Konferenca zastopnikov afriških delavcev
Delavsko Kibanje afriškik narodov nima za sebo} daljših tradicij. Kolonialni režiini so preprečevali ne samo razvoj nacional-ne, femveč tudi razredne zaTesti. Kljub temu pa sose začeli s prodiranjem kapita-lističnih odnosor in !nastajanjem delav-skeffa razreda orsanizirati v sindikate tudi delavci.
'V za^etku maroa je bila t Akri, slav-nem  mestu  Gane,  konferenca,  na  kaferi
so bili narzoči sindikalni voditelji večine afriških sindikatov. To je bil njibov prvi medsebojni «t.ik in prvi korak aa poti or-^aniziranja afnške  sindikalne federacije..
Kcnferenca je sprejela deklaracijo a pravicah afriških dekvcev, v kateri zah« tevajo demokratične pravice in izboljša-nje socialne^a položaja. Pri tem posveča-io največ pozornosti svobodi sindikalnega idruževanja in vodenJB kolektivnih po-sajauj, Zahtevajo tudi zaKotovitev popo-1-ne zaposlenosti in boli obdelan sistem socialnesa zav-arovanja.
V resoluciji o ekonomskem razvoju afri-ških držav poudariajo vero v spoštovanje in uporabo načel samoupravliania in sa-nioopredelitve. Pfav tako je v tej resolu-ci.fi poudarjena zahfeva. da naj Združeni narodi or?anizirajo ekonomsk> komisijo za Afriko po zgledu ekonomske komisije za Azifo, ki je izvedla zadnja leta nekaj usoešnih akcij.
Konference niso končali z ustanovitvijo finotne resionalne or.eanizacije, sklenili pa io formirati tri središča za posamezne dele Afrike io bo njiboTo delo koordini-ral afriški regioaalni svet. Ta bo jestav-Ifen \z zasfopnikov posameznih sindikatoT,