, ker sta delili med delavce komunistično literaturo.
Pred Gilbertson premogovnikom se je zbralo 3000 premogarjev, ki niso pustili nobenega stav-kokaza na delo.
V	Jessup je dobil neki delavec po dveh letih priliko, da kot 8tavkokaz nekaj zasluži. Ko se je podal na delo, so ga piketi zavrnili. Na poti proti domu se je usmrtil.
V	Ohio strajkajo proti skrčenju plač, dočim zahtevajo štrajkarji v Pennsylvaniji, naj bo delo med vse delavce enakomerno razdeljeno.
SCRANTON, Pa., 20. marca. — Nad sto stavku-jočih premogarjev je bilo aretiranih, ko je bila pomnožena okrajna in mestna policija v stavkarskih okrajih Lackawanna in Luzerne.
Premogarji, ki so se vedno delali, so se pri policiji pritožili, da jih stavkarji napadajo, vsled česar se je policija zavzela, da bo odločno preprečila, da bi kdo branil delati onim, ki hočejo delati v rovih, ki niso unijski.
Iz Pittsburgha in Butler je prišlo večje število policistov, poleg tega pa so tudi premogarske družbe povečale število stražnikov, da vzdržujejo red.
Policija iz Scrantona je p o naročilu župana Derby naskočila stavkarje in jih je aretirala 103. Kjerkoli je policija našla dva ali več stavkarjev, jih je aretirala. Policija zatrjuje, da so nekateri stavkarji imeli pri sebi orožje.
V	Olyphant, Pa. je policija spremljala premo-gar je na delo.
Dasiravno se je število stavkarjev povečalo za
ZEPPELIN" NAD ATLANTIKOM
PRINC DOBIL OČETOVO
Zrakoplov j e odplul v DOVOLJENJE
Brazilijo* — Na prvi —-—;---—---
vožnji ima devet potni- Oče in stari oče sta s e
kov. — Zanaprej se bo do vršile redne vožnje.
k
Berlin, Nemčija, 21. marca. Prva redna vožnja, katero sploh kdaj pričel kak zrakoplov. j<* bila pričeta, ko ji* (Jrut" Zoppe-Jiu odplul preko Atlantika v IV r-indijskega naroda, namlmco v Rraziliji. Razdalja 11 okoli ko zmešnja- • Zlia5a 47,;,, mi|j
pobotala z upornim princem.— Švedski kabinet mu je odvzel naslov. — Stanovala bosta na otoku.
Dasiravno je (iraf Zeppelin že mnogokrat poletel v Južno in Severno Ameriko. vendar javnost kače), odkar so I	pričakovala, da bo tako hi-
red na vožnja mod \iueriko z zrakoplovom.
Niča, Francija, 21. marea. —j Švedki princ Lenuart in njegova ' meščanska iona ista prišla 11a svojem ženitovanjskeiu potovanju v Xieo in sta obiskala princa Viljema, I-on na rt o vega očeta in kralja! (•ustava, starega očrta. Lennart ije bil prijazno sprejet.
Lenuart se je poročil v Londo-l nu 11. marca navzlie formalnemu
NAD 200 HIŠ PORUŠENIH;
DOSTI OSEB USMRČENIH
BIRMINGHAM, Alabama, 21. marca. — Na prvi pomladni dan se je pojavil nad zapadnim delom države Alabame silen tornado, ki je povzročil ogromno škodo. Prva poročila so javljala, da je bilo od dvajset do trideset oseb usmrčenih, večje število jih je več ali manj poškodovanih, več sto jih je pa brez strehe. V Northport je izbruhnil po-?ar, ki se je razširil z veliko naglico.
Zrakoplov bo odplul i/ Frie-drieltshafena vsaka dva tetina in bo veti 11 o naprej naznanjen od-liod in prihod v kako mesto.
I>r. Kekonor je določil smer vožnje preko Francije nad reko Rhone, preko (»ibraltarja. čez Sredozemsko mqj-je in preko Azorskih otokov. Vožnja iz Frie-drihsluTfena do Peraambuco bo 1 trajala 4(i nr.
luisprot-stvu švedske kraljeve
j V Xortli|>ortu se je porušilo nad dvesto hiš. Koliko oseb je pokopanih poti razvalinami, se do-setlaj ni moglo dognati, j Tornado je bil tako silen, tla je pri Fannstlale vrg»-l iz tira več i tovornih vagonov.
Xeki pilot Ameriean Airways,' ki je letel v smeri, v kateri je ma-
1	t-	.	.	Pr,'J divjal tornado, je sporo-
druzinc. Kralj <«ustav, njegov , -	,, ' t ., ,
, - . .	x	1 *lu Je v Northportu porušenih
drugi sin print* \ iljem. Lennart	„„■„.,• t • . , ■ , - ... !
.	najmanj tristo his 111 tla je velik1
m njegova zona so imeli kosilo v	,1.„ , , , -,
tlel mosta v plamenih.
neki restavraciji ob morju.
Švedski kabinet je odvzel Lennart u naslov prine in vse druge njegove naslove.
i Lennart jo rekel, da si bo izbral nemško ime "grof Mainau". S svo-.jo ženo se bo nastanil r?i otoku
Graf Zeppelin vozi devet potni-,Mainau Hodenskem jezeru
kov. ima 40 mož posadk .funtov pošte.
I William R. Leeds iz Xow Yor-. lea. ki se je peljal z Zeppelinom mo z zelenjavo m kozjim mle- _ na prvi vožnji okoli sveta kom.
Več mesecev jo živela na samotnem otoku na jezeru I)al. Zadnje čase
in 220
si je
že preskrbel prostor na zrnkoplo-vii 11a povratni vožnji v Evropo.
SKI0PTIČNE SLIKE.
Wasington, D. C., 20. marea. — Rdeči križ naznanja, da jo bilo J vloženih prošenj za 2;51.268 sodov moke in .">7.(>40.000 funtov žita ' za živino. To prošnje so bile vi o-! žene pri 40."> uradih Rdečega kri-' ža in glavni stan K tlečega križa je vse prošnje odobril.	»
V sredo zvečer ob S. uri bo v ! cerkveni dvorani na Osmi cesti v . Xe\v Vorku predvajanje -»kioptič-i nih sKk Kristusovega trpljenja. Sliko posHMli Javna knjižnica na 42. cesti in so izbrane najboljše. Xe zamudite!
<>t<vk Mainau je velik 110 akrov in loži v «everozapadnem delu l»o-denskega jezera. Afost veže otok s suho zemljo. Prvotno je bil otok last opatije v Reich ena u. Leta 1S53 je otok in grad kupil baden-ski vojvoda Friderik, ki je postavil v grad novo pohištvo in izpre-menil otok v veliki park.
(irati je moderno urejen. Ima centralno kurjavo, električno razsvetljavo in druge moderne napravo.
Lennart bo S. maja star 23 lot. njegova žena. prejšnja Karina Xisswandt. hči uglednega trgovca v Stock bol mii. pa 21 let.
SOVJETSKI VOJAKI PROTI UKRAJINCEM
Kmetje v Ukrajini ne dovolijo podirati cerkva. Vojaki so streljali na uporne kmete. — "Krvava nedelja"*
Prebivalstvo mesta v Tusriloo-jsa jo naprosilo za zdravnike, bolniške stražnice in za živila.
I Tornado je obiskal tudi del dr- Bukarešta, Romunska, 21. marža ve Kentucky.	eJU — Poročila iz romunskih kra-\ I niontou-n. sta bili usmrčeni jev ob ukrajinski meji naznanja-dve •►sebi. ko se je podrla streha jo. da so sovjetski vojaki na 4,kr-nekega hotela. i Vavo nedeljo" ustrelili- več žensk,
Zvečer je bilo proglašeno v ki branile svoje cerkve. Xort lipo rtu vojno stanje, ker na Izročila pra\-ijt>. da so sovjet-I drug način ni bilo mogoče pomi- ski vojaki skušali podirati eer-,riti razburjenega prebivalstva. k ve. da so se pa prrebivalci temu
Tz Montgomery so poslali v pri- uprli, zadete kraje štirideset velikih to-! V ukrajinski vasi Ta.slak. on-tovornih avtomobilov, napolnjc- stran romunske meje so skušali nih s šotori in obleko.	| sovjetski vojaki poilreti cerkev,
Vihar je spremljal grozen na- toda naglo je prihitelo 300 žensk, lrv. Poročila so zelo pomanjklji- Vojaki pa pričeli streljati s va. k. r jo brzojavna zveza na več strojnimi puškami in so ubili in
mestih pretrgana.
PREPIR ZA MRVO - SMRT pQ D0LG,H {£m
NA VARNEM
NAPAD NA VLAK V MEHIKI
Canon City, Colo., 21. marca. — V prepiru za majhno količino mr-i ve. t je E. J. Farmer ubil dva moža. Ril je oht>ojen na smrt in kon-, čal je na vislicah.
MORILEC MINISTRSKEGA
PREDSEDNIKA VJET STROGE KAZNI V RUSIJI
~ -
Seville, Španska, 20. marea. — Moskva, Rusija, 21. marca. —I
V Carmoni'je bil aretiran Ramon V Vodošilovsku je bil voditelj t <'asanella. ki je bil leta 1921 ob- . skupine 34 mož. ki so ropali ko-' sojen na smrt, ker je umoril mi- openrtivnie zaloge za delavec sko-n Istrskega predsednika- Da to. pa P«'t lot. obsojen na smrt. je tedaj pobegnil iz ječe. Policija' Xačelnik tolpe, ki je kratila na j ga jo prijela v družbi neke žen- železnici Rostov na Donu. je bil 1
sko. Iiil jo
obdolžon. tla se je vrnil
tudi obsojen na smrt.
Sod išeo v Sverdlovsk u je obso-
na Špansko v namenu, tla organi-1 tri zločince na smrt. 4.1 pa jih žira komunistično vstajo, katero I>ilo obsojenih na večletno jejo plačala Rusija. . Odkar je po-, e«.
begtnil. je živel v Rusiji. Xjegova j V Ljcningradu so bili trije ob-snirtna obsodba pa bo najbrže iz- sojeni na smrt. ker so skušali de-premenjena v dosmrtno ječo. , lavce prigovarjati na stavko.
več tisoč, vendar ni posebnih izgredov v Luzerne okraju.
Kot poročajo iz Wilkesbarre, 7000 premogarjev ni šlo delat v bližnjih rovih. Vsled tega so bile družbe prisiljene zapreti osem rudnikov,
Kot zatrjujejo voditelji stavkarjev, je sedaj na stavki okoli 40,000
majnerjev, dasi unijski uradniki pravijo, da jih je na stavki samo 15,000. Enako število jih še vedno dela.
Leta 1914 je Pauletta ubil Gilbertija.— Obso jen je bil na smrt. — Je pobegnil. — Zdaj je bil prijet in mora umreti.
Clarksburg-, W. Va., 21. marca. Frank Pauletta se je leta 1!>14 izognil zanjki s tem. tla je skozi kanal ušel iz ječe.
Detektivi so ga "rz vohal i in sedaj zopet setli v ječi ter je bil zo, pet obsojen na smrt. 22. aprila, na obletnico svojega bega, bo dobil zanjko okoli vratu.
Poti imenom Loupis Ross ;se je Paul oil a izogrbol roki pravice, je delal v rudniku in jo vzgojil dru->iin«>. Preti 18 leti je Pauletta pobegnil iz kaznilnice v Harrison malo prej. prodno je moral biti obešen.
Pred nekaj tedni je bil Pauletta aretiran v Coverdale. Pa. ter je bil prepeljan v Clarskbnrg. W. Va. Osem prič p je spoznalo in je bil zopet ohsAjen na vislice.
Pred IS leti je bil obsojen na smrt na vwlieah. ker je na neki zabavi ubil Franka Gilbertija.
ADVERTlŠfc in "GLAS NARODA"
Mehiški roparji so napadli vlak. — Odnesli so tračnice. — Amerikan-ci med potniki. — Vojaki zasledujejo zločince.
Mexico City, Mehika, 21. marea. — Enajst Amerikaneev -je srečno prišlo v mehiško g Lavno .mesto, toda nekaj ur no zakanesli, ker so mehiški roparji razbili železniški tir pri Marseala v državi Queretaro.
Vlak je vozil tri Pullman vozove iz St. Louis in San Antonio. Kurjač, in ekspresni .uradnik sta bila ubita, toda vojaki, ki so spremljali vlak, so prepodili roparje. p roti no so mogli oropati potnike.
Mehiška vlada je poslala močen oddelke vojakov v gore okoli Ma riseala. da zasledujejo roparje .
Medtem ko so popravljali železniški tir. so naglo pripravili drugi vlark. ki je odpeljal potnike. Potniki, ki so bili namenjeni v mehiško glavno me^to. so brli devet ur pozni.
Vlak je skočil s tira, ker so roparji odnesli eno tračnico. Takoj ko je vlak bil s tira. se je približalo okoli 30 roparjev, toda vojaki »o bili takoj na svojem mestu, pričeli so streljati in en ropar je bil ubit.
I ranili več žena.
Poročila iz obmejnega mesta ; Miliaiviteazu tudi pravijo, da so i vojaki streljali na množico v vasi Ruturaga. ko so branili križ, ki stoji pred cekvijo.
Zadnje č/fso je bilo že večkrat poročano, tla skušajo Fkrajinei j z bežati preko Dnjestra na Ro-! munsko. Sovjetska vlada je dolo-j čila ob romunski meji dva kilo-I metra širok pas. ki je poti prekini sotlom in izdano je bilo povelje. da morajo vojaki ustreliti vsakega, ki bi se nahajal v tem 1 prepovedanem ozemlju.
ATENTAT NA EGIPTOVSKE-GA MINISTRA
Kairo, Egipt, 21. marca. — Xa ulici ije eksplodirala bomba malti prej. predno se je imel pripeljati mimo ministr. predsetln'»k Ismail Sidki paša.
Roiuba ni napravila nikake škode.
NAJDEN ZAKLAD VIKINGOV
. Visby, Švedska, 21. marca. — Dva ribiča sta pod neko skalo našla starodavni zaklad Vikingov. Zaklad vsebuje bisere, zlate izdelke in več dragih kamnov. Med zakladom je 150 biserov, 9 zlatih izdelkov in 25 ovratnik okraskov iz metli. V bližini ni nobenega groba, vsled česar se sklepa, da je lastnik spravil zaklad samo za* radi varnosti.
Narečlte m m*
. j

•GLAS H ABO D A"
NEW YORK, TUESDAY, MARCH 22, 1932
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
c
"Glas Naroda99

rzmnlc m
and PnbSkbid by PLOTKNIO PUBLISHING COMPANY .(A Corporation) , Prwldant	L.
PIm» of buMneat of tha corporation and addresses of above officers: H« W. lttta Itraet, Bmofb of Manhattan, N«w York City. N. I.
Q L A 8 NARODA" (Voice of the People)
Issued Every Day except Sundays and Holidays
Sa celo leto velja Ust sa Ameriko
ln Kanado ...................$6.00
fa pol leta_______43JKJ
fta četrt leta ______________________41-50
Za New York sa celo leto $7.00
Za pol lets----93*0
Za lnoiemstro sa celo «eto----$7.00
Za pol leta ________________ . $3.60
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement osi Agreement.
"Ola* Naroda" lahaja vsaki dan lrrzemU nedelj ln prasulkor.
Dopisi breo podpisa ln osebnosti se ne priobftujejo. Denar na] se bla-fotoll pobijati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prej in je blvaUAče naznani, da hitreje najdemo naalomlko.
"GLAS NAJKODA", SI« W. llth Street, New York. N Y.
Telephone: CHeisea 3—3878
KLOFUTA SUHAČEM
Iz Slovenije.
Huda poškodba pri padcu v glo- takoj podal peš proti domu. Po
Suluu-i so žareli izgubljati svoj kredit r*clo v .južnih državah, ki so bile njihova največja opora.
Vse kaže, da se je narod zdramil ter so je navebV-al njihovih bedastih predpisih*.
Državljani v mestu Atlanta. <iu.. sn prod kratkim obračunali ž njimi.
James K. Key, ki je župan Atlante, je razsoden, dobrodušen in pogumen uradnik, kateremu, je začel presedati bič suha škili apostolov.
Lani je bil v družbi nekaterih ameriških županov v Franciji ter seje tam na lastne oči prepričal, da se Fran-
...	žar v občini. Tokrat je gorelo pri
eozje, ki pijejo vme za potrebo, dosti dostojnejše obnaša- posestniku Ludoviko Fierinu na
jo, kot se obnašajo odjemalci raznih ameriških butlegjar- Ihanu, ki so mu zgoreli hlev'. *iod
in šupa s krmo in gospodarskim
je v.
Tudi drugi župani so to natančno videli (če so hoteli
:	bok vodnjak.
28. februarja popoldne je šel Jakob liračko, najemnik v t*res-njeveih pri Gornji Kadgoni, k domačemu vodnjaku po vodo. Vodnjak, ki je bil šele lani popolnoma. nanovo izkopan in obzidan, je globok okrog 24 metrov, odprt in napravljen "za zajemanje vode z vedrieo na dolgi vrvi. Ko je Brač-ko liotel potegniti vedrico vode, se je vrv odtrgala in vedriea .h* padla v globočino. Bračko je nato nji prosil sosede, da ga priveže-jo na. vrv ter ga spir-trjo pol a ^rima v vodnjak po vedrico. Ko so ga hoteli izvleči z vedrieo vred ter ga dvignili že v višino hlizn roba, se je vrv nenadoma odtrgala. in lira ("k o je padel z vedrico v globino. Pri padcu in udarjanju ob kamenite stene je dobil hude poškodbe, ima zlomljena rebra in in načeto hrbtenico. V vodo je k sreči padel na noge in mu je segla do ramen. Ponesrečenca so nato z novo vrvjo iu * pomočjo drugega moškega. ki so jra spustili v studenec. spravili na dan. Pomoč nni ije nudil zdravnik dr. Crrmošnik. nakar je bil ranjenec . jadrno prepeljan v bolnico v Kad- 1 poni.	j 7. marea- popoldne so je pri Du-
kičevem podjetju na Dobrni primerila huda fiesreča, ki je zahtevala življenje 23-letneba delavca Franca Samoštora. Pri postavljanju tira je bilo namreč treba prestaviti tudi električni kabel. Nesrečno naključje pa je naneslo. da j<i delavce prišel v dotik -s kablom. Zgrudil se je na mestu mrtev. Xi dvoma, da ffa je ubil električni tok. vendar bo vzrok njegove smrti ugotovila obdukcija trupla. Sa-nio.štor je bil še samec in zapušča mater, za katero jo pridno skrbel.
vecurni naporni hoji po snegu in ledu se je močno utrudil. Da bi se okrepeal.je popil nekaj vina, ki ga je liasil s seboj. Pozno v noči je z največjim naporom hodil skozi vas Seč, v gozdu med to vasjo in Novo goro pa je popolnoma o-magal. S seboj je imel ročno svetil j ko, katera pa je najbž ugasnila v gozdu.
Drugo jutro je posestniška hči Marija Žabkarjeva, ki je bila na potu iz Seč v Crmošnjice. našla nesrečnega posestnika ležečega ob gozdni potni. Poklicala je neke vaščane. ki pa so vsi takoj uvideli, da je nesrečnež že. več ur mitov. Okrog njega je ležalo več upo rabljenih nžig.rlie; iz toga no sklepa. da je medtem, ko je urejeval svojo svetiljko. ves izmučen obnemogel in za večno zaspal. Nesrečni posestnik je imel pri sebi ves denar, ki ga jo dobil pri izmenjavi in drobiž, ki mu jo ostal od -'10 Din. katere je bil vzel s seboj na dolgo pot. Nesrečnega moža so pokopali ob veliki udeležbi fara-nov. ki vsi obžalujejo njegovo tragično smrt.
Smrtna nesreča v Trbovljah.
Zopet požar na Ihanu.
Zločinska roka požiga I ca je stalno na delu. Ni se še med ljudstvom poleglo razburjenje, ko sta 24. februarja zvečer oz 20. gasilski rog in plat zvona zopet naznanila po-
o rod jem vred.
Domači gasilci so bili takoj na videti, seveda), pa so ostali zvesti svoji politični modrosti kraju požara in s pomočjo vašča-
j nov rešili živino. Obenem so obvarovali ognja tudi kozolee dvojnik. ki stoji le nekaj korakov od I pogorišča. Na pomoč so prihiteli ! gastlet z Vira in Podgorice z mo- i torno brizgalno. Prvi so pomagali '
iu so lepo molčali.
Župan Key pa ni molčal. Jasno in odkrito je povedal, da pomenja prohibieija pravcato izjalovljenje, in da požirek dobrega vina zdravju ne škodi.
Ko je dospelo iz Pariza tozadevno poročilu v Ameriko, je isibruhnil po južnih državah strašen vihar.
Zagrizenci enostavno niso mogli pojmiti, kako zn-more kaj takega r?či v inozemstvu ameriški državljan.
Ko se je Key vrnil, so ga hoteli odstaviti kot župana.
Ne morda zaradi njegovih nezmožnosti, pač pa zato, ker se je poslužil pravice svobodnega izražanja misli.
Po svojem povratku se je zavzel za veliko štedenje v mestni upravi. S tem s<* je gotovini krogom še bolj za-ineriJ, in so se začeli posluževati vseh sredstev, da ga odstavijo.
Toda razsodnost je vseeno zmagala.
Zadnji teden so volilei mesta Atlanta sklenili s *i000 glasov večine, naj ostane ta sposoben, pogumen in neodvisen uradnik v svojem uradu.
To je za suhače tako močan udare«1, da ga bodo le s težavo preboleli.
Kad^iljna bomba je prišla koncem prejšnjega tedna iz Waahingtona.
Posebni senatni odbor je namreč priporočil izdelovanje št triodstotnega piva, češ, da je to edina odpomoč proti sedaj prevladujoči nezmemosti.
Kuhači se bodo morali prej ali slej spoprijazniti s f-^vojo usodo ter hote ali nehote dovoliti, da'bo o vprašanju glede alkoholnih pijač odločal zdrav človeški razum.
NASI V AMERIKI
— V E velet h, Minn, se je pri- nico, kjer je Miss Malevieh na-petila velika, avtomobihka nesrr- slednje jutro podlegla poškod-ča, ki je izahtevala tri žrtve, med bani. njimi Slovenki*, mlado koImJco uči- 1
teljieo Mis* Antoinette Malevii-h. ličer John MaWicha.
Nmrfra .se je pripetila v sobota 5. marca, okrog osme ure zvečer. M is« Malevieh se jo peljala v družbi ene svojih soueiteljie in
— Rojak Anton Weber v Milwaukee, ki zna imenitno piskati na flavto in "piccolo", je tako milo in zapeljivo pihal na te intm-inente, da je izvabil, iz zakonskega kurnika ženo rojaka Antona
dvema moAkima. katerih eden i S^turja. Toni pa je za tO milili Murk avtomobila, v katere« k' J* ^Ija?a	ze" *o se vozili proti Forest Lake. Ko hT! da ~ ?1ata p.° «n <fcwpeli na ovinek, je od ni-,^.^ Je ^ «™tne sirarni privonl t velikan-1^ "Jmu tožbo za #10.000 od-
Blco brzino nek avto iz D,Jutha,	J« *0 poto
S pota.
Zadnjič sem poročal iz TVaLsen-burpra, toda samo napol. Dela\-ske razmere so silno slabe. Nekateri rovi obratujejo po en do dva dni v tednu, nekateri po dva do tri.
V Ravemvoodu in <*amerami so po štiri s'oA-en^ke dinžhie in nekaj ITrvatov. Precej naših rojakov je n.i Gardner, ki so zelo po-strežljivi.
Xa svojem potovanju sem se ustavil tudi pri mojih starih prijateljih v Pueblo, Colo. Dasi so slabe delavske razmere, so tamkajšnji rojaki še precej veseli in zadovoljni. Fstavil sem se pri rojakinji Snedee. Xjenepra moža rojaki daleč naokrog poznajo in ga spoštujejo. Xa tem mestu se tudi sn no zahvaljujem Pabniko-vim in Erlahovhn.
Obiskal sem tudi nekaj rojakov po kmetijah, ki so pa nekoliko oddaljene od Pnebla.
Ogledal sem si tudi veliko slovensko luiselbino Canon C it v.' ProJ
Peter Zgaga
DOBER PRIJATELJ.
jatelja. In njegov prijatelj je res 'iushižil to ime. Iz istega kraja sta bila doma. v šolo sta skpaj hodila. v Ameriko sta prišla istega leta in sta do njegove poroke skupaj stanovala. Po poroki je najel
i	•	, .	i prijatelj stanovanje preko ceste.
Menda .je ni večje dobrote na; . . , ... ' 1
____. ...	- ■ i. T>. tako da so bili tudi pozneje v^rl-
svetu kot je dober prijatelj. Do- • .	1 J
ber prijatelj je zlata vreden in če 'J* . !'
je še pameten povrhu, je narav-L Lnjak opeval sVr ,« mlado
nost neprecenljiv.	|Z°me° m ^ »>azd	kot
f» ■ l* t.• j_ .	. .. ipunneo v svojem oč« su. \ s;iki
Kaj bi bilo na tem svetu, ee bi ...... .
i-	• j ,	.. .	• njeni želji jo ustregel, in bi jn ta-
1 j udje ne imeli dobrih prijateljev.',	. .
, .	...	. . . j ko rok f h- na rokah nosil, če bi se ji
na katere se lahko zanesejo, ki so
ves njihov up in vsa njihova opora?
Znan mi je slučaj ž*> precej p<»-starnoga rojaka, ki v mladih letih n"r nikdar mislil na ženite v. ko je pa že štirideseto prekoračil, se je naenkrat zagledal v mlndo »loki«'. ter ni prej miroval, dokler ni postala njegova žena. Kar na tihem je napravil in je na svatbo povabil svojega najboljšega pri-
je vsem v hiši kakor t ud?
Girard, Ohio.
UMETNO ZLATO
in dve noči.
Pozdrav v-em čitateljem f2lasa Xa roda!
Steve Fabjan.
Forest City, Pa.
Da bo depresija popolna, nam je tukajnšja Pittson družba rekla Poljski izumitelj Dunikowski je pobrati orodje iz rovov iu je ro-gasiti. d očim drugim ni bilo tre- zdaj zaprt v Parizu in sodne oblasii ve definitivno zaprla.
z uoniki vred čakajo, ali bo nare- j	.
dil kemično zlato. Dunikowski ima i	Slovencev je
predhodnike v srednjeveških alkl- < ,'lo»,ai ^P^th pn dmg.h mislih. A malo. komu je znano, da	Kaj bo prinesla bodoc-
^festo je kar mrtvo. Vsi se pri- jna -robu polo žalost inke. t ožu je jo. da ni dela.	' Vsem prizadetim družinam iz-
. rekam globoko sožnlje.
V	Pueblo niti kavnira ne dela', Končno želim čitateljem veselo polno paro.	j Alelujo!
V	okolici. Colorado Springs, jej	Poročevalec slabo. Kdinole rojak Math Nago- j de d«*la vsak dan. kor je iz\Tsten ! vrtnar. |
Pri Frederick. Colo , je precej I Z°P,n noknJ novf>?a ^ sloven-premogovnikov. ki obratujejo s ; k<>	v Oirardu in okolivi.
polovično paro. Tam je kakih o- j v Par <inHl ho,lr> končali d.-lo v sem sloven, družin. Rojak Šmid K X naAi nm^tni,d P'^karji mi je opisal razmere, toda opis jin ^'karji i/. Clevelanda: Likar, ni bil nič kaj povoljen.	| 1>!ut »n^Pintar. Dovršili ^o krasno
delo. ki jih samo hvali. Lahko Tz-Colorada sem jo odpihal pro-lsni() ponosni na te narodne može ti domu. kamor sem dospel po i in zatf> jjh priporočam naselbi-dolgi vožnji, ki je trajala dva dni nam. ako imajo kaka dela v svo-
ba stopiti v ak<-ijo.
Gospodarja in gospodinje oh času požara ni bilo doma. Hlapec jo prišel s konjem domov, ko je baš začelo goreti. Ljudstvo je zbegano in prestrašeno ter si ne ve pomagati.
Tragična smrt starega posestnika.
Posestnik Frane Medic -s Toplega vrha pri ('rniošnjicah jo zmrznil. ko se je vračal domov z dolge j
nost. ne vemo.
posluje že od leta 1915 v Souths-hallu na Angleškem sUčna tovar-, T,uli zinia »as > P° do^m o-na, ki z uspehom pridobiva zlato bptavljanjn prav občutno obiska-iz vulkanske lave. Njen ustanovi- t;iko ^ regrata, na katerega tel j, nemški inženjer Fedor Oia- S,,K> i,,,r*n »panje, da ga bomo do-diseh, je julija 1914, malo pred iz- hri^zplačno. ne bode še kmalo.
bruhom vojne .ustanovil delniško y zadnjih (lvHl tednih je smrt družbo s 120,000 funti glavnice za pokosila v n;iseU)ini Atiri. ■kemično obdelovanje lave". - v n0(l0]jn mari.a je umrl ^
ne zdela taka liošnja preneumna.
X'ekega dno pa dobi iz -starega kraja poročilo, da mora takoj tja. ker mu je umrl bogat stric ali kdorkoli /,» in mu zapustil precej denarja. N<». na tako pm <o /.• gre. navzlie temu so j.> pa na tn-ko pot težko samemu podajati. Ona namreč za nobeno eono nt ho tela ž njim. — Vožnje po morju ne prenesem — s.« jo izgovarja la. Fmrla bi. veni da bi umrla. bi me spravil na parni k.
Prigovarjal ji je in prigovar Jal. t-oda vse zastonj. Xi mu t«n-.': kazalo drugega kot «la so jo odpravil sam v domovino.
Prisrčno >e je poslovil od svoje mlade ženioo. prijatelju je na z.t-upno naročil :
— Pazi na njo kot da bi bil,i Tvoja žena. Kamorkoli b<> sla. pojdi skrivaj za nj«». Kakorhitro l».-š kaj sumljivega opazil, mi takoj brzojavi. Prvi parnik bom vzel iu so vrnil, da preprečim hujšo no srečo.
Prijatelj mu je svečano obljubil, da bo storil tako. in rojak j.' pomirjen odpotoval v -.taro domovino.
Strahonia se je vozil, misleč, da ga bo onkraj oceana čakalo kako neugodno poročilo, pa so jo kmalu pomiril, kajti brzojavka, ki jra ie čakala, se je glasila: — Y*.e v
jih narodnih domovih ali v svojih hišah. Obrnite se na te narodne
delavce in boste zadovoljni z de-	>"«idu. vso 710 st;iri navadi,
lom. ki ga izvrše. |	oddahni) st» je. — Oh. s.i j
Obenem se v imenu S. X. D.	som vedel, da mi je zvesta. Pom -
iskreno zahvalim vsem našim	dolžnem seui jo sumičil.
pmlporniiu organizacijam, kakor	Prijateljeva pisma so rodno pri
tudi našim -slovenskim listom, društvom in trgovcem, ki sto dali svoje oglase na naš novi zastot
hajala iu vsa •%<» vsebovala zatrdilo. da je vso v redu iu vs.* po starem. Zaljubljt ui zakone«*, ve-
in nam pripomogli do tako voli-	da je v-o v redu. jo še par
t»*dnnv «;stal pri svojih sorodnikih. Xekega dno pa dobi usodo.
Pridi takoj.
koga uspeha.
Da pa to delo bo bolj častno otvorjeno. smo povabili igralce iz polno brzojavko: P.essemer. Pa., ki nam bodo po- nekaj je narobe, dali krasen program, lgralei soj Ki. da bi ga videli. Malo .10 v-i člani društva Krim. X. P. -I. manjkalo, da ni izgubil glave in so vsi fejst fan tj.' in možje. j P.ivz prtljage in brez klobuka je
Xa programu bodo komični pri-1 «d«livj"al na kolodvor, odtam / zori. burke, petje; štirinajstletno brzovlakom naravnost v lirom< n. dekle bo proizvajalo krasne ko-1V Bremenu jo vzel naihitn
made na piano-harnioniki. X;i-s t op i le bodo tmli naše ljubke deklic«*, hčerke Mr. in Mrs. Joe Tur-
poti, katero je napravil v skrbeh . Slednja prihaja z otokov Vneboho- X^vnk (lol?i bolezni, star 52 ka. ki nam bodo za pol o lopo našo
__ _____ . ____• 1	»	¥ I •	■	«T TV V» AW«	rirJ lofn 1ftO*7	I	1
za svoje-prihranke. Imel je spravljena dva tisočaka in ko jo slišal, <la morajo biti tisočaki žigosani in da je zato že skra jni rok. se je zjutraj napotil na pot do železniške postajo v Semič, od tam pa z vlakom v Xovo mesto. V mestu je bankovca že v prvih popoldanskih urah zamenjal, potem pa se
kateri «« pa ni držal Kvoje strani ceste, temveč je bil bolj na levi
lazilo sicer že priznal, toda prišla jo zdaj žena Agata in sodniku
■trami. Avta *t* se zadela s tako P0^1«; <J* »J™* ljubezen do
moža ni bila vredna niti en nikel.
močijo, da je vnotor Duluth kare «>dletel daleč	paaa-
iirjev je vrgel Min«*k več čevljev ctalcč ter je bil na mestn mrtev.
v obeh kar ah so ko o* Prihiteli ljudje ao jih vdM&iali r Mfibliiio bginii-
Hodnik se je popraskal aa ušesom in preložil celo zadevo na rame poroti, ki je odločila, da ker rc že gTe ravno ea nikel, pa naj bo
$5000» ker se vsota najlažje zra-cuaa po njklih.
NAZNANILO!
Prošnji Mr. Frank Sakserja. za parobrodno agencijo so ugodile razne parobrodne črte. Parobrodna agencija bo pošlo vala pod imenom —
Atlantic Travel Bureau
in sicer v poslopju:
73 CORTLANDT STREET, NEW YORJK CITY
Tvrdka se bo bavila s potniškimi zadevami, polet tega bo pa tudi pošiljala denar v Jugoslavijo in v drage dežele.
Ker mora tvrdka rešiti še nekaj podrobnosti, predno začne poslovati na 73 CORTLAND f STREET, opozarjamo rojake naj se v vseh zadevah potovanja Miroma pošiljanja denarja, zaenkrat obračajo na —
ATLANTIC TRAVEL BUREAU, e. of Glas Naroda. 216 W. ISth Street, New York City. — Vsem tozadevnim vprašanjem bo po-svečana takojšnja i
da v Tihem oceanu. Od leta 1927 , , v__,
. .. .	let. Zapusi-a z»-no m vee, nekaj se narodno pesem.
vrže tovarna delničarjem stalne__1	„	: ,
..... ...	nedoraslim otrok.	Zatorei rojaki iz fiirarda m o-
znatne dohodke ter sama krije z	,, .. , ,	L ..
. ..... , . ...	Kavno tisti »lan je umrla	po j ko n-e. ne zamudite te»a krasne-
dobicki vse potrebne izdatke. Gla-	1 , • , , ....... .	' ^ , .
diseh je edini lasfciik svoje skiiv- d0,fJ.	^vak; sta-i ffa ye,era ko ho veselja m .meha
nosti. Sklenil je pogodbo z brit- ™	pustila J^ sina m tri na kose Po projraimi ba prosta
sko državno blagajno. Niti en grain ^	.Fn"k" Novaka-	m ^ Ker ho ravno ve-
umetnega zlata ne pride v tujino ^ pi'	n todne	Ukon<h'na sobota' h° tmli ivrhm'
ali v zasebne roke. Delo v Gladi- "V-1™! .	^ J° kaP" Star,n:l	Pridite vsi. ker vam
ne ho žal.
Konrno želrm vsem ritateljeni t ep: a lista, kakor t n«li nreclniške-
M;hevem laboratoriju je obdano iz največjo skrivnostjo. Nihče ne ve.
je hil G<; let.
Vsi so hili doma iz župnije St. Lovrene ob Temenici.
koliko kemičnega zlata je bilo
pridelanega po vojni. Znano je sa-	„
mo. da je prejel laboratorij v tem v bolnišnici v Sera nt on umrl' John j'-Tožili ^eleneu veselo in zadovolj-času z otoka Vnebohoda nad 2000 Rižnar. star .1f> let. Tukaj zapnš- ,,n	n0''*
ton lave. Te podatke vsebujejo ,*a dva brata. Doma »je bil iz Aj-vsem dostopne knjige londonskega dovea na Dolenjskem, pristaniškega urada.	*	J Tukajšnje pevsko društvo "Xa-
■«t- 1 1 • 1 t«	- mil osobju, ter Antonu Snbeiju in
\ pondeljek, 14. marea pa je •	J
Prireditev r.e vrši 2H. marea zvečer.
John Doleie.
DRUŠTVA
D NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" m oft* članttm« Dtc na vmk Slovenci v	—O	ni«
		

CEHE ZA OCLASE SO ZIBME
Chicago, I1L
Tukaj je umrl v starosti 50 let rojak John Kalina na svojem domu 44.15 .S. Wells St. po dolgotrajni bolezni. Pokopan je bil po cerkemih obredih s črno peto sv. mašo na katoliško pokopališče,
Carmely Cemetery.
Za-puST-a žalujoč© soprogo, v stari domovini pa dve sestri in nekaj vnukov.
7j<il)ka naj mu bo ameriška zemlja! Naj v miru počiva!
Poročevalec.
Aurora, IU.
Pred kratkim je umrl tukaj rojak Jerry Verbič, zastopnik Glasa iXaroda. Bil an je bil precej časa ; bolehal je za vodenico. Škoda zanj, ker je bil zelo ugleden možak in zeio priljubljen, tako pri naših rojakih kat. tudi pri Amerika ncih. Zapušča hčer, ženo in tri sinove. Bil je član raznih slovenskih in angleških društev. Naj v miru počiva!
Družini izrekam svoje iskreno sožalje!
Poročevalec.
. .	T1
parnik. in po preteku petih »lin j«-hil ž.' v Xc\v Yorku. Sveti ti^ta vožnja! Tiste vožnji- in* >n» pozabil nikoli. Parnik j»' dospel zvečer v new*yorško pristanišče. Taxinlriverju je d;il dva dolarja napitnine, da jni je čimhitreje pripeljal v ulieo. kjer je stanoval. Toda ui odpravil v svoje stanovanje, naravnost k prijatelju j<» je mahnil. Prijatelj je >t;il pri oknu t<-r skozi špranjo pri z;i-vesi kukal v stanovanje preko r<*-ste.
—	Kaj je? Kaj je? Kaj se j.-zgodilo ? — ga je nahrulil. — 1I0-vori, prosim te.
—	O. — je odvrnil prijatelj sedaj je" zopet vse v redu. Sedaj je zopet vse pa stari navadi. Toda tistega dne. ko sem ti brzojavil. da pridi, se je zgodilo neka j neobičajnega.
—	Kaj se je zgodilo? fiovori. da ne honi vztrepetal od nestrpnosti.
Tn prijatelj mu je začel pripovedovati:
—	Veš. še tistega dne, ko si odšel. je zaeel zahajati v stanovanje tvojo žene neki mlad moški. Prav čeden in postaven fant. Ob osmih zvečer je prišel, takole ob pol dvanajstih se je pa poslovil. Sleherno no«"- sem ga opazoval. Večer za večerom ista komedija. Zato sera ti tudi poročal, da je vse postarem. Xekega večera sem bil pa zelo presenečen. Xi ga bilo. Oprezal sem do devetih, desetih, do enajstih, pa ga ni hotelo biti. Ker m mi naročil, naj ti sporo»-im vsako nenava'dno stvar, sem ti hr^oja-vil. Toda naslednjega dne j,> zopet prišel. In odtedaj je pri nji vsak večer. Tudi nocoj je tam. Le natančno poglej, pa boš videl njegovo sen«*» ob oknn. Sedaj je zopet vse postarem in vse v redu.
Saj pravim, dober prijatelj je zlata vreden. \*i pa dovolj, da je dober. Biti mora tudi že vsaj nekoliko pameten.
N
"OLA* NARODI"
NEW YORK, TUESDAY, MARCH 22, 1032
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. B.
RAZTRGAN MILIJONAR
J uri j Maj je bil čudaški star fant ki je vedli svoje voli podkovat v vas. Oblečen je bil čisto po fUtrem: czJce križaste hlače, rde/, /lato vezen telcvnik in jopič temne barv?. Na slavi je nosil vedno iv cilir.der in okrox mhega vratu
—	Tako? Komu ste pa kaj dali, gospod?
—	Ljudem sem dal priliko za smeh! Ta je tudi nekaj vrednn, mislim.
A Jurij Maj je utegnil biti tudi čisto resen. Hlapčeva žena je bila
priljubljen. Šele veliko let kasneje se je mnenje o njem popolnoma izpremenilo. Po njegovi smrti sc mnogi reveži po okoliških občinah, ki so bili že mnogo let prejemali redno mesečno podporo pri svojih župnikih, zaman čakali nanjo. In tedaj je polagoma prišlo na cian. da dobrotnik ni bU nihč* arugi nego - raztrgani milijonar". Vsak mesec je bil izročil svojem a
ii Kajti Jurij Maj je bil nobel nc-jdoval nad Jurijem zaradi njego-! spovedniku znatno vsoto za reveža
je imel zavezan velik, pisan žepni slišala njegov pogovor z enim n;c-robe?	gcvih odličnih sorodnikov. Sorod-
Kadar je prišel s svojimi voli niki, sami bogati ljudje, so se namere d kovačnico, je postal mojste-(reč sramovali tega čudaškega in s svojimi tremi sinovi zelo živahen.! nereda starega fanta. Posebno njc-Kova • je vrgel kladivo iz rok, ko Rov svak. ki je imel v trgu veliko je zagledal čudnega moža pred vrn-i tovarno za usnje, se je zelo spogle-
kajti ljudje ga niso imeli samo za čudaka in posebneža, marveč tudi
SMRT ANGLEŠKEGA ADMIRALA V GORAH
Iz Inomosta poročajo: Angit^klj vice-admiral Wray, navdušen turist. je pri neki turi na visoke gore nenadoma umrl. Od prevelikih naporov ga je zadela srčna kap. Vice-admiral Wray. ki je bil star 62 let, je že od decembra bival iyi Tirolskem. Pri njegovi zadnji turi na smučeh je bil v družbi svojega
PREORIJENTACIJA EVROPSKE POLITIKE
za velikega skopuha: zato ni bil londonskega prijatelja in njegove-
rcinik. ki mu je bilo treba dobro
po-treči. V trgu. kjer je prebival, je bilo do troje dobrih kovačev Kljub temu je prihajal vedno uro daleč v našo vas. Na vprašanje, ».i-kaj to, je odgovarjal vedno enako. • To delam ismo mojim volom na ljubo, ker se ne da?ta nikjer tako rada podkovati kakor tukaj.*' Pil tem so se mu ozka usta zganila v posmeh. Naš kovač je bil pa vesel, da je Maj prihajal v njegovo kovačnico, kajti pri plačilu ni skr-pari: in je vselej kaj padlo tudi ?a žejna grla njegovih sinov. Fantje o pri pidkovanju marno pomagali; dva sta s konjskimi repi odganjala muhe. eden pa je bil pri -*e-lu na roko očetu.
Čudno je bilo le to. da je hotel imeti Jurij Maj za vprego ravno vali. Lahko bi. si bil držal par najlepših in najdražjih konj, a o:ta! je pri svojih volih. Kajti stari ni bil nikak reven kjnet, marveč silno bogat mož. Njegovo premoženje : o cenili veliko nad en million predvojnega denarja. To je bilr> ravno, kar ljudje niso mogli razu- I meti. Bogatin bi moral po njihovem mnenju tudi po bogatinsko živeti. Jurij Maj pa je bil popolna izjema ni imel ne mnogoštevilnega siu-žabništva. ne lepih kočij ne elegantnih, modernih oblek pa tudi ne velike vile: ni prirejal gostij, ii potoval po svetu, marveč je živel v .s vej i stari hiši, njegoval svoja dvr vola in mirno obdeloval svojo majhno njivo. Pri delu mu je pomagal samo en hlapec, približno njo govih let. Hlapčeva žena mu jo vdila go.-podinjstvo. Samo ob iz-leanih prilikah — kadar je bilo pranje in za praznike — ji je prišla kaka ženska pomagat.
Juriju Maju so vsi rekli *• Raztrgani milijonar**. Ime se mu je— kar se tiče obleke — povsem prilegalo. Ljudje so ga splošno imeli /a lakomnega skopuha, ki ga je farno «kopo*t odvračala od raz kožnega življenja. Edino, kar si je milijonar privoščil, je bila njegova vsakdanja pet v eerkev. V cerkvi je kazal veliko pobožnost. ki so jo pa ljudje imeli za hinavščino. N". zaradi tega. ker je šel vsak dan v cerkev, ljudje niso boljše mislili o njem. Ostal je zanje slej ko prej lakomen skopuh. In mnogi so bil: naravnost srditi, da je spustil ob nedeljah v škrabico samo grošek in še to s takim obrazom, kakor da bi daroval cekin. Korist oti njegovega bogastva — tako so dejali ljudje — sta imela samo njf-gova dva vola, ki so jim stregli kakor najboljšim konjem, pri Terr, pa sta imela zelo malo dela. N a vprašanje, zakaj ima vole tako rad, je neki odgovoril:
•	Nimam rad naglice in drvenja. Vol se mi rdi zgled udobnosti in dobrovoljnosti. Silno je močan, vendar se s tem ne šopiri, marveč gre mirno in preudarno svojo pot. Tudi nt ponosen, ne povzdiguje glave kakor objesten konj,, marveč ponižno opravlja svojo dolžnost. Zato ljubim vole.**
Godilo mu je, če so se mu ljudje smejali in ga imeli za norca.
*	Kajti Usti." je dejal, "ki imajo ljudi za norca, niso najslabfti in najneumnejšl na svetu.*'
Kadar Je s svojimi voli srečal take zasmehljivce. se je glajmo obrnil na svoji živali:
- Pojdita prosim, desno, gospoda vola! Ali: — Ostanita, prosim, na sredi, moja ljuba rofačka!
Kajpada ae je takim besedam vse smejalo. Trkali so oe po čelu in se pomembno spogledovali: Kako tudi ne?
Svojemu hlapcu pa je potem zvečer dejal:
storil dobro
vega kmetiškega življenja. Tovarnar sam je živel zelo razkošno. Prirejal je sijajne pojedine, imel dva avtomobila, konje za ježo. potoval po najdražjih kopališčih — živel y. z tna beasdo čez svoja sredstva. Lepega dne je zašel v denarne c*i--ke in ni mu prostalo drugega, nogo da gre iskat pomoči k tako /v-ničevanemu svaku.
—	Koliko pa bi rad. ljubi svuk?
—	je vprašal Jurij, ko mu je bil tovarnar razložil svoje težave.
Tovarnar je bil presenečen, kai-ti pričakoval je. da se skopi sva^ ne bo dal izlepa omehčati; cbota' -ljaje je navedel znatno vsoto.
Ne da bi trenil z očesom je stali fant odprl predal svoje trhle mize. vzel iz njega čekovnico ir mu nakazal željeno vsoto. Smehljaje je izroči: svaku ček.
—	Hzala lepa — najlepša hvala...
—	Ni j, nič. — ga prekinil Jurij.
—	Le to <em ti hotel reči. ljubi vak: Ti si se tolikokrat rogal mojemu skromnemu življenju in si se me vedno sramoval pred Ijud-
toda vedno te ostane njegovo
ga sina. Admiralu je naenkrat postalo slabo, vendar si je po kj^:-kem počitku opomogel, Nekaj minut pozneje pa je padel na tla in izdihnil. Truplo so na saneh spravili v dolino in ga bodo prepeljali v London.
BREZPOSELNOST NA MADŽARSKEM
Brezposelnost na Madjarskem zavzema znaten obseg in dela vladi tem večje preglavice, ker je delavstvo organizirano v strokovnih j t trije, da se čuti
Ob prebiranju najnovejših poro- bujenje čil iz Ženeve. Pariza in Londona, se ne moreš otresti vtiska, da po kajo osi, na katerih že skoro desetletje teče voz kompliciranega zunanje-političnega sestava v Evropi. Tardieu, miinistrski predsed-n"k demokratske Francije, je s sumljivo naglico podpisal trgovinsko pogodbo z Mussolinijem. oče -tom fašizma in'predstavnikm ••latinske sestre", ki je že vseh de=et let kaj rada blodila Francozom vode ob Renu, afriški obali in na Balkanu. Prav iz Rima prihaiajj Madjarski na-sveti. naj se gospodarsko približa Češhoslovaški m sklene trgovinsko pogodbo. Tudi naša delegacija je odšla v Rim na trgovinska pogajanja tik pred odhodom francoske. Pcincare se je oglasil iz samote, kjer sicer prebira knjigo ••Deseneetute" in je Tardieua celo pozval, noj se sestane z Mussolinijem. Na pritožbo Av-ospodarsko o-
obšime okolice — pod pogojem, da ime skrito.
Njegova oporoka je bila prav tako čudna, kakor je bil sam. Hlapcu Petru je volil hišo, njivo in voli. Naklonil je volila mnogim revežem, bolnišnicam, šolam in samostanom. Tudi kovač v naši vasi. ki mu je bil podkoval voli. je Mi zelo zadovoljen. Toda na koncu o-poroke je bila opazka: Volila se smejo izplačati samo tedaj, če prejemniki obljubijo molčati. "Kajti j ne organizacije, marveč jih daie-1 predloge, ki silno spominjajo za hvalo in mnenje ljudi se ne i jo naravnost in to večinoma v na-j načrt za carinsko zvezo.
društvih, ki so trdnjave socialne j samljeno. je Francija še enkrat demokracije, vsled česar se je par -1 napravila poskus z gospodarskir» lament izrekel proti nadaljnjemu; Podonavjem, da bi osvobodila na-podpiranju brezposelnih z denp.r- j sledstvene države nemške gospo-jem. Vladu je izplačala na račun j darske odvisnosti in pritegnila brezposelnih podpor le prvi obroi; Avstrijo v gospodarsko območij
•entente cordiale": angl. carine so stopile v veljavo bre: vsakega hrupa na Francoskem. Francija je celo med tem odpravila carine na angleški premog.
Mussolini kaže tudi izredno pripravljenost za sporazum s Franci-tšen. Italijansko javno mnenje, po-jo. Njegovo ljubimkanje z Nemčijo sebno mlajša generacija, ki jo /e
Italijanov v Turewu in da pristane
na korekturo meja v Libiji. V srednji Evropi nima Italija kaj zgubiti od sporazuma s Francijo, ker se je njen vpliv pod pritiskom francoske finančne ofenzive, ki ji Italija pač ni mogla biti kos, na Madjarskem in v Avstriji, nadalje tudi v Romuniji In Bolgariji silno zmanjšal. Tudi glede vojne mornarice ne bo več težko doseči sporazuma, sni je bil že pred letom skoraj dovr-
j» bilo predvsem taktičnega značaja, da bi izsilil od Francije čim več koncesij. Velika Nemčija je prav tako nevarna Italiji kakor
leta obdelujeta fašistična šola in tisk. je nroti Franciji v pro v ogo-čeno: toda nikakor ne smemo *v> zabiti, da sta si latinski sestri ku-
Franciji. Da je to res. je pokazal j turno neprimerno bližje kaker na-tudi oster nastop italijanskega de- j primer Italija in Nemčija, in da legata v Haagu proti carinski zve- ima Mussolini, ki je v mladost sau. zi med Nemčijo in Avstrijo. Itali- j oboževal Francijo, takšno oblast jan-ki in francoski interesi se kri-; svojih rokah, da gre prav lahko »nizajo v Tunisu. Libiji in na bližnjem! mo javnega mnenja, kadar on m!-vzhodu. v zadnjem času se Fran- i sU. da to zahtevajo interesi Italije, cija kaže pripravljeno, da popusti j takšne interese gre danes, saj glede vprašanja nacionalizacije : miajo denar še edino Francozi.
PRIMORSKE NOVICE
v znesku 150.000 pengojev. Po3 ej male antante: na drugi strani sta-
V Berlinu se radi
Tardieujcvili' n
zmenim, dovolj je, če Eden ve, ki J ravi odnosno v obliki nakaznic na!
ko sem živel in kaj sem delal. Inj kosila po raznih javnih kuhinjah.;	.	.
. J.	- i t o^^n^f	. diplomatskih sunkov ze vznemu- je samo z
samo ta Eden naj sodi o meni.1 V Budimpešti sami je približno	..... -
^ [|niiii|jj ii: J jajo. Motreč novo zunanjo politične ■ jo.
1'.» Trstu
Tržaški pristaniški premet v le- skočil na >voj hicikelj in odliite tošnjem januarju je znašal J :> mi- proti lloriei. S.-«h»j iš»'>-jr» uro/ lijrtna stotov napram :!.."« milijona niki.
rt«»tnv v lan^k.m januarju. I voz- V !'<.!it..nij«-v.» trgovino z u-in* omejitvi* in pi-cpow.li razntli : njimi v Ifaštelu v Cnrii-i tik pr»» ;i1ržav napram tuji mu blagu po- i tVktrnv j<- vstopi! zv«*«Vr m; " »vzrorajo tržaškrmu tr?u znatno' pred si-dm,. uro mlad rlovek .	i <>|m>io ili Tries!«*" i«' te zahteval i>d na vzorčit »respodar
j ilni ugotovil, da nadaljuje Trst v edanjilt gospodarskih zmedah rmaln >	trjrov>ke operaei-
.Vt-mT-ijo in -Ingosl.j\ i-
( !
111
zahteval i>d ju /. !'•• vo|verjem v* roki denar. IVmtoni mu odprl hhiuajno in |# 'Ved.il. d;r ,; • denar ži* <• iie -el \ li;nik<>. \;,t i j,- ni'/Man<'»- <or;.vil
raztrganem milijonarju. Upam. da! 60.000 brezposelnih, z družinam,	.. ..
___. nnnnnn , . , . , preonjentacijo z nemškega vidiKa.
mi bo na sodbi milostljiv, kajti vred 200,000 oseb: brezplačnih ko-jM	.	.3	..."
uro z i ve
skušal sem tako živeti, da levica ni' sil pa se oddaje dnevno 50,000.
vedela, kaj je dala desnica.
ANGLIJA KUPCUJE
Po deželi razmere niso boljše. Oblasti niti nimajo potrebnih sredstev v podporo brezposelnim, če bi tudi imele dobro voljo. Vlada nakazuje posameznim okriljem določene množine pšenice in
moramo priznati, da je
doni! stJ*a*1 Prer* osamljenjem
; cen. V resnici ne gre morda zi'fihem m pa bo.Vjo lastniki stauo-
nemsci
i
uoravi-!
oblasti dele najpotrebnejšun Unev-Dne 27. februarja je odrinilo iz I no po G kilogramov pšenice. Pocl-^mi; v bodoče, prosim pomisli, da t: | Belfasta, največjega irskega p:.- ! piranci pa morajo zato delati ivi danes morda ne bi bU mogel po- l.stanišča, v Korejo devet velikih to-! cestah in pri drugih javnih delih.: SiCer V Berlm- toda njegova 7u-J(i;l!l.
! protinemško potezo, ki naj bi jo iv-j vršila francoska diplomacija v I nn-zlični naglici, in to samo ped ! pritiskom nove desničarske vlur>.
temveč Tardieujevi koraki so rc-! zultat politike, ki se vodi na Fran-: coskem že od Lavala sem. Laval je
a s.- no-i so v kratkem zn;itno znižale ]>la-|]»;tr vsemu državnemu uradmšrvu. i nar
t*.
vanjskili his zvišati najemnine, kar posebno razburja prebivalstvo. Faši-tirni tisk jim zairofav-Ija. »hi ni pričakovati reilukeije jdae. na u-iunine |>a si' bodo oh prvi priliki zvis;de šele. ko bodo 11» ffospodarske ra/inere dopn.š-
Iv«-r /<•■ !i i»dhite! na idieo. • v« l ii polna občinstva. Hoji- tr " v 11 r i I južuo-itali jansk««
masa ti. če bi tako gosposko in sijajno živel kakor ti....
vornih parnikov. Vkrcali so streli- j Poljsko delavstvo je na vo in druge vojne potrebščine zr. Japonsko. Velika karavana bo u.-mala skozi Sueški prekop in o.<oli Raztrgani milijonar je umrl malo Afrike, v Tihem oceanu jo bo srn-

pred svetovno vojno. Na zadnji poti ga ni spremljalo veliko ljudi
':al in spremil do Koreje oddeleK japonske vojne mornarice.
„	nanj a eohuka se ni zapela v mre-
Madjar- . _ . "	„
.	. , .	. ,	' ze Briandcve Panevrope m ni nosi-
kem poseono hudo prizadeto. Ker , .. . „ . ,	...
, .	. i la sijaia Briandove velikopotezne-
prejema marsikje plačo v naravi.
toda dočim je znašala cena za 3 00 kg pšenice še pred 4 leti 30—3.1 pengojev. znaša danes samo še 6—8 pengojev.
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street	New York, N. Y
POVESTI in ROMANI S*»isj'
Slriosliiior
(Nadaljevanje.)
rosinlnji MchikaiHT Travljicr II. Majnr .
.........3$'
.........:to
.....................JKi
..................-.........
.............................JI*
........................l.?Q
..............................C0
rrrdlr/ani. rr»Sem in drngi svetniki v gramofonu ........................
l*ri-.»diH» rHieiirf Maje. trda v«>z 1.—
Pik* seH%kr. tnla v«-z.........................75
Pmi ucvilito ......................................33
Popotniki .............................................C0
Po/iiavu Ro-a .....................................3®
Pirtli .......................................................:to
Povodenj ...............................................30
IVaski jndHc .........................................
Prisesa lluronskesa glavarja ........^0
IV.u Ijire in pripoiedke <KoSntnik»
I. zrezek .....................................40
avezrk .......................................49
Prvič mrd Indijanci.............................30
1're^iujaig« indijanskih misjon&r-
i**..................—.........................
Robinzon .......................................
Robinzon Crusoe_____________________________<•
Revolucija na Portuealskem ...........3«
Rdeča in bela vrtnica, povest .........39
Roman zadnjega cesarja Habs-
buržana ....................................
Rdeča meglm ........................................7§
Rdeča kokards....................................ljti
Seriant Dtavolo. m.	].G«
Slovenski šaljive« ________________________4«
Slovenski Robinzon, tr.1. rez. .............73
Stric Tomova koča .........................>9
Sne*fci i m al id....................................J5
Sveta Genovefa ..............................
Satore in mm* .............................jg3
Skrivnost najdealte ..........................JU
Skozi širno Indijo .......................
Sanjska knjiga, mala .....................C§
Saajaha knjiga, velika ...............39
Sanjska knjiga. (Arabska) ..........1JM
Spomini JugoblovaaKkega dobro-
voljca. 1914—1918 ______•...............1^5
Sredosimei. trd. vez. .......................M
»»r«w...........................................
SlrM*« vojne ----------------L............JS*
Siiri hnirii. 4. *v.............................JC
Smrt prrd hiš« ................................«3
Stanley v Afriki ......-......................JS9
Spomin znanega potovaka ..........1J50
Stritarjeva Antbologiia. broA ........M
Sioto Seat o. 1 wrest la Abrn<-ev ........M
Sin medvedjega lovca. Potopisni
roman ...............................................Jt
fttndmt naj bo. V. av. ...............-33
Šopek Saniolarke
Sveta noč ...........
Svetlobe in settee
Slike (Meškoi .......................
Spakr. humoreska. 1 r< 1 .-1 ver.
SHAKKSPFAKKVA I>KI.\:
Marhbet. tM«i vez..................
liriiNiniii<> ________________........
Olhelo .................................
Sen Kresne im/i _________________
Skrivnost najdenke.............
Splošna Knjižnica:
Št. 1. 1 Ivan Alhreeht) Ranjena jrutla, izvirna imvest, lui str.,
bri>irano ............„...................
St. 2. (Rado Miimlk» Na Itledn.
Izvirna pm«-st, Isi ^tr., t»roS. J59 St. S. < I vnn ltiizmuni Tr tamrnt ljikiskn drama v 4 dej^ bn^. JOO strnni ....................................«55

.....30
......7«
______70
_____.70
......56
St.
St.
St. Št.
4.	(Cvetko t;«»iar» . Poletna
kktsje, izbrane jx^iui. sir.. bra*:xaBa ............................. 5Q
5.	(Fran Mil.'mttU Gospod Kridolin Žolna in njegove druii
žina. v<>selnnHidm črtb-e 1- 7~2
«ranl. tirnSirano ____________________
i Novak >
IS.
Z;t slovensko ml.idlno priredila
I'tva. Iti strani, br«M. ................3i
St. 8L Akt štev. 113 _______________U
Stev. t Cnir. i.r.^f. dr. Franc Writer, t Problemi mMfae filozofije. HIT strani. hro£. _____ ____70
šr. IO. < Ivan Albrelit t. ..Andrej Trrnoue. rHljefnn karikatura
iu minulosti. 33 str... h ruš. _____J5
St. II. (Far.-l C.JI.n > Peterikove
aooje. bnAi<**na |«ovest Št. 12. (l»r. Kart Fnsliš) llenar nar<h|no-^isiMMl:irski spis. pošlo retiit dr. Albin O^ria. J3« ar. Uroš.---------------------------m
Št. 12. 4 Fran Mikhrtki» Mogočni prstan. Larodna pravljira v 4.
dejan jib, Ul Kir„ itm*.............J39
št. t V. m: Caršim Nadežda Nikolajema, roman, poslovenil
r. Žilo, 11J sir.. I »ros._____
St. 14. (Dr. Kari FodUt
narndntHgosiiTMlarskl sf»ia. poKltv vend dr. Albin Osria. SVi str., broS. ____________
.40 .43
.30
št. 1.". Kdmond in Jules de tion-
court. I!« inf M:ui[mtiii ...............
šr. 1«;. (Janka >.-«....■*.•> Življenje,
Iiesiui. 112 sir., hroš...................
Št. 17. (1'risjKT MarimiTi Verne duše v vicali. i»»vt?>t. provel Mir-
Ko Prt'tnar. Ml str.-i................
šr. 1«. iJ.irosl. Vnlili.-kyi Oporoka lukotškega «rajšraka. vi'se-l»i~ra v eiK'in dejanju. j»>slove-nii »lr. Kr. Jlradar-, -17 stnini.
br« »ši ................................................*!3
št. l!». tCerltart llatiotmaiii Potopljeni zven. dntm. tmjka \ i«e-tili da'janjlb. |H>4<»Tenil Anton
Funtek, 124 sir.nii. hroš. ..............30
št. "Jo. »Jul. Z.-ver» t*ompači in Komurasaki. j.*t|x>ti~k1 roman, iz reš»"hio pri'vel dr. Fran Urada«"-. 151 strani.	...............„..43
št. '_i. « Krilo)i 11 Z'.lna > llvanajst
kralkofasnih r'odhir. II.. 72 str
broš.
šr. L"J. < T'nst<'j» Kmitirrjmi	!
sonata	.00
Sl 23. (Softliokii-st Anligane. žalna isra. |*islov. \\ (Mar, >tr.
broširano ______________________________JM
Ar. 24. i 11 I.. Itnlvrer* Poslednji
dnevi l'omprje\. 1. del. .Vw sir.,
..................................
St. L'.-. Poslednji dwH n I ja.
II. del ....................................m
St. 2«;. 11. Anilrejevt Črne an>
ske. potior. J«s|p Vidmar, fcf str. Iir.tš. ........................ ,, -r............
št. _7. (Fran Krjareei Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne. S«i str.. I.roš............
sti. te velike lastnosti vsakega pravega državnika, ki pa spravlja njegove načrte v nevarnost, da prav iadi tega računanja na daljavo ne obrodijo tako kmalu zaželjenih sadov: pač pa je Laval jasno za-klical Nemcem: Do ut des! Briand je bil likvidiran takoj ob prihodu Lava'.a, likvidirali so ga sami Nemci, Predpogoj Briandove do skramj sti spravljive politike je bil mirna in za sporazum pripravljena Nemčija. ki je govorila iz Evropca Stresemanna. P o Stresemannovi smrti je pričela Nemčija ostrejše govoriti, vedno bolj se je čutil pritisk Hitlerjevega gibanja. Odtod načrt za carinsko zvezo z Avstrijo, Hooverjev moratorij in končno Brueningova izjava, da ne bo Nemčija več plačevala reparacij. Francoska javnost je nato reagirala in Briand je moral iti. še preden je stopil iz Lavalove vlaoe. Nemci sami "so obsodili njegovo politiko, francoskih koncesij niso dovolj cenili, morda so se jim zdele premalo spontane.
asnih zeodhir. 11.. 72 str. 'in svojimi zahtevami po revizija! ............ .........................■~i,ina levo in desno, ki ne pozna;«
St.
sr. m. št.
Tarzan sin opic ...................90
Tarzan sin opic, trdo vez....1.20
Kuka roko Živeli .......
St. (Caj Salustij Krisp) Vojna t .Tugnrto, j »oslov. Aut. 11 icier, strani, bro.š. ..............
st. :;(». (Ksaver HI strani .......
Meško) Listki,
! St. 3S. ; štrv.
st. l>omače živali
Tarzan iu svet _________________1.—
La Boheme .......................90
' St. 47. Histerij duše ....................1.—
štev. -IR. Tona nove živali .............90
šb v. 4:1. Tarzanov sin. trd vez ....1.20
št.	an.	%ika lie Graje ...........	_____1.S«
Šl.	at.	Kiev, balade in romam	re.....80
At.	at.	V Mri ecu _________________	.....U—
št.	a...	Naaiiljmi bokiik_____	.......Jfl
At.	aa	T* 1m —kraj tirtlr_______	.......
St. .17.
t nI
Tardieua so spravili na površje samo Nemci z odpovedjo reparacij
lh O
meja. Kakor je leta 1923 triumfi-rai Poincare, ko niso Nemci hoteli več plačevati reparacij in je vkorakal v Porurje. tako je Hitler s svojo revanžno politiko dvigni! cianes na predsedniško mesto Tir-dieua. Clemenceaujevega pomočnika na mirovni konferenci in st-I:-zatorja versailske pogodbe, ki ga zdaj povišuje isti Poincare. Nerr.,-i se po pravici vznemirjajo, Francozi seveda ne bodo takoj korakaj v Porurje. vendar že prve Tardieit-jeve poteze kažejo, da je v teku nevarna diplomatska ofenziva preti Berlinu.
Briand je iskal poravnavo stoletnega spora z Nemčijo v Panev-ropi, v široki organizaciji evropskin držav, v družini narodov, kjer bi se ti počutili brate, ter je pustil, <ia se Francija *-za vsak slučaj zavaruje s sistemom političnih in vojaških zvez, medtem ko spadajo Clemenceau, Paincare in Tardieu med državnike, ki trdijo, da je treba uporabiti proti Nemcem metode Hohenzollercev. češ, da Nem-sem imponira samo sila. Tardieu že išče stare zaveznike. Anglijo In Italijo. Položaj je v tem trenutku zanj zelo ugoden. Na Angleškem vladajo konservativci in francosko-angleški sporazum glede repara-cijake kcaaierence da misliti na o-
.50
-30
I)iihro«l«*liia k"^r»'«r;t«-i.iii v Tratil ji- i/[>la<-al;i v letošnjem ja-tiuarjii revežt-in »h-Maruih {»ulpor ^T.J'1:' lire lta/.<lcljt'iiih j»* l»lli» il;i!j<* !M».n43 j.i.rt-ii prehrane. K«ojyrr«'*rarija vz*lržuje vir inšt;-tueij. ki s.» ve<lno <l'n-»-la zast*<l»--Fn*. ii.ji*ni i>l>ožnii*i je 77(1 oseh. na [><>st;iji za bentt'e jih /^lasi vsjik ilan okrojr 200.' po|ej» kon-«rr« praeije skrbijo v letošnji zimi za revi-/..1 Tinli kuhinje Tuši^tiT-n«' oi-jrani-zaeije. v katerih p;i j.- hrana zelo slaba.
Xa MMbtnjt iu rijti >.«■ je i»ri«te
irstrskein terito-iiln pred vojno o-
k«ili 4-"»0 ti>.^n"- lil vina. setlaj «>a pridela ««ko|i i»HMMKl. tiospoilar-ski ehinkarji opozarjajo na nove razmere, v katerih je razp«»eevanje vinskega pridelka težje, in svetujejo. «la naj -e nikar ne za-sajajo novi vinogradi. Sedaj ob-se<rajo istr-ki vino^nidi 2<i.444 ha. od teh je speeljaljziraninii trtami, zasajeno samo (>04(» ha. Xa jrospotlar-ikih shodili m* naglasa potreba knltiviranja dobre.«*« na-niizne^a grozdja iu finih vin.
•~»1 det n epa pisinonošo Ivana Ar-, eon a iz Volejedrajre je ustavil zveeer v bližini železnice mlad ne. znstnee in zalitevsil z revolverjem v ritki, da 11111 izroei denar, ki jr:i
prinaša z »roriškejra poštnega u ra-
ne tekme v teku na najvee :!.-"» km prirejaj « sed;, j iašistiene i»tiran;/-aeijc j»o	.|]i!«i>ki Kra-
,;:nr \a.:boljši tekač <l"lii premij** -"»•iti lir. Te Tekme spadajo k vojaškemu vežbanju v predvojaskih tečajih. .V -zadnjih «ln-h je )iii<> tu«li vet"- -iiniških tekejn. posebno v |>ianin^kem svetu ('rneira vrha nad Idrijo.
7t»-l« tnemii mizarju Kilipu .Vini l"\cii v Yi'-avi >•• je vneta < bl- ka. k<» je j»opravljal ojrenj v kiihm''. 5sluea.;uo ni bilo nikogar zraven, •la i>i iu.ii ]x»mapral. Starec se j--zjrruilil u;i tla in če/, čas jra našli mrtveca. I*okojnik je hif >[•<• šlovan mož.
-Mladenki Ah»zija iu .Marija 1 »rešča k z I Sanjske planote sta šli skrivaj če/, mejo v Jugoslavijo. Ivo -sia se kasneje vračali preko Ilotedršice. ju prijeli niiliearji iu pred s'odnijo v Ajdovščini sta bili obsojeni vsaka na ti mesecev ZJtpora in "JtMHl lir jrlobe. Pri pvi-zivni razpravi v (lorie* jima j--bila znr/.ana kazen na "l mesece za pora in sto lir plohe s suspenzi jo na dve leti.
Pri tiradiški so potejrtiili iz Soče truplo petletne ilekliee Mariji* Trpinovee iz Podpore, katero so poprešali od Iti. januarja t. I
OKOSTJE SLONA V ITALIJI
Cassino, Italija, 21. mareii. —
Ze okatnenela ko-t pre<lnje nojre. ki toht;» 22U funtov, je bila kzk«>-pana v bližini Cassino. Pred šestimi leti je nek« znanstveno ukspe-d;r. Arčon seje ustrašil in nni rini idieijn izkopala celo okostje si i.-ne zavitek z 24-"»0 lirami. Ropar je J živali.
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
ii
„ _. ____ .
-o
1—1
ODA*
NEW YORK, TUESDAY, MARCH 22, 1932
THE LARGEST SLOVENE DAILY In V. 8. A.
Naj ljubezen joče
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za Glas Naroda priredil I. H.

11
(Nadaljevanje.)
—	(lospa. v v.iiii ose.bi je bila izgubljena velika gledališka iprral-ivA. Trdo in re/ko je njegov glas pre rezal niueni molk. ki je sle-ilil Marijinim besedam.
Marija s«* zgane pocl težo osramočenja in bolečine. Toda zbere -■o hvojo m o«*, da ne bi izgubila obvladanja. Visoko se zravna in z lUMetojanstreuim jMjnononi reče:
Čustva razzatjene žene in matere so vam tako neznana, go-*;»od gn>f. da se vam zdi kot komedija, kar je v resnici bolečina Mojega /i vi jen j« ! — In tej mladi dami ne privoščim, dag bi morala kdaj prenesti tako veliko težo. kot jo prenašam sedaj jaz!
Marija vidi <>tokarjevo omahovanje. Kaj je vendar moglo hiti. da se je tako »rpremenil • Tedaj pa stopi k njemn Krik.
-	1'apa. misli na nas in misli na Lori! Mama nam vedno govori o tebi in tako težko smo čakali na tebe.
< i rof Otokar pol o/i roko na čelo. Strese se po celem životu in vzdilme.
Bojazljivo ga opazuje Lila. Ali se je omehčal, ko mu je govoril sin.' Ne. to ne sine hiti — njen je hil! Skoči k njemu in se mn oklene okoli vratu.
—	<>tokar — mn govori sladko — Otokar —
Lila. — ji očitajoče pravi grofica, ki je sedela poleg svojega moža in do tedaj molčala.
Luskine so padle z Marijinih oči. Videla je pogled, ki «ra je Otokar /menjal /. Lilo in mraz je ^.preletel njeno srce. Kot hi strela udarila i*>leg nje. tako ji j«» to odkritje ohromilo njene misli.
—	Ne morem. Marija! — pravi tilio Otokar.
Široko in strašno se od pro njene oči. — Zato tedaj — zato! — Mogočni IVog! — Skoro omahne in se oprime stola.
Tod« sanio za trenutek jo drži ta slabost. — Ni bil več vreden, da hi jo videl, kako trpi; on, ki je samo zaradi druge zatajil svojo ženo in otroke!
Ne moreš. Otokar? Ta se pravi: ti nočeš! Zdaj sem šele spo ;nala pravi vzrok tvojega obnašanja; ne zato, ker temu nasprotuje tvoj brat in noče prevzeti dolžnosti mesto starejšega brata —
Uudoir dvigne glavo — kaj je rekla 1 Ali se je Otokar skril /a njegov hrbet, samo da hi zadostil svojim sebičnim željam'.' Ku j i'o|f isto|>i k njemu, rdeč v obraz in jezno ga pogleda. Otokar pa gleda v tla in njegovi prsti nervozno mencajo rob sukniiča. Ponosno stoji Lila j>oleg njega.
—	Zato nas nisi zavrgel, — pravi oslro Marija, — ne. temveč pozabil si nas zaradi druge!
S stegnjeno roko pokgže pri tem na Lilo. ki ji kljubovaje pogleda v obraz. Ošabno dvigno glavo, rekoč:
—	Iu če hi tudi bilo tako?
—	Zaradi vas ne pustim Otoka rja — nikdar!
Lila se zaničljivo iwnstneje.
-	Lahko ste še veseli, da vas tukaj trpimo in da vam nikdo ne pokaže vrat. kakor se takim ženskam spodobi, — zakriči Lila.
IHeda *roji Marija; vsaka kaplja krvi se ji je umaknila z o-braza. Težko se ji dvigajo prsi. Krik se ji izvije iz grla in oči ji žalostno tavajo okrog. Ali ji nikdo ne pride na pomoč? Ali je morali* sprejeti tako nesramno žaljenje.' On. ki je bil dolžan za njo se potegniti, je stal daleč proč od nje kot g i njena bližina poniževala. Samo Rudolf pristopi k Lili in ji tiho reče nekaj ostrih be-»ed. Toda Lila mu ošabno odvrne: — Kaj vas to briga? — in mu obrne hrbet.
—	Otokar — ti — ti —
Marijin glas se razlije v bolečino,- z rokami si zakrije obraz. • Lboga mama! Pojdiva! — pravi Krik — nikdar več t« ne ~ine nikdo Žaliti. Tega ne boui dovolil! O. da nisem že mož! — Stisne. pesti in zakliee: — Sram me je očeta !
-	K;mt je malo preveč predrzen. — pravi stari grof. _ I>ese-
ile odrašeenih ljudi ga ne smejo brigati.
T'hIh ne pustim, da bi'kdo žalil mojo mater. — odločno pravi Krik. — ako nroj oče to dovoli. —.Mama. pojil i va takoj!
—	- Ne, lie. Krik. ptn-akaj še malo, Ako zdaj greva, se priznam krivo in na tf*bi ostane madež.
Marija s»» obrne k *vnj«»mii možu in svoj ostri pogled zapiči v
lljegov obraz:	k.
- Otokar, kar sem sedaj izvedela, me sili. da se Prostovoljno odpoveni vsaki zvezi s teboj. — Ail je opazila, da so mu zažarele U,M ' — Zahtevam pa. da .s postavno poroko z. menoj zagotoviš svojim otrokom ime. ki <so g« »lohili od tebe.
Vsi osupnejo Samo ltudolf ne reče besede. Marija stoji ponosna. neizprosna. Mirno posluša jezne besede. Z močnim glasom pa nadaljuje:
—	Nato pa se moremo zopet sodnijsko 1 rW-iti in ti si popolnoma prost. Potem privolim v vse in se svečano odpovem vsaki pravici do i*»he.
—	Nikdar se to ne ho zgodilo. — pravi jezno grofica. — Vaša zahteva pomeni, da hi iz svetega zakramenta zakona napravili šalo.
Ne. gospa grofica. Vsak pošteno misleč človek bo na moji utrnili. Kako naj bom drugače pravična do svojiih otrok?
Prežeče gleda grof Marijo — misel se mu zbudi v glavi.
—	(Jospa. ali govorite za otroke, katere ljubite, za katere bi storili vse?
—	Da. moji otroci naj pridejo do svoje pravice, za sebe ne vprašam.
—	Dobro, gospa v tem vam hočem pomagati. Otroke bomo mi vzgojevali. Adoptiram jih. Mislim, da je to najboljša in najlažja
rešitev.	.
Marija ga jezno pogleda. Ako bi sprejela ta predlog, hi se morala odpovedati svojim otrokom in se od njih ločiti.
—	Ne. ne? — zakriči in stisne Erika k sebi kot bi ji ga že hoteli vzeti. — Otroci ostanejo pri meni!
—	Tako, tako! — To je tedaj vaša ljubezen, ki hoče za otroke vse storiti! Tukaj imate priložnost, da dokažete to svojo ljubezen in zdaj se še upirate!
Zaničljivo se zasmeje atari grof rekoč:
—	Zdaj vas poznam, gospa. Zasledujete samo svoje sebične namene.
Marija se zravna in ostro pogleda starega grofa ,kot bi ga hotela pred ret i z očmi.
—	Gospod grof. natančno ste vedeli, da bo to moj odgovor in parno zaradi tega Rte mi stavili ta predlog, da bi še naprej imel: pravico me nadlegovati z očitanji- To ni lepo od vas, gospod grof. Nobena dobra mati se ne loči od svojih otrok.
—	Otokar. še enkrat te vprašam, — se obrne k možn. — ali mi hočeš dati to zadoščenje, za katero sem te ravnokar prosila? Prisegam ti: še ono oro, ko bova stala pred oltarjem; te bom zapustila. Nikdar več ne boš-o meni slišal.
—	To je nemogoče! Za šaloigro ne maram rabrti cerkve. Poleg tega pa »em zadovoljen s predlogom svojega očeta. Erik in Lori bo-
sta vzgojena z največjo skrbjo in stami primerno. Seveda boš ž njima tudi ostala v stiku. To je v tej zadevi mojo zadnja beseda!
Otokar je govoril z veliko odločnostjo, katere do tedaj pri njem ni bilo opaziti. Na to rešitev, ki je bila edino primefna. ni nikdar mslil. Svojemu očetu je bil hvaležen, ker je prišel na to idejo. Tako bi obdržal .svoje otroke, ki >o mu prirastli k srcu. Na Erika, tega lepega dečka, je moral biti ponosen vsak oče!
—	Toda jaz nočem tukaj ostati! — za kliče Erik. — od tebe. oče. no vzamem ničesar! Nočem niti biti Verd in, ako bom tudi kdaj tiiko mislil, kot mislite vi. — No jokaj. mama. mi ostanemo pri te-bi!/— (Jladi ji obe roki in z otroško ljubeznijo gleda v njen žalostni obraz. — Greva domov!
—	(irem. Erik. tukaj nimava ničesar več opraviti. Naj bi nad tvojega očeta nikdar ne prišlo obžalovanje, da nas je tako hladno in brezsrčno zapustil. Kam je raztrgal vez. ki nas .ie vezala skupaj. Od danes naprej nioia nobenih otrok več.
Prime ga za roko in ponosnih korakov gre iz sobe.
Rudolf gre hlapcu naročit, da za preže voz. Ko stopi v veliko vežo. zagleda, kako se Marija od slabosti naslanja na steno. Oči je imela zaprte in njen plemeniti obraz je hil smrtno bled. Naglo gre v sobo in ji prinese kozarec rdečega vina.
Marija se zgane, skoro se prestraši, zbere sve svoje moči in napravi nekaj korakov naprej. Rudolf pa ji zastavi pot.
(Dalje prihodnjič.)
USODNI "KILOMETER 23"
Avtomobilska cesta, ki veže mesto Bremen s pristaniščem Bremer-hafeiv ima posebno usodno točko, kjer se stalno ponesrečijo avtomobili. To je po stebričku "Km 23-* zaznamovan kraj. Cesta je ravna, celo nekoliko položna in ne naredi prav nobenega ovinka. Kljub temu je bilo število nasreč tako izredno veliko, da so oblasti popolnoma prenovile omenjeni kos ceste. Znižale so klanec in nadomestile asfalt z raskavim bazaltoidom, ki prepreči, da bi izpodrsnila kole.-a ob vlažnem vremenu ozir. na ledu. Toda vsa popravila niso nič pomagala. Nesreč je bilo vedno več. Praznoverni prebivalci so pričeli pripovedovati o •• zakletem srebrnem avtomobilu", ki se ponoči zaletava v potnike. Prometna ob
last je izročila zadevo posebnemu odboru, ki je šele po dolgem zamu-denem raziskovanju prišel do redke ugotovitve. Cesta ob km. 23 gre preko nekdanjega barja, ki izžareva ob vlažnem vremenu posebno občutne radijske snovi. Avtomobilisti, ki se vozijo mimo usodnega kraja, Gbčutijo vedno oster sunek v reko ob krmilu. Nevidno žarki učinkuje -jo prav tako kakor električni *.ok. Boka za nekoliko trenutkov izgubi oblast na krmilom, ter so na ta način nastajale nesreče. Ta ugotovitev je zelo zanimala prizadete kroge. Številni vozniki so se spomnili na slične sunke, ki so jih tolmačili s tem. da "je roka zaspala" od utrujenosti ali pa zadrhtela od razburjenja pri srečanju s "prokletim km 23 ".
Iz Jugoslavije.
Voz z dvema mrtvecema.
lilizu liMe Cerkve na Hrvatskem «0 odkrili strašen zločin, ki je razburil vso okolico. Občinski poljski čuvaj v Kuštilju je zapazil voz, katerega sta konja vlekla sem in tja. Vstavil je konja in po: gledal na voz. Nudil se mu je grozen prt^or. Na vozu sta ležali raz-mrcvarjeni in krvavi trupli moškega in ženske. Ves prestrašen je sj>orot"il strašno odkritje orožnikom. ki so takoj odhiteli na live mesta. Preiskava je dognala, da gre za trupli posestnika Milana Balana in njegove priležnice l'a-raskave. Milan je bil star let. Para>skava pa 30 let. Najprej so mislili, da se je Milan llalan peljal kam s svojo priležnico. pa so ga med potjo napadli zločinci in ubili. Pozneje so pa orožniki dognali. da pokojni Milan ni živel v najboljšem prijateljstvu s svojim dedom Nikolo lialanom in pot>i-novljencem Virginijem P»alanom. Ta dva sta bila oba p reza dol žena. Iver Milan Tialan ui imel potomcev. hi po njegovi smrti pripadlo premoženje tema dvema. Zato so orožniki sumili, da sta ta dva izvršila umor. Pro zaslišanju .sta trdovratno zanikala svojo krivdo. Pri hišni preiskavi pa so orožniki našli okrvavljeno sekiro in o-krvavljeno obleko. 1'gotovili so. da je bila Paraskova ubita v hlevu. Milana pa sta morilca izvabila pred hišo osumljenega Nikoli' P>al«B in ga tam pobila s sekiro. Nato sta obe trupli naložila na voz. vpregla konje in jih pognala. Oba morilca so izročili sodišču.
t^ shipping
rr news
Ta GLOBUS \
kaže v pravem razmerju vodovje in «uho zemljo. | Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih! razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje-1 pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se j mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN
TRPEŽNO IZDELAN
V premeru meri globus 6 Inčev. — visok Je 10 lnčer.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET. KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
$2.50
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "QLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA —	db "1 75
$1:

"GLAS NARODA
216 West 18 Street	Hew York, N. Y.
Donava pri Zemunu z ledom zatrpana.
Po vesteh iz Zemuna je tamkaj v zadnjih dneh zavladal hud mraz. Iz gornjega toka prinaša Donava velike ledene plošče, ki so se zajezile pred Peogradom. \'<>s rečni promet je ustavljen, med Beogradom in Zeinunom-pri-staniščem pa so uvedeni lokalni vlaki. Na gornjem toku Donave se led že giblje, na Dravi in Tisi pa še stoji.
Otrok zgorel.
Tovarniški delavec (»juro l»a-ro P.alaš iz Virovitiee. ki je izapo si en v Zagrebu, je poslal svoji ženi Kati nekoliko denarja. Žena s tremi otroci živi v pomanjkanju ter je takoj, ko jo prejela denar, hitela v mlin. da kupi moke za kruli. Otroke je zaklenila v kuhinji. Ker vratca pri peči niso bila v redu, je padla žerjavica na tla ter se je poldrugo leto stari de-kliri vnela obleka. Kmalu* je hil otrok ves v plamenu. Otroci so jokali. zato je prillitel bližnji sostnl in skozi okno splezal v kuhinjft.
Pomoč je prišla prepozno in je o-trok kmalu podlegel groznim opeklinam.
23.	marca:
Stiiteiidam, Boulogne nur Mer. Rotterdam
24.	marca:
Albert Uallin, Hamburg. Cherbourg
25.	marca:
Bremen, CNieibourg, Bremen
28.	marca: Mauretania. Cherbourg
29.	marca:
New a ins'erdam, Boulogne sur Mar Itoiterdani
31. marca:
Hamburg. Hamburg. Cherbourg
1.	aprila:
M a jest ie, Cherbourg
2.	aprila:
Milwaukee, Hamburg Cherbourg Volendam. l.o«jlogne sur Mer, Hotter-dam
Europa. Cherbourg. Bremen
6. aprila:
A<jultania, Cherbourg
aprila:
Dtrutschlar.d. Hamburg. Cherbourg
8.	aprila:
lie de France, Havre Olympic. Cnerbourje
9.	aprila:
Veendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam
13.	apri'a: Bremen. Cherbourg. Bremen
14.	aprila:
N«-*' York. Hamburg, Cherbourg
15.	aprila:
Mauretuir.a. Cherbourg
20.	aprila: Ruro|ia. Cherlxmrg. Bremen
21.	aprila:
All*ert Uallin. Hamburg Cherlwiur*
22.	aprila:
Kr:ui«-o. IH vre Majeatii-. Cnerbourg
23.	aprila:
Cleveland. Hamburg, Cberl»niir(r Slat«- tula rn, Itoulogne sur Al-r. Ilot terdam
27.	aprila:
Aquitania. Cherbourg
28.	aprila:
Hamburg,. Hamburg, Cherbourg
29.	aprila: C »liiinbus. Pherhourg. Bremen Homeric. Cherbourg
30. aprila: He de France. Havre Votendam. Boulogne »ur Mer. Rotterdam
4.	maja:
Ber«i>saria, Cherbourg
5.	maja:
Bremen. Chert»ourg. Bremen Deutsi-hlarid. Cherbourg. Hamburg
6.	maja:
Olympic, Cherbourg
7.	maja:
Mauritania Cherbourg. Rotterdam. Boulogne sur Mer. R t-terdain	,
12. maja:
Europa, Cherbourg. Bremen New York, Cherbourg, Hamburg
14. maja:
Pari*. Havre Aiuitania. Cherbourg Veendain, Boulogne Sur Mer. Botter-da in
Keli-ime, Cherbourg Hamburg MajtvfU-. Cherbourg 17. maja:
ColuniUu*, Cherbourg. Bremen Vuhania. Dubrovnik. Trst
19.	maja:
Albert Billin, Cherlxmrg. Hamburg
20.	maja:
llom»-ri<-. Cherb<rurg
21.	maja:
Brt-men. Cherbourg. Bremen Stat. iLdam. Boulogne sur M» r lb terdam
25.	maja:
Bcrn.piria, Cherbourg
26.	maja:
Hamburg. Cherbourg. Hamburg
27.	maja:
PiaiM*, Havre Olympic, Cherbourg
28.	maja:
Kuropa. Cherbourg. Bremen Yolendani. lloulogne Sur Alcr. Bot:.-r-dani
St. I.ouis. Chcboiif g. Hamburg
PROSLAVA GOETHEJEVE OBLETNICE
Weimar, Nemčija, 21. marea. — V Weimerjn. rojstnem mestu n;ij-večjejra nemškega pesnika. Johanna Wolfgranpra Goethe-ja. je odločeno, da se slavi spomin obletnice najslavnejšega sina ob priliki stoletnice njegrove smrti. Slovesnosti se bodo obhajale skozi eel teden.

POZOR ROJAKI
Vse, kar se tiče "Glasa Naroda", to je naročnino, dopise. Vprašanja itd. pošljite 11a naslov:
"Glas Naroda" 216 W<?st 18th Street New York, N. Y.
Edinole tako naslovljena pisma bodo zagotovo dospela na pravi naslov.
Rojaki, vpoštevajte to! S tem boste preprečili marsikatero zmedo in zakasnitev.
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre
Na Hitrem Ekspresnem Parniku
1LE DE FRANCE
8. APRILA ((i l\ M.)
30. Aprila — 3. Jualja
DE GRASSE
5. Aprila
LAFAYETTE
16. Aprila — 21. Maja
3. razred do Ljubljane in nazaj od $174.00 naprej
Z.i pojisoila in potne liate vprašajte niše pooblaščene agente
tJpeaeh, J&ne
19 STATE STREET, NEW YORK
y-------—
CENA
DR. RERNOVECA BERILA
JE ZNIZANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENCLISH SLOVENE READER» St^ae samo
Naročite ga pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
216 West 18th Street New York City
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili,
da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino- točno.
Uprava "G. N."
in
ADVERTISE GLAS NARODA"
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
\ w
Telephone: CIIELSEA 3878
popolen cenik je priobcen # v tem listu vsaki teden
II