DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-H. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica^S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo:1 Gorica, Riva Piazzutta št. 18.’ CENA: posamezna številka L. 25. ■— Narbčnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo! mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto VI. - Štev. 23 Sta'- '*&. " ' Trst - Gorica 6 junija 1952 Izhaja vsak petek Potrjena nestrpnost Se niso v zraku dobro odjekninli volilni govori raznih demokristjan skih in socialističnih voditeljev :/ slovenskem jeziku, v zraku še ni-, hajo obljube o enakopravnostdi rimski pravici in krščanskih. načelih, toda vkljub temu smo že dobi’j novo in težko potrdilo o naraščajoči nestrpnosti italijanskih vročekrvnežev. Se še spominjate, kako so fašisti prepovedali uporabljati na pokopališčih slovenske napise? Niso se zadovoljili s tem, da so uklepali r svoje spone žive, segli so celo po mrtviih! In nekaj podobnega se je zgodilo sedaj v Trstu, v sedmem, letu po »osvoboditvi izpod fašizma« Kakor je znano, služi v vrstah tukajšnje Civilne policije precejšnje število Slovencev, med njimi veliko tztk4h prepričanih protikomunistov, ki so po letu 1947 pred-postavili svobodo diktaturi in so sq iz svojih slovenskih domov umaknili z zavezniškimi četami na področje Svobodnega tržaškega ozem-i Ija. V letih, ki so pretekla, se je seveda dogodilo tudi nekaj težjih in včasih smrtnih nesreč. Vrsta mladih mož je v izpolnjevanju svoje težke dolžnosti izgubila življenje. Tem svojim članom se je policijski Zbor ,oddolžil s spamiiisky ploščo, katero je vzidal v pravosodni palači. Na plošči so pioleg primernega posvetila vklesana tudi imea vseh padlih. Ker služijo v policijskem zboru pripadniki obeh narodnosti in ker so med žrtvami ’ tudi Slovenci, je popolnoma razumljivo, da je bila plošča napisana v obeh jezikih, italijanskem in slovenskem. Verjetno se je to zgodilo bolj iz pietete in dolžnega spoštovanja do mrtvih kakor pa zaradi določil mirovne po. godbe o dvojezičnosti: Toda pusti-/ mo to! Na koncu koncev je taki spominska plošča vendar neke vrste nagrobni kamen in če je nekdo žrtvoval največ, kar ima, to je svoje življenje, za vestno izpolnitev prevzete obveze, potem sme pač pričakovati, da mu bo tudi pnzna-nje izrečeno v jeziku, ki ga je naj-boli spoštoval in v katerem mu je. govorila njegova mati. Toda, da se to nikdar ne bi zgo-/ dilo! Niso zacvilili morda kaki zakotni lističi, katerim se sicer po-gostoma prepsušča take nehvaležne in neprimerne naloge, zarenčala in zakričala sta dva glavna zvočnika uradne italijanske politike na naših tleh in v naši bližini: Giornale di Trieste in Messaggero Veneto- V svojem besu sta iztresla kopico besed o krivici, o oskrunjevanju italijanstva in vseh protikomunističnih žrtev, očitala sla celo »izigravanje londonskih dogovorov«, i Slednja je vsekakor najlepša in najznačilnejša. »Izigravanje londonskih dogovorov....« Ali vidiji\ sedaj zavezniki, komu popuščajo, kaj vzgajajo in kako bo izgledala italijanska strpnost in pravičnost do Slovencev? Podobno kakor svo-ječasna tristranska izjava, tako bodo vsekakor tudi londonski dogovori postali težka coklja, za katere bodo najbrž tudi zahodni državniki še desetkrat pyrekleli trenutek• ko so si jo nataknili! Ti londonski dogovori imajo sicer neko generalno, po vseh izkustvih naravnost sramotno splošno določilo o spx>štovanju človečanskih in drugih pravic, kako bi pa to iz-gledalo v pnaksi, če bi razni vročekrvneži (na žalost niso to neodgovorne osebe!) lahko tolmačili njegov pomen, je pa nazorno pokazal primer s ploščo v pravosodni| palači: Slovencem bi se prepoved,i-lo uporabljati njihov jezik celo med mrtvimi, kje šele med živimi! Prah, ki so ga italijanska iredentistična glasila dvignila, je nekolika vznemiril tudi tukajšnje vojaške o-blasti. Toda vkljub temu se nam zdi, da njihova reakcija ni bila pra-| vilna: opravičili so se, da je bilo plošča že prej napisana tudi v slovenščini, namesto da bi bistro in jasno dali Zaletelom lekcijo o demokraciji, ki ne more trpeti take nestrpnosti. Strup, ki ga taki kratkovidni in za širša demokratična ter človečanska načela nesprejemljivi obsedenci širijo, namreč nevarno okužuje našo okolico, zastruplja že itak težko ozračje in zapeljuje vedno nove ljudi na napač no pot in k žalostnim korakom: Mislimo, da je ‘ jačanje fašiznui po vsej Italiji in tudi v Trstu, kakor, tudi primer gospe, katera se ni sramovala pustiti svojega sina v služf bi v policijskem zboru, v katerem so tudi Slovenci, medtem ko zahteva sedaj izbris njegovega imena s plošče, na katero so vpisani njer govi stanovski tovariši, dovolj ja sen dokaz o resnosti problema, na katerega opozarjamo. * * * Molitve v Italiji Angloameriški tisk nc prikriva svojega razočaranja Istega dne kot v Trstu so bil«; upravne volitve tudi v srednji in južni Italiji. Mednarodna javnost, zlasti pa angloameriški krogi so z upravičeno radovednostjo čakali na razglasitev izida italijanskih volitev. Izkazalo naj bi se, koliko so koristi-, le italijanski demokraciji ogromne naložbe denarja, surovin in orožja, ki jih je v zadnjih treh letih dobavila Italiji severnoameriška vlada. Ze posebni pooblaščenec ERP -ECA urada za Italijo, Dayton, je lani javno opomnil italijanske; vladne kroge, naj ne uporabljao ameriških nakazil v svrhe, ki ne bi koristile dvigu življenjske ravni i-talijanskega ljudstva in demokratizaciji italijanskega javnega življe-i nja. Kljub temu svoječasnemu Day,to-novemu svarilu je bilo razočaranje ameriških političnih krogov zaradi izida italijanskih upravnih volitev veliko! Ze prvi neuradni podatki so dovolj zgovorno dokazovali, da je, komunistični blok ne le ohranil, ampak celo okrepil večino prejetih glasov. Pa ne samo to! Povsod so fašisti močno napredovali in dobili v svoje roke važnejša južne-italijanska upravna središča. Uradni podatki, zaviti v razne, bolj ali manj prepričljive izgovore, so prvotne neuradne vtise samo porazno potrdili: demokrščani so izgubili nad pet milijonov glasov! Komunisti so skoro povsod v, vodstvu. Ni važno, če so to vodstvo dosegli sami ali pa s pomočjo socialkomunistov, saj je zarotniško zavezništvo med Togliattijem ir, Nennijem nadvse trdno in nevarno za razvoj demokratičnega življenja v Italiji. Celo v Rimu so dosegli socialko-munisti prvo mesto z nad 310.000 glasovi! Fašisti ^o dobili nad 200 tisoč glasov, demokrščani pa so stisnjeni v nevarne klešče z bkoli, 270.000 glasovi. Vendar so dobili demokrščani občinsko upravo v svoje roke, ker jim je nedemokratični volilni večinski sistem omogočil povezavo z liberalci in republikanci, s čimer so združen« sredinski demokrati le dobili ve', glasov kot socialkomunisti, in tem dve tretjini mandatov v novem občinskem svetu. Jasno je, da je taka demokrščan-ska zmaga v Rimu zgolj Pirova zmaga! Po pirovsko so demokršč.i-ni zmagali tudi drugod v srednii in južni Italiji, kjer so kljub vsemu lahko z večinskim sistemom in s povezavo z drugimi strankam« lahko zmagali nad komunisti in fašisti. Ugotovitve ameriškega tiska nad izidom italijanskih upravnih volitev so trpke. De Gasperijeva d c, mokrščanska vlada ni opravičila velikega zaupanja, ki so ga doslej gojili do njenega dela angloameri-, ški državniki. De Gasperijeva politika ni bila sposobna, da bi v treh letih pridobila naklonjenost italijanskih množic s pametno gospodarsko in socialno politiko. De Ga-speri ie celo s svojim konfesionalnim političnim sistemom, ki le pr,c- Pojasnilo ZVII Messaggero Veneto in Giornale di Trieste sta objavila neresnična poročila o tem, kako so v sodni palači nadomestili spominsko ploščo pripadnikov policije Julijske krajine, ki so padli pri izpolnjevanju svoje dolžnosti. Dejstva so naslednja: Prejšnjo ploščo, ki je imela besedilo v obeh jezikih, italijanščini in slovenščini, so pred kratkim nadomestili z novo večjo, kar je bilo potrebno storiti zato, ker so morali dodati določeno število novih imen na ta častni seznam. Nova plošča ima prav tako besedilo v italijanščini in slovenščini. Zato je popolnoma netočna in ne odgovarja resnici trditev, češ da je slovensko besedilo dodano na novo. Članki, ki so izšli v dnevnikih Messaggero Veneto in Giornale di Trieste so obtožili Zavezniško vojaško upravo, da je kršila duh londonski sporazumov. Tudi to ne odgovarja resnici. Zavezniška vojaška uprava smatra, da je kar najbolj graje vredno, da so pisci teh člankov na tak način izkoristili v politične namene častni seznam padlih. več sloni na nedemokratičnem policijskem aparatu, odbil ljudske simpatije in v ljudskih množicah povzročil nevaren in nič kaj dobrega obetajoč razcep v močno skrajno levico in skoro nič mani močno skrajno desnico. Tak razvoj italijanske politike vodi nujno v revolucijo! Ce ni v interesu zahod-rie politike, da se tako jači italijanski komunizem, prav tako ni v zahodnem interesu dejstvo, da sc komunistična nevarnost obide z dvigom fašizma! Ameriški list Baltimore Sun ugotavlja zaradi tega, da grozi Itaiii« nova temina. Nič manj zaskrbljeno se ne izraža angleški News Chronicle. vendar izraža upanje, da iz teh volitev še ni moči sklepati, da bodo italijanske demokratske stranke poražene pri splošnih parlamentarnih volitvah, ki bodo drugo leto v Italiji. Na sličen način se tolaži Dai>ly Telegraph. vendar pa ugotavlja možnost, da bi mogli fašisti razbiti enotnost proti« komunističnih glasov. Slično ugotovitev iznaša tudi londonski Times. Manchester Guardian pa iznaša značilno svarilo: »Iz izidov te politične aktivnosti, še ni mogoče ničesar sklepati. Napredovanje skrajne desnice šč ’ne. pomeni, da bodo ustavne stranke prihodnje leto pri splošnih volitvah potrebovale zavezništvo monarhistov ali celo neofašistov, da bi se ohranile na vladi -— četudi bodo morda morale, podobno kakor v Franciji, še bolj odstopiti od proporcionalnega predstavništva. Toda če bi se to zgodilo, bi imelo !o več kot nacionalni italijanski pomen. Pomenilo bi, da bi vlade te važne članice Atlantske in Evropske skupnosti ne mogli več po pravici imenovali demokratično. Zato moramo upati, da bo prevladalo umerjeno naziranje De Gasperija, v njegovi stranki in med njegovimi prijatelji.« Zahodna Nemčija v skupnosti svob« narodov S pogodbenim dogovorom, ki so ga 26. maja podpisale Velika Britanija, Francija in Združene države ter Nemška zvezna republika, je zadobila Zahodna Nemčija enakopravno mesto v skupnosti svobodnih narodov. Dogovor predstavlja vrsto po-, drobnih sporazumov o novih odn>-šajih med Zahodno Nemčijo in Veliko Britanijo, Francijo in Združenimi državanv, kar se tiče naslednjih splošnih področij: 1) Sporazum o odnosu med trenv zahodnimi silami in Nemško zvezno republiko. 2) Finančni sporazum. 3) Sporazum o pravicah zadev, ki so posledica vojne in zasedbe. 4) Sporazum o pravicah in obveznostih tujih sil in njihovih članov v Nemški zvezni republiki. 5) .Posebni sporazum za uveljavljenje pogodbenega dogovora. Poleg teh sporazumov vsebuje dogovor tudi pisma, ki so si jih iz-j menjali nemški zvezni kancler dr. Adenauer in trije zahodni zunanji IHoskua in nemiri d Franciji Jačanje zahodne obrambe gre Moskvi na živce. Eise.nhow.er je dokončal svoje organizacijsko delo v Evropi, pripravil ie skelet, kateremu bo sedaj dal dokončno življenjsko obliko njegov naslednik, predvsem preizkušen vojaški strokovnjak, general Ridgway. Podpisana je pogodba o evropski obrambni skupnosti, v katero je vključena tudi Nemčija. Minevajo torej časi, ko so rdeče armade lahko sanjale o mirnem in prijetnem sprehodu po zahodnih državah naše celine. Ali ni torej razumljivo, da skušajo Sovjeti dati duška svojemu nezadovoljstvu,, da skušajo izrabiti vse, samo da bi ta proces jačanja demokratičnega, sveta zavrli in če le možno ustavili? Vse jim pride prav! Tako so sedaj izkoristili predvsem zaskrblje-, nost Francozov zaradi predvideno ponovne delne oborožitve Nemčije, moti jih korejski zmagovalec general Ridgway, ki je prišel v Evropo in nagnali so na ulice francoske, delavce odnosno tiste, ki so jim še, ostali zvesti ali pa nasedajo njihovim geslom. Ali si lahko predstavljamo lepšo sliko, kakor je ta, da demonstrirajo proti vključitvi Nemčije v evropsko obrambno organizacijo, kjer bo nemška vojska pod mednarodnim nadzorstvom, prav isti Francozi in komunisti, ki so ob izbruh«.; druge svetovne vojne dezertirali in so na ukaz iz Moskve proglašali vsak odpor proti nemškemu nacizmu za reakcionaren manever? O nacionalnem ponosu itd. govore prav isti agenti, ki so oropali Poljsko zg dobro tretjino njenega nekdanjega ozemlja, ki so zavezniški-Češkoslovaški odvzeli Rutence, ki so vse vzhodne evropske države spravili na raven navadnih kremeljskih kolonij. Prve dni druge svetovne vojne so po nalogu iz Moskve delali proti vojni z 'Nemčijo, sedaj delajo po. nalogu iste Moskve za povečanje, ■azdora z Nemčijo in z drugimi evropskimi državami. To torej ni nobenem primeru delo za Fran-, cijo, temveč Ie za Kremelj in za njegove diktatorje! Tega se je globoko zavedla francoska vlada, ki si je v svesti, da se pri tem lahko opre na veliko večino francoskega naroda. Z njege, vo pomočjo je preprečila, da bi pariški nemiri dosegli tako obliko, kakršno so,jim namenili komunistični voditelji. Pri tem jo je podprlo tudi delavstvo, ki ni pokazalo nobene prave volje, da bi se odzvalo pozivu na generalno stavko, s katero so hoteli izsiliti izpust a-, retiranega tajnika francoske komunistične stranke Duclosa. Francoska vlada je pokazala veliko odločnost v obrambi miru in zakonitosti v deželi, in to hrabri vse one, ki so odločeni, upreti se komunističnemu nasilju. Ameriški general Mattheiv Hidgvmy (na levi), nedavno imenovani vrhovni zavezniški poveljnik v Evropi, skupaj z ameriškim generalom Markom Clarkom, ki je bil pred kratkim imenovan za vrhovnega poveljnika poveljstva Združenih narodov na Koreji. Generala Ridgivaya je imenoval severnoatlantski svet v Parizu na njegovo novo mesto v Evropi, kjer je nasledil generala Dvvighta Eisenhotverja. Generala Clarka je pa imenoval kot naslednika Ridgwaya na Koreji ameriški predsednik Truman. Gen. Ridgway v Parizu General Matthew Ridgway je prispel 27. maja na svoje novo mesto v Pariz kot poveljnik severnoatlantskih obrambnih sil v Evropi. Predno je zapustil New York, je prejel odlikovanje Združenih narodov za »službovanje v obrambo načel -ustanovne listine ZN«. Odlikovanje mu je izročil glavni tajnik ZN Trygve Lie, nakar je bilo prirejeno slavnostno kosilo, ki so se ga udeležili predstavniki vseli 21 narodov, katerih vojaške ali sanitetne edinice so na Koreji. V številnih izjavah v preteklem tednu je general Ridgway ponovno poudaril svoje prepričanje, da so čete ZN na Koreji dovolj močne, da zadajo komunističnim četam težak poraz z velikimi izgubami --če bi komunisti pričeli z večjim napadom. Druga pomembnejša izjava Ridg-\v,aya pa zadeva vojne ujetnike, General Ridgway je poudaril, da so kitajski komunisti »zastrto zagrozili«, da bodo podvzeli represalije proti vojnim ujetnikom čet ZN, če bi bile proti komunističnim u-pornikom na otoku Koje podvzete ostre mere. To so kitajski komunistični zastopniki povedali naravnost na razgovorih v Pan Mun Jomu. ministri. Eno od teh pisem potrjuje pravico treh zahodnih sil, da lahki nadaljujejo z zasedbo Berlina. Drut go pismo priznava veljavnost mednarodnih sporazumov, ki so jih sklenile prejšnje zasedbene oblasti. Strokovnjaki, ki so imeli opravka s sestavljanjem sporazumov, pravijo, da ustvarjajo ti sporazumi položaj, kakor ga še ni bilo in za katerega so značilne predvsem tri. stvari: , 1) Dokler ne pride do sporazuma Sovjetsko zvezo o svobodni Nemčiji, ni mogoče doseči združitve, Nemčije in tudi ne rešiti problo7 mov, ki se tičejo Nemčije kot celote. Zaradi tega so sicer zahodne silg dovolile Nemški zvezni republiki popolno svobodo glede njenih zunanjih in notranjih zadev, ohranile pa so si oblast, da se lahko po-gaa;o o nemški združitvi, in pravice, ki jih imajo v Berlinu. 2) Strokovnjaki nadalje opozarjajo na nenavaden položaj, ki je posledica nujnosti, da mora ostati v mirnem času veliko število čet; v Nemčiji iz obrambnih namenov. Navzočnost čet treh zahodnih sil je namreč življenjskega pomena za obrambo Nemčije. 3) Z ozirom na dejstvo, da zdaj ni mogoče skleniti splošne mirovne pogodbe z Nemčijo kot celoto, opozarjajo strokovnjaki na* to, da je bilo ustvarjeno s pogodbenim do«, govorom novo stanje, za katerega ne najdemo primere v zgodovini, ko so namreč odstranili povojno zasedbeno nadzorstvo pred zaključkom dokončne mirovne pogodbe. Strokovnjaki, ki so sodelovali pr; sestavljanju sporazumov, pa tud j poudarjajo, da .ie prišlo pri tem do dolgih razprav na podlagi popolne enakopravnosti, pri kateri so se ti in oni potrudili do raznih konce7 sij. Oboji pa so se skladali v mnenju, da je reševanje problemov, H ?° 8PfJe Enajstletnemu, dvanajstletnemu - ■, troku se razpne prvo razpotje v življenju, ko se mora odločiti ali v višje šole ali na delo. Dovršil je peti razred ljudske šole. Sicer ga zakon obvezuje drgniti šolske klopi do štirinajstega leta, toda po štirinajstem letu navadno ni več razpotja ne izbire: odpira se mu samo en splošen poklic: poklic ročnega delavca. Kdor se hoče za kaj drugega odločiti, mora izbirati taki a*, ko gre za prestop na srednje šole, to ie prav pri desetem, enajstem ali dvanajstem letu, le izjemoma še pri trinajstem. Ce se že pri enajstem ali dvanajstem letu ni odločil za srednješolski študij, pomeni, da se je odločil za delavski stan, kajti tja do štirinajstega leta bo hod:l v kake dopolnjevalne razrede ljudske šole ali v kake strokovne tečaje le bolj zaradi formalnih predpisov in bo praktično že pripadel delavskemu stanu. Qd tiste odločitve na prvem razpotju življenja je običajno odvisno vse življenje, kajti pozneje je zelo težko kaj spremeniti; od tiste izbire pri petem razredu ljudske šole zavisi vsa bodočnost in sreča, zadovoljstvo ali večna nezadovoljnost. Koliko odraslih ljudi prepozno objokuje napačno odločitev v mladosti, koliko odraslih obtožuje svoje starše, da jim niso — otrokom — pravočasni} izbrali poklica, ki bi jih bolj osrečil! Sam Otrok ne bo vedno prav izbral, ker je pač otrok. Starši imajo tu velikansko odgovornost za vse bodoče otrokovo življenje. Neredki starši brez premisleka otroka v tistem kritičnem trenutku odločijo za ročno delo; komaj čakajo, dovrši štirinajsto leto in tedaj mu, brž poiščejo kako zaposlitev, da si sam zasluži par lir. Toda tak sin bo ostal večen težak, hčerka večna delavka! V vsaki sezoni bo negotovost za službo, za delo, pri vsakem delu bo treba služiti v odvisnosti pod tujim gospodarjem! Ko bo o-(rok dorastel, bo morda bridko obžaloval, da ni študiral. Starši neredko pozabljajo, kako dragoceno doto bi preskrbeli otroku, ko bi gn dali študirat! Naj se gospodarske in socialne razmere kakor koli obrnejo, izobrazbe ne bo mogel nihčr več vzeti! Naj izgubi eno službo; našel si bo drugo veliko laže kakor tisti, ki nič ne zna, ali tisti, ki zna, samo kako ročno obrt. Nekateri se strašijo žrtev pri študiju.... Starši imajo stroške tja do dvajsetega leta, če otrok študira, in še čez, če gre na univerzo, o-trak-študent se mora potiti pri knjigah. Torej žrtve na oba kraja. Toda kateri starši niso veseli in po- nosni, kadar prinese njihov sin aii hči po sedmih, osmih letih domov diplomo velike mature — gimnazije, učiteljske, srednjetehnicne, trgovske? Kateri oče in mati nista srečna, nadvse srečna tedaj, ko sta otroku z drobnimi vsakdanjimi žrtvami pripravilo tako trdno doto — izobrazbo svojim otrokom? Kateri mladenič ali mladenka ni nadvse srečen, da bi zavriskal, ko ima v žepu maturitetno izpričevalo pr, dolgih letih vsakdanjih premagovanj pri študiju? Ali niso tedaj vse žrtve pozabljene? Ali je kdaj ,v družini večji in slovesnejši praznik, kakor takrat, kadar sin ali hči doštudira in se vsa vas z njim ve-: seli in mu častita? (Konec na 4. strani) Pozno, a ne prepozno! Ker so se pristaši neofašistične stranke, to je misovcev, in filofa-šističnih monarhistov v Italiji zelo povečali, kot, so pokazale zadnje upravne volitve na jugu, se je vlada odločila, da izglasuje zakon za pobijanje fašizma. Osnutek zakon:} je sedaj v razpravljanju v poslanski zbornici in vse kaže, da bo zakon tudi sprejet. Pri zadnjih volitvah v Italiji s> liste omenjenih dveh strank dobile skoro poldrugi, milijon glasov. Zgodi se lahko, da odneseta obe stran-, ki pri državnozborskiji volitvah, k: bodo prihodnje leto spomladi, dv 1 miljjfina glasov. Tako zunanji kakor notranji tisk pripisuje le demokrščanski vladi krivdo za tak porast fašizma v It a-, liji. Notranji tisk očita tudi, da je bilo povojno čiščenje fašistov (»e-puracija«) le navadna burka, ki ie dovolila, da so se skoro vsi bivši, fašistični 'mogotci in nasilneži rešili in rehabilitirali. Največ se jih je seveda zateklo v demokrščansko stranko, ki jih je tudi rada sprejela, seveda s protekcijo raznih, cerkvenih predstojnikov. Tako jr, tudi sam Andreotti, nekdanji ideolog fašističnega nauka in doktrine, postal nič manj kot tajnik pri predsedstvu vlade. Danes hočejo nekateri demokr-ščani, zavedni in pošteni verniki, vedeti, zakaj je cerkvena oblast obsodila samo komunizem in ne tudi fašizem, ki je zaradi svoje i deologije in doktrine, ki sta posejali Evropo z grobišči, prav tako zmoten kot prvi. NATEČAJ Razpisan je natečaj za 184 uradnikov v pokrajinskih zakladnih u-radih. Natečaja se lahko udeleže italijanski državljani, ki so uspešno končali klasično ali realno gimnazijo ali pa trgovsko akademijo. Prošnjo morajo poslati naj-, kasneje do 16. junija na Zakladno ministrstvo v Rim ali pa na krajev-, ne finančne intendance. Optante popisujejo kot tujce Ze nekaj časa sem silijo krajevna oblastva pod videmsko pokrajino slovenske begunce, optante za italijansko državljanstvo, naj sa vpišejo kot tujci. Nekateri so v dobri veri res to storili, nakar so prejeli osebno izkaznico z označbo, da so jugoslovanskega državljanstva, in list za bivanje tujcev v Italiji (»foglio di soggiorno per stranieri in Italia«). Zadnje tedne pa so mnoge družine beguncev prejele uradni poziv, da morajo vložiti prošnjo za bivanje v Italiji. Zaradi tega je zavladalo med begunci-optanti veliko razburjenje, ker se bojijo, da jim bodo opcijo zavrnili, češ da so se na ta način odpovedali italijan? skemu državljanstvu. Bojijo pa se tudi, da ne bodo mogli več prejemati podpore od urada, ki je nasledil bivši mednarodni organizaciji beguncev (IRO), in pokojnine. Važno obvestilo za benuncB Avstralska komisija sprejema za emigracijo begunce, ki imajo sledeče pogoje: 1 a) Niso bili nikoli izvrženi oj avstralskih komisij. b) Morajo biti v Italiji najmanj dvanajst mesecev. c) Sprejeti so tudi oni, ki se niso javili na IRO ali niso bili sprejeti v IRO. 2. Družinski in starostni pogoji: a) Moški sami ali družine brez otrok: starost od 18 do 45 let. Zenske same: starost 40 let. Ne pridejo v poštev begunci, ki imajo zakone« zunaj Italije. b) Družine z otroki: starost staršev: od 18 do 50 let. Število otrok: ne več kakor dva pod 12. leti. Ne morejo biti sprejeti otroci pod 4 meseci, niti žene po drugem mesecu nosečnosti. 3. Neporočene žene z otroki: starost od 18 do 40 let. Število 0-7 trok: ne smejo imeti več kakor enega otroka pod 18. letom. Begunci, ki imajo te pogoje in se želijo izseliti v Avstralijo, naj se čimprej javijo na uradu NCWC -Via Seminario, 7 v Gorici ali pa naj na isti urad pismeno javijo svoj namen izselitve. Pišejo lahkp tudi v slovenščini. ki jo nekateri dobivajo od države. Zaradi tega je . naš svetovalec g. Rudi Bratuž, na pobudo SDZ in na prošnjo beguncev samih, interveniral pri oblastvih v Vidmu in predložil dve spomenici v zadevi s prošnjo, da bi oblastva še naprej smatrala te begunce kot optante, kakor do sedaj, in jih ne prisilila vpisati se v imenik .tujcev, ker bi sicer res prišli v nevarnost, da izgubijo podporo in pokojnino. Na drugi strani pa bi morala biti opcijska izjava že tu ugodno rešena po dogovoru med Italijo in Jugoslavijo od 23. dec. 1950, po katerem je zadeva občevalnega jezi-i ka kot pogoja za pravico optiranja, odpadla! V pominitev prizadetih beguncev moramo pojasniti, da ne gre za preganjanje, in da bi z vpisom v imenik tujcev nihče ne prejudiciral svoje opcijske izjave. Slabe posledice bi zadeva lahko imela samo glede podpore in pokojnine. Vendar upamo, da se bo zadeva ugodno rešila po gori omenjenih dveh vlogah. Istočasno pa opozarjam1 nekatere begunce na dolžnost, ki jo imajo, da se obnašajo povsod dostojno in spoštljivo, tudi v gostilnah, in da ne žalijo nikogar, ker bi zaradi njih mogli nositi posledice tudi tisti, ki so nedolžni! Ti glasovi utegnejo postati zeJo nevarni za obstoj demokrščanski stranke. De Gasperi bo seveda tudi prihodnje leto skušal prikriti krivdo svoje vlade z bobnečimi gesli o nevarnosti nove diktature, ali komunistične ali neofašistične, namesto da bi nastopil s krepkimi socialnimi reformami in pa z odločnim pobijanjem vsakega pojava fašizma in strank z nasilnim programom sploh. mr,: • Nekaj takih gesel De Gasperi že sedaj vrgel na dah!?.!1' - i GOSPODARSTVO ČRVIVOST SADJA .Pisali smo ie, koliko škode povzroča jabolkam, hruškam in češpljam metulj, imenovan zavijač (»Carpocapsa pomonella«). To je majhen metulj, približno 2 cm širok pri razprtih perutih. Metuljček izlega po eno jajčece na sadove imenovanih treh sort, in sicer izleže vsaka samica do 30 jajčec. Iz jajčeca se izleže ličinka, ki prodre v sredino sadu, kjer se razvije v črvička, ki se hrani s sokom sadeža. Tak sad ali odpade ali zgnije na drevesu. Črviček doraste v kakih treh tednih, nakar zapusti sad in se zabubi na drevesu. Cez kakih 10 dni se zopet izleže metuljček, ki predstavlja drugo generacijo. Na ta način doseže rod do tri generacije. Za uničenje tega škodljivca moramo škropiti sadje z brozgo svinčenih arzenatov po 300 do 500 gr na 100 1 vode. Ob tem času uničimo prvo gene-, racijo opisanega metuljčka. Zat-} moramo takoj sedaj poškropiti jabolka, hruške in češplje. Tako škropljenje bomo ponovili še dvakrat v presledkih treh tednov. Ker te vrste sadja napada tudi grintavost, lahko pobijamo istočasno tudi to bolezen na ta način, da primešamo brozgi arzenata še 500 - 600 gramov bakrenega Tioso-la (»Tiosol ramato«), V ta namen ni priporočljivo uporabljati modre galice same, ker nam ob tem času pusti sadje pegavo, ali pa tudi ožge liste. BOLJŠI PRIDELEK KRME Za večja in boljši pridelek krmo si umni kmetovalec pomaga na la način, da po vsaki košnji, bodici detelje ali sena, pognoji s 10 - 1§ kg apnenega nitrata ali čilskega solitra na 1000 m. USI NA SADNEM DREVJU Letos se opaža močno okuženje sadnega drevja, posebno breskev, po ušeh raznih vrst. Pisali smo že vsestransko o ušeh, zato mislimo, da jih vsak kmetovalec pozna. Ni pa opažati uši na sadnem drevju, ki je bilo v zimskem času dobro poškropljeno s kakšnim sredstvom na podlagi težkih olj, kakor n. pr.; Miscandrin, Neondrin in podobno. Cim opazimo uši, moramo nemudoma okužene veje ali sploh cel > drevo poškropiti z enim od mnogih tozadevnih škropil, ki so nam naprodaj. n. pr.: Tetrofid 100- 150 gg na 100 1 vode; Toxfid 50 - 100 gina 100 1 vode. Ti dve škropili sta hud strup in ju zato smemo uporabljati le do 30 dni pred dozorit-vijo sadu. Imamo pa za ta namen tudi sredstva na podlagi D.D.T., ki niso škodljiva ljudem niti toplokrvni živini. Tako škropljenje bomo ponovili po kakih 5 dneh. « Ponavljamo, da moramo prati u-šem nastopiti takoj, ko se pojavijo, če hočemo doseči uspeh. Smrtna kosa Predpretekli teden je v Gorici umrla gospa Marija Rijavec vdova Žvanut, mati znane 2vanutove, družine. Sinu učitelju gospodu Franjotu in vsem preostalim članom 2v*nu-tove družine naše sožalje. DAROVI: Ob jubileju Demokracije daruje g. Josip Perin iz Stever-jana 1.000 lir za Uršičev sklad. Deska smrekove, macesnova in trdih lasov, trama in parket« nudi najugodneje ■IzbpII | kmetovalci V podjetniki • CALEA TEL. ------------- 90441 TRST Vlata Sanatna, 2 « Vsakovrstno pohištvo': SPALNICE, JEDILNICE, KU-IINJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO. - POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA. Tovarna pohiitva Tel. 32 K R M I N Cormoni prov. Gorica Leto-. VI.— Stev. 22 <. 13 a a e s-D £MQK RACI J . Stran 3. IZ DEŽEUE Popotni vtisi švicarskega pisatelja L. Schmida »Da, tudi v italijanski ustavi so be»ede o ..enakopravnosti” manjšini pa le besede, praktično ne mara zanje vedeti ne tukajšnja cerkvena oblast ne demokrščanska Stranka in ne vlada....« »Vendar vam po vsem naravnem pravu pripadajo lastne šole, osnovne in, ko vas je tolikšno šteyilot tudi gimnazija in- učiteljišče. Mi v, Švici bi vam dali celo univerzo!« »Vladni in tudi cerkveni krogi so v tej zadevi zelo prebrisani, 0-■ni ne bodo pred svetovno javnostjo nikoli dejali, da so proti našim naravnim pravicam, proti slovenskim " šolam, ampak oni pokličejo župane -r posedaj so še povsod i>i hranili one, iz starih fašistiinih časov — ter jim s pretnjami sugerK rajo, rffcj relR), da ljudstvo ne maT ra domačih'slovenskih šol, da hnjče samo italijanske šole. Toda resn^a. je, da bi ljudstvo z veseljem spre-, jelo domače slovenske šole, ko bi jih vlada dala. Zanje moledovati pa si ljudstvo samo ne upa, ker bi ga potem čakale strašne represalije. dolžili bi ga državnega izdaj-, stva. Ko je n. pr. ministrski pred -j sednik De Gasperi prispel v CedarJ. in sklical k sebi naše beneške župane, menda prav zaradi šol, je zunaj čakalo stotine Slovencev s transparenti: »Hočemo domače šole!«. Karabinjerji pa so vpričo De Gasperija pretepali tiste ljudi! Res, ie, pastir po ovcah, za katere je postavljen, se dušam v tuji, neumlji-vi razlagi verske resnice ne približujejo! Ljudstvo zna še krščanski nauk toliko, kolikor se ohranja še versko izročilo od ust do ust iz starih iasov, ko so imeli še domače duhovnike....« I »To je po moji sodbi izredno kvarno za krščanski ugled,« sem pripomnil« »Vsekakor nasprotniki, komunisti, to vidijo in imajo gradivo, dokaze na dlani, da je Cerkev tista, ki raznaroduje narode, name-, sto da bi jih branila in vzgajala v njihovi narodni kulturi....« »Tukajšnji kler resnično dela prav v prilog Cerkvi sovražni propagandi. S klerom pa tudi druge cerkvene ustanove. V Beneški Sloveniji se namreč sedaj ustanavljajo otroški vrtci, ki jih podpira »Assistenza Pontificia«, prav s tem namenom, da bi se otroci že v pivih letih poitalijančili!« »Nesramno! Takšno sramoto so ■zmogli samo divji Turki in hitler-| janci in grški partizani, ki so krščanskim staršem trgali otroke, jih odvajali v Turčijo in Nemčijo in v satelitske države in jih tam vzgajali za janičarje.... Ali so res demo kristjani v Italiji takoj za njimi?« Fantu akademiku je postalo meh ko pri srcu, ko je videl moje ogorčenje in čutil, da so na svetu še ljudje, ki čutijo s trpečim, zatira^ nim narodom beneških Slovencev. Jasno mi je postalo, da moram to krivico z italijanske strani, pa naj bo tam sedaj tudi še tako »krščanska demokrščanska« vlada, pred svetom razkrinkati, dvigniti glas za mali poštejiji slovenski narod. , Mladenič mi Je‘dejal š tožnim glasom: »Veliko smo ie pretrpeli v naši zgodovini. Od vseh Slovanov smo se mi, pred 1200 leti, prvi pokristjanili in katoliški veri ves čas o-, stali zvesti. Nad 300 let smo morali krvaveti zaradi turških nava-lov in smo prav s svojo žrtvijo o-mogočili, da se je zahodni svet, predvsem Italija, lahko nemoteno kulturno razvijal. Zato1 nas boli, da je za našo narodno eksistence) danes bolj nevarna krščanska demokratična Italija kot nekdanja krvoločna Turčija! Ta država -balkanskim narodom ni vzela materine besede, Italija pa preti, da nanj vzame besedo, v kateri smo že pred 1200 leti molili svojega Bog;i Stvarnika in Očeta vseh narodov, ter častili ljubo Mater božjo tukaj na Stari gori z domačo pesmijo in molitvijo! Zdaj smo izrinjeni celo iz svojega lastnega svetišča....« »Ne, to se ne bo zgodilo, ne sme se zgoditi, da bi vam država, 'a leta. Sele za vse svete se torej šolniki oddahnejo v gotovosti, da so spet srečno nastavljeni in preskrbljeni za eno šolsko leto. Godrnja se nad nestalnostjo, nad 'odmerami točk v lestvici, nad urnikom, nad komisijo, ki je lestvico sestavljala, nad tistimi, ki imenovanja delijo, in nad tistimi, ki jih domnevno predlagajo, itd. itd.; godrnja se , nad vrhovno upravo, ki je angloameriška, nad neposredno šolsko upravo, ki je tudi v tujih, namreč v italijanskih rokah, godrnja se nad najbliže dosegljivo instanco, to je nad inšpektoratom, ki je za slovenska šole posebej ustanovljen pri šolskem skrbništvu brez jasne določene oblasti, godrnja se torej nekako sedem mesecev leta. Ostalih pet mesecev, od začetka novembra do konca meseca marca, pozabijo šolniki na krivice iz prednostne lestvice, iz urnika in podobnih notranjih šolskih zadev — ali se vsaj udajo v božjo voljo. Ce j" tudi tistih pet zimskih mesecev slišati iz ust šolnikov tožbo ali pritožbo, je njen predmet čisto drug. namreč: prenizke plače. Kdo bi jim to zameril? Toda zanimivejše je vsekakor v no daljše godrnjanje, ki velja šolski upravi (po stari slovenski navadi seveda bolj njenim slovenskim funkcionarjem kakor tujim italijanskim), nasUavitvtem, lestvici, komisijam, urnikom -itd. Al-i naj se nad tem pohujšamo? Nikakor ne! Kdo pa danes ne godrnja? In kje ne in v katerem stanu ni bilo. in ni godrnjanja? Toda če je že dovoljeno marsikaterim šolnikom godrnjati večkrat neupravičeno kakor po pravici, naj bo dovoljeno, tudi komu drugemu, da nič manj »godrnjavo« in prav slovesno povpraša vse poklicne in nepoklicne »godrnjače« izmed šolnikov oboje ga spola nekaj zelo važnega: »Koliko kandidatov za slovenske šole, si nabral, dragi godrnjavi profesor ali učiteljica, koliko si otrok za slovenske šole pridobila, spoštovana profesorica ali učitelj ali služite-ljica ali tajnik???« To je vprašanje, to je tema, ki smo mu dali simboličen naslov »prednostna lestvica«. O tem pred-, metu bi si moral marsikdo izprašati vest, preden odjadra na počit-( nice. Ko bi torej komisija, ki sestavlja' prednostno lestvico, terjata tudi izkaz o tem vprašanju, bi moral marsikateri godrnjač utihniti ali celo izpasti iz lestvice! Ce hočemo imeti slovenske šole in v njih službe, je treba najprej agitirati med starši, da nam zauj>ajo svojp otroke, je treba prepričevati, iskat j po mestu In predmestjih slovenska družine in njihovo mladino, je treba izbijati iz neukih glav italijansko prot i propa gand o. Ali si, godrnjavi kritik, poizkusil, kako trda je -ta tlaka? Da imaš, dragi šolnik, v tej in tej šoli službo s toliko in toliko urami, mori biti najprej toliko pa toliko učencev, ki ti jih je tebi nepoznan po-, žrtvovalni agitator nabral in v slovensko šolo poslal, medtem ko si ti Bog ve kje počitnikoval ali po kavarnah brezplodno razpravljal i^ morda marsikaj neupravičeno kritiziral. Ali se kdo zaveda, da je v marsikaterem razredu slovenskih šol komaj dve tretjini otrok tam iz lastne volje ali iz pobude njihovih staršev in da je bila ostala tretjina poiskana, nabrana In pridobljena za slovenske šole le po osebni agi-i taciji od hiše do hiše, od matere do matere? Ce bi se torej ne bil nobeden zganil, bi bilo tretjino u, čencev manj v naših šolah, potemtakem tudi tretjino služb manj '.n bi morda izpadel prav tisti, ki rad kritizira ali komandira namesto da bi predvsem za slovensko šolo delal. O vsem tem pa še nekaj prihodnjič! P. M. Dramatično in pretresljivo prikazuje Ugo Dewar v svoji knjigi »Morilci na Svobodi* (Win&ate, London), ki je izšla pred kratkim, vrsto umorov in ropov otrok, ugrabitve odraslih ter »samomorov«, ki jih je zvito in jistematično dal izvršiti Kremelj. Žrtve MVD izven Sovjetske zveze so prav tako različne kot številne. Bivši funkcionarji NKVD, kot Ignac Reiss in verjetno Walter Kri-vitski; »beli« generali kot Miller in Kutepov, protistalinovski komunisti kot Lev Trocki iti Andrej Min, sinovi aktivnih protikomunistov kot Mark Rein in Leon Sedov: bivši priprosti in dobroverni dlani partije kot Karl Fischer in Juliet Stuard Poyntz. Morilci umejo vedno mojstrsk-) prikriti svojo identiteto, zabrisati za seboj sledove, zmesti policijo, uničiti tudi najmanjše dokaze proti sebi in ko imajo enkrat zagotovljen svoj alibi, sl dovolijo še, da kažejo sveto ogorčenje. Hugo Dewar je pozorno preučil vso snov. Cesto navaja in ujporab-1 ja beležke ter poroča o dejstvih, ki so znana samo najbolj intimnim prijateljem žrtev, zbral je tak kup tehtnih in težkih dokazov, da lahko samo še kak naiven sopotnik v svoji slepoti veruje uradnemu pojasnilu glede kakega posameznega primera; v splošnem je pa veriga dogodkov in množica podrobnosti taka, da ne more nihče, ki je navajen misliti z lastnimi možgani, dvomiti o delovanju MVD v tujini. Knjiga »Morilci v svobodi« se či-ta kot najbolj napet detektivski roman in v tem je njen velik pomen in njena privlačnost za čitatelje, Vendar so v tej privlačnosti neka* tere pomanjkljivosti. Nekoliko vefy navedb o virih pisca bi posamezne podrobnosti še bolj podčrtalo. Predvsem gre pisec le redko preko splošne razčlembe in preučitve primej ra in daje tako pobudo za nadaljnja vprašanja, ki jim ni odgovora. Tako ne opiše ustroja MVD, o čemur je znano mnogo stvari, ki jih sporočili zlasti begunci, »ki Ji izbrali svobodo«, in ki so svojčai delali v raznih vejah tajne sovjet-, ske policije. Toda že na podlagi zbranega in objavljenega materiala je jasno, da je v vseh teh zl-oči-, nih metoda, sistem in da ti morilci na svobodi niso osamljeni fanatiki, ampak preprosti členi orjaške verige. Mnogo bi se dalo napisati o delu MVD izven Sovjetske zveze, o sistemih njene propagande, infiltracije in vohunstva. Hugo Devvar pripoveduje o mnogih ugrabitvah pro-i tikomunistov po drugi svetovni vojni, ne omenja pa številnih primerov delovanja MVD v Zahodni Evropi, Nemčiji in Jugoslaviji v najnovejšem času, ki bi njeno vlo< gc še bolj osvetlili. Sicer pa tega niti ni treba. 2e objavljena dejstva zadoščajo, da so mora vzbuditi vest tudi najbo’j flegmatičnih ljudi in odpreti oči najbolj lahkovernih ljudi svobodnega sveta ter mora vsakdo spoznati nevarnost komunističnega terorizma v tujini. Alexander D all i n Deportiranci 2e sedmo leto se s posebnim poudarkom obhaja obletnica dogodkov, ki so zaključili črno poglavje druge svetovne vojne v Gorici. Ti dogodki, ki niso bili nič bolj strašni kot v neštetih mestih severne Italije, kjer so se žrtve Mussolinijeve diktature v potokih krvi in solza maščevali v podivjanem ozračju povojne kratke anarhije in revolucije, se v Gorici namenoma obujajo in zadobivajo vsako Isto bolj izmaličen obraz. Sočustvujemo z družinami, ki so v težkih dneh 1945 izgubile svoje drage, obenem pa opozarjamo iste družine, naj za te udarce ne dolže kar vprek Sloveneev in sanao Slovencev, in Aaj se zavedajo, da ni naša krivda, 4e je ta rana še danes odprta! Mirno lahko trdimo, 4a smo Slovenci največ naredili, 4a bi bila končno znana -usoda Izginulih in da bi se vrnili tisti, ki še'ži-vč. Toda nekateri imajo ves interes, da ostane ta rana odprta In krvaveča še naprej. In to niso Slovenci! Ce italijanski šovinisti ne boio prenehali s svojim sramotnim blatenjem in nečloveškim izkoriščanjem te nesreče, bomo pa odkrito pokazali na ljudi, ki nočejo iz golega interesa, da bi se ta zadeva končno razčistila in da bi prišli vsi krivci do poštenega plačila! Tod.i takrat se bo zadeva razčistila v celoti in ne le v zadnjem poglavju ... Sicer pa naj se Italijani zavedajo, da tudi mi Slovenci čakamo na vrnitev tisočev in tisočev naših bratov, ki so jih fašisti deportirali! Štren 4. DEMOKRACIJA Leto VI. - Stev. 23 F VESTI s TRŽAŠKEGA SE O PRAVNI OSNOVI tržaškega vprašanja U- Preidimo sedaj s Cammarato na vsebino tristranske izjave. Sodeč po njem, so tri velike sile predlagale Italiji in Sovjetski zvezi, naj ci se mirovni pogodbi dodal dostavek, po katerem naj bi se celo oi zemlje, ki je bilo določeno za Svj-codno tržaško ozemlje, enostavno vrnilo zopet Italiji. Ta predlog -•pravi Cammarata — je bil sprejet od Italije, ni ga pa sprejela Sovjetska zveza. Ce je torej Italija la predlog sprejela in ga brezpogojno usvojila, je torej iz predloga ir( njegovega sprejetja nastala pogodba odnosno obveza med predlagateljem in sprejemnikom ter je ta, obvezni odnos, zasnovan — kakor pravi Cammarata — enako na civilnopravnih kakor na javnopravnih načelih, še danes v veljavi, pa naj se proti njemu počne že kar' koli. To je tisto, kar je obveza poe-dinca, da bo dal svoj pristanek na •sklenitev kupoprodajne pogodbe o neki nepremičnini, kateri sta odrejeni i cena i obseg. Sodeč po tem, pravica lastnine na tej nepremičnini ni prestala, ampak je oni. ki je prevzel obvezo na pristanek, dolžan obnašati se tako, kakor da hiša ni več njegova. Tukaj pa bi morali zastaviti vprašanje, če g. Cammarata zaradi jasnosti zadeve ni vendarle predeč poenostavil! Najprej glede vsebine obljube, potem pa glede osebe, ki ji je ta obljuba dana. Glede vsebine obstoja pa pogoj, ki ga Cammarata ne navaja, kajti Celsus prihaja v poštev samo tedaj, kadar je to v korist italijanskemu stališču! Ta pogoj je pa v tem, da obljuba treh velikih sil stopi v veljavo šele tedaj, ko bo nanjo pristala tudi Sovjetska zveza. Kajti če pristanek Sovjetske zveze ne bi bil potreben, čemu so se morali zavezniki obrniti na Moskvo •ji; iskati njenega nepotrebnega pristanka? To pa pomeni, da ta glavni in izrecni pogoj ni izpolnjen. Naravno je, da so postavili predlog tudi italijanski vladi, če naj se deklaracija, kot bi Cammarata rad, smatra za predlog, ki je bil postavljen na tak način, da je italijanski vlada istočasno z deklaracijo dobro, in to službeno vedela, da se bo deklaracija mogla izvesti samo v primeru če in kadar bo Sovjetska zveza na to pristala. Kasnejs je bil ta pogoj izmenjan. Od zahteve po sovjetskem pristanku so odstopili iz enostavnega razloga, ker ga pač niso mogii pričakoval. Namesto tega se je (in sicer z izrecnim, pristankom Italije!) deklaracija povezala na uspeh pogajanj, ki naj bi se vodila med Jugoslavijo in Italijo, ki pa do današnjega ■dne niso imela nobenega uspeha. Med deklaracijo in pristankom Sovjetske zveze odnosnp Jugoslavi-) je obstoja torej pogojna zveza, ds* ne govorimo o splošni pogojni zvezi, ki »tacite« obstoja med vsako javnopravno obljubo in njeno izvršitvijo; da se njena izvršitev more zahtevati edinole v primeru, da se stvarno stanje medtem ni spremenilo. Ali more g. Cammarata sedaj trditi, da medtem niso nastopile nobene spremembe? Ali more on to trditi spričo sprememb, ki so nastopile vse do londonske izjave 15. 3. 1951 in nedavno do pobliže nam neznanih lizbonskih zaključkov in do ponovnih neuspešnih pogajanj med jugoslovanskimi predstavniki in predstavniki lijanski vladi za tem — enako, kot lijanska vlada z* tem — enako, kot je to storila ob priliki imenovanja ali bolje skupnega predlaganja guvernerja— da prepreči vsak pozitivni rezultat, če bi ne pomenil popolnega sprejema ozemeljskih zahtev, kakor jih vsebuje izjava od 20. marca 1948. Vsekakor pa so se pogajanja morala voditi in italijanska vlada je po izjavah samega predsednika De Gasperi ja na ta pogajanja tudi pristala, torej »tacite« pristala na to, da se eventuelno tudi stvarna podlaga izjave od 20. marca spremeni. S tem je pa tudi že dokazano, da ta po g. Cammaj rati poudarjana obveze ni samo pogojna in da so zavezniki dolžni izpolniti jo samo v toliko, v kolikor so za to bili izpolnjeni pogoji* torej pristanek Jugoslavije in nespremenjeno stanje stvari (klavzula »rebus sic stantibus«). No, k temu je dodati še nekaj: vprašanje osebnosti ene in druge stranke. Ce je res z zavezniške strani prišel predlog in če je bil ta predlog z italijanske strani resnič-j no sprejet, se moramo vprašati, £a je tisti, ki je obljubil, in tisti, ki je obljubo sprejel, država ali pa le njen predstavnik, to je vlada; po tem se namreč odreja veljavnost obljube. So namreč primeri, ko je obvezana samo vlada, ni pa obvezana država. Država mora izpolniti pogodbo, država pa ni obvezana izpolniti vsako obljubo svojih pred-^ stavnikov, posebno ne v primeru, če gre samo za predlog. Da zadevo takoj pojasnimo! Vzemimo kot primer možnost spremembe vlade v Italiji ali pa v kateri koli zavezniški vladi. Ce' bi bila. na primer na volitvah v aprilu 1948 De Gasperi-jeva vlada podlegla komunistom, kot se to ni zdelo nemogoče, tedaj ni nobenega dvoma, da zavezniki' ne bi bili več predlagali izročitve. Trsta italijanski vladi, ki bi ji načeloval Togliatti. Prav tako je znano, da sta De Gasperi in Sforza ob, vsaki priliki, ko je prišlo do sprememb v ameriški ali angleški vladi' — v Franciji je kljub vsem spremembam vedno ostal Schuman kot minister zunanjih zadev — s posebnimi predstavkami, o katerih je pisal ves italijanski tisk, zahtevala potrditev tristranske izjave. To pa pomeni, da sama italijanska vlad^ ni verjela v nepreklicnost ali da bi bilo nemogoče, da izjava od 20. marca izgubi veljavo. , In prav zaradi tega kolebanja splošnega položaja, ki je, kakor navaja sam g. Cammarata, zahtevalo od časa do časa tudi ukrepe, ki so bili v protislovju z izjavo, prihaja jasno do izraza, da se ta deklaracija niti na italijanski strani ni tolmačila kot državnopravna obveza. To »tacite« uvideva sam g. Cammarata in zaradi tega tudi zamerja. po eni strani Zavezniški vojaški u-pravi uveljavljenje uredbe, ki jo je uvedla nemška okupacijska o-blast glede pravosodja, po drugi strani pa precedens pravnih sprememb dokajšnjega obsega, ki jih je izvršila Jugoslovanska vojaška uprava na področju B. Zaman je, če g. Cammarata naglasa nervoznost, da bi neizpolnjevanje te za-j vezniške obveze imelo za posledico propad moralnega ugleda zaveznikov samih! Kajti ta posledica b)' nastopila nasprotno' v primeru, Se bi zavezniki kazali slabost glede vseh znanih italijanskih prizadevanj. Današnja italijanska vlada računa, da bo dosegla uspeh svoje politike z izsiljevanjem. Izgleda, da se Italija ne zaveda, kakšen pre-, cedens bi s takimi postopki lahko izzvala. Ze se slišijo glasovi — in sam Grazzini je to izrekel v Cor-riere della Sera — da je do londonske konference prišlo zaradi tržaških izgredov od 20. in 22. marca t. 1. Ce je torej Cammarata zares v skrbeh za dober glas in ui gled zaveznikov, bo pač on prvi moral biti za to, da se rešitev tržaškega vprašanja prepusti z vso pravičnostjo kasnejšemu in primernejšemu času. V današnjem trenutku pa niti ne gre za rešitev tržaškega vprašanja. Danes gre le za to, da bi se ustavljena izvršitev mirovne pogodbe nadaljevala, in sicer na večji ugled zaveznikov, za pomirjenje Italije za omogočenje novega procvita Srednje Evrope, kateri je Trst edini izhod in edini pogoj blagostanja!, -it De. ]osip ilpeletto spet izvoljen Glavna volilna komisija je v četrtek, dne 29. maja uradno razglasila podatke o izidu upravnih volitev na našem ozemlju. Ti podatki se v ničemer ne razlikujejo od prvih neuradnih podatkov, ki smo jih objavili v zadnji številki našega lista. Popraviti je treba edinole odstotek glasov, ki jih je dobila Ljudska fronta, od 1,7 na 2,7. S tem je vsota glasov, oddanih za o-hranitev STO-ja, dosegla 42 odstotkov, kar je vsekakor lep uspeh skupne borbe vseh Tržačanov, ki jim je STO glavno vodilo pri izvajanju političnega dela. Glavna volilna komisija je tudi proglasila imena izvoljenih občinskih svetnikov. Za Slovensko narodno listo je bil vdrugič izvoljen njen nosilec dr. Josip Agneletto. Čestitamo dr. J. Agnelettu k zasluženi izvolitvi in mu želimo, da bi v teku novega delovanja v tržaškem mestnem svetu dosegel z-1 slovensko stvar v Trstu še večjih uspehov kot v pretekli občinski poslovni dobi. Po volitvah v Nabrežini Volitve so za nami. Razburjenost in napetost, ki je vladala med posameznimi skupinami, je počasi izginila. Iz volilnega boja je naša Lista slovenske skupnosti odnesla lovorjev venec zmage. Tudi sedaj v tem resnem in odločilnem trenutku so se zavedni naši volivci izkazali tako, kakor smo vsi pričakovali, kakor je pričakoval ves naš narod. Z večino skoro štiri sto glasov smo prekosili' komunistično skupino, ki se je še zadnji dan ponašala, da je njena zmaga gotovo dejstvo. Saj je baje sam njihov vodja izgubil stavo z ubogim našim Janezom, ki prodaja časopise. Tudi kriško godbo in kriške škvadri-ste so že naročili, da bodo takoj po volitvah proslavljali to »neizogibno« zmago. A žal so morali kriško godbo vdrugič odpovedati! Prvič so jo odpovedali pri volitvah župana leta 1949, ko so bili prepri-| čani. da bo njihov vodja izvoljen za župana. Kriške škvadriste so p^ kljub temu v ponedeljek prignali v Nabrežino, to pa zato, da bi »tem neumnim Slovencem«, ki so tako KAT PA SEDAT? Po objavi izida tržaških volitev prihaja samo po sebi na usta vseh tržakih indipendentističnih volivcev vprašanje: »Kaj pa sedaj?« Naši iredentisti imajo hudega mačka, ki ga niti nočejo preveč prikrivati naši javnosti! Izid tržaških volitev je namreč, vsemu svetu dokazal, da Tržačani ne klonemo v borbi za svobodo i'7 neodvisnost našega mesta pod nikakršnim pritiskom! Nič ni italijanskemu iredentizmu koristila londonska konferenca o Trstu s skle- Ali d šolo ~ ali na delo? (Nadaljevanje z 2. strani) Kako lahko je gledati potem \j bodočnost z doorimi izpričevali v žepu! Koliko skrbi manj kot pri tistih, ki se morajo zanašati le na delavske poklice! Delavski poklici zahtevajo trdnega zdravja, precejšnjih telesnih sil, pa nevarnosti je toliko, da si v tovarni porežeš prste, pri gradnjah polomiš ude, pokvariš pljuča ali srce pri vozarje-nju in vseh mogočih delavskih poklicih. Inteligenčni poklici so precej drugačni, manj zdravja in moči zahtevajo in manj nesreč povzročajo. Morda otrok petega razreda ljudske šole še nima take ambicije, da bi rad »kaj postal«. Treba mu jo j? zbuditi. Morda se šolanja boji.... Treba mu. je vliti poguma! Morda je lahkomiseln, študirati se mu ne ljubi.... Treba mu je vzgojiti čut odgovornosti in dolžnosti. Pa ko bi tudi res ne imel otrok prav nobe7 nega veselja za študij, kri mu ne bo tekla, če poskusi vsaj eno, dve leti srednje šole: šele potem po izkušnji enega ali dveh let se bo dalo s pomočjb profesorjev presoditi, če je za šolo ali ne. Koliko so kdaj nekateri starši žrtvovali za otroke? Ali naj bi bilo na Tržaškem ali Goriškem danes kaj manj požrtvovalnosti? Dovolj blizu imamo slovenske srednje šole. Zakaj jih ne bi izkoristili do skrajnosti? Kadar je torej otrok na tako važnem razpotju, poskusimo najprej s študijem. Za ročno delo je vedno čas, za študij pa ne, ker starih bradatih ljudi ne sprejemajo v prvo gimnazijo.... 1 Srednjih šol je več vrst. Todu kdor koli misli doseči kakršen koli inteligenčen poklic, mora iti skoz tako imenovano nižjo srednjo šolo po domače skoz nižjo gimnazijo treh letnikov. Tak je tukajšnji učni sistem. Sele iz te šole vodijo poti v višji, strokovni ali gimnazijski študij: na učiteljišče, na srednjo trgovsko akademijo, na srednjo tehnično šolo ali pa na liceje in j-niverzo. Nižja srednja šola, to je prvi trije razredi gimnazije z malo maturo, je edini temelj za kakršen koli nadaljni študij. Tri leta se mora torej potiti z latinščino tudi vsakdo, ki meri na tehnične šole. Poleg nižje gimnazije imamo še druge »nižje srednje šole«, namreč one s pridevkom »strokovne«, to je triletna obrtna (njen točni naziv je Nižja srednja industrijska) in triletna trgovska (Nižja srednja trgovska) in končno še dvoletne strokovne tečaje. S temi in takimi šolami, namreč z nižjimi strokovnimi ali celo z dvoletnimi tečaji, naj bi se zadovoljili le tisti, ki res nimajo dovolj talentov ali prav nobenega veselja •za nadaljni študij. Nižje strokovne šole in strokovni tečaji so zase zaključena enota, dajo dobro podlago za delo v kaki obrti, a nimajo možnosti nadaljevanja v višjem študiju. Kdor dovrši triletno strokovno, šolo, se je naučil v njej marsikaj praktičnega in mu izpričevalo koristi za zaposlitev, toda ne more prestopiti na nobeno višjo šolsko stopnjo, razen če bi se privatno pripravil za gimnazijsko malo maturo. Skoda je, da marsikak talentiran otrok jx) nemarnosti staršev zaide v nižjo strokovno šolo in se pozneje kesa, ko je prepozno, ker otožno gleda gimnazijce, ki nadaljuje-j jo višje in visoke šole, ko mora on, na delo v tovarno ali delavnico aii biti za trgovskega vajenca. Prav tako imamo vsako leto nemalo »zgrešenih poklicev« na nižji gim-( naziji pri Sv. Jakobu, to je takih) dečkov ali deklic, ki nimajo nobene sposobnosti ali pa nič veselja za temeljit jezikovni študij (slovenščina, latinščina, angleščina), pač pa bi krasno uspevali pri praktičnih veščinah strokovnih šol in bi postali solidni obrtniki ali o-brtnice. Napačne usmeritve otrok razodevajo, da se premnogo staršev premalo posvetuje, preden zapišejo otroka v kako šolo. Za prvo leto to še ni posebna nesreča. Solo je mogoče tudi menjati — bodisi z dopolnilnim izpitom bodisi s ponavljanjem. Toda po izkušnjah prvega srednješolskega leta se je treba ravnati za naprej. Ce se v prvi gimnaziji otrok izkaže za ab-j solutno nedoraslega gimnazijskemu študiju, naj bi prestopil kar na industrijsko ali trgovsko. Se bolj p^ narobe: če pokaže otrok v prvem razredu strokovne šole lepe uspehe v slovenščini, italijanščini, zgodovini, pa slabe uspehe v risanju, ročnem delu, tehnologiji, je jasno, da je bolj primeren za gimnazijski študij in bi ga bilo škoda trapiti s praktičnimi predmeti, ki ga ne zanimajo, ter mu preprečiti humanistični študij, ki bi ga bolj veselil. Potrebno je torej pravočasno presoditi, kakšne sposobnosti in nag-) njenja ima otrok, da ga ne bom'} tlačili v napačne šole. Toda resnič^ alfi nagnjenj je treba iskati v otroku zelo previdno in natančno, da nas ne bi prevaral goli videz, kadar se morda otrok otepa vsakega študija iz gole lenobe ali razvajenosti. Za taka »nagnjenja« so imeli po starem pravilo, da »šiba nouo mašo poje«. Vodilno načelo naj nam bo: kdor koli je količkaj sposoben za študij, naj gre študirat! Cimveč slovenskih otrok v srednje šole, da bomo imeli čimveč dijakov, čimveč študiranih Slovencev, čimveč slovenskih Izobražencev na Tržaškem, Goriškem, Beneškem in v Kanai-ski dolini! Izobražencev ne bodo mogli Italijani nikoli več tako zapostavljati, kakor so zapostavljali slovenske služkinje in težake! Izobraženci bodo zanesljiveje našli stalne zaposlitve kakor neuki. To sta dva glavna razloga, da agitiramo za srednje šole. Komur je mar naše mladine, komur je mar naših pravic pred Italijani, komur je mar naše bodočnosti, ta naj pohiti in poišče, kje je še kak otrok primeren za študij, in naj svetuje, prepričuje in agitira, da bo čimveč vpisov v slovenske šole. Število učencev v slov., šolah so naš najbolj učinkovit plebiscit! ŠOLSKE VESTI Glasbena šola SPM II. javni nastop gojencev Glasbene šole SPM bo v petek, dne 6. junija t. 1. ob 21. uri v Avditoriju Ljudskega doma, ulica Teatro Romano, kjer bo nastopila druga skupina gojencev instrumentalnega oddelka in šolski orkester, ki bo izvajal Haydnovo Otroško simfonijo za godala, klavir In sedem otroških instrumentov. O uspehu I. javnega nastopa, ki je bil dne 30. maja t. 1. prav tako v Avditoriju, bomo poročali v prihodnji številki našega lista. Vstop je dovoljen z vabilom, ki ga lahko dvignete na sedežu Glasbene šole v ulici Machiavelli 22-11 Važno za učitelje Višja šolska uprava sporoča, da je izšla odredba o podeljevanju začasnih in nadomestnih učiteljskih mest na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto. 1952-53. Odredba in osebne listine (sche-de personali) so na vpogled in razpolago pri vratarju Višje šolske u-prave. Kakor je že bilo svojčas objavljeno, je zadnji dan za vlaganje prošenj 10. junij. Šolska prireditev Ob koncu šolskega leta priredijo slovenske srednje in strokovne šole v Trstu zaključno akademijo v Avditoriju v ulici Teatro Romano. Da bo omogočena udeležba čim večjemu številu staršev in prijateljev šolske mladine, bo prireditev dvakrat, iin sicer v soboto 14. t rn. zvečer in v nedeljo 15. t m. popoldne. Ker je pa število prostorov omejeno, bo dovoljen vstop samo z vabili,' ki bodo interesentom na razpolago prihodnji teden v tajništvih vseh slovenskih srednjih in strokovnih šol. pi, ki so za naše tržaške koristi krivični in škodljivi! Razen tega so volilni izidi na Tržaškem dokazali, kako zlagana je bila vsa italijanska časopisna propaganda zadnjih časov z dokazovanjem, da je gibanje tržaških političnih strank in skupin za neodvisnost obsojena na neslavni propad kot izrodek politične volje tržaškega prebivalstva! Tržaško prebivalstvo je s svojimi 42 odst. glasov, danimi za stvar neodvisnosti Trsta, dokazalo svojo zrelost in zavednost: nič ne more zadržati vzpona indipendentistične-ga gibanja! Ne umetno ustvarjanje novih iredentističnih volivcev; ne prihajanje k volitvam Italijanov, ki so kadar koli samo par dni živeli v našem mestu; ne priznavanje volilne pravice vsem prišlekom r vseh strani; ne očitne državljanske krivice proti slovenskemu življu; nič ne more več zaustaviti skorajšnjega poraza italijanskega iredentizma, ki se je po prvi svetovni vojni in zlasti po drugi svetovni vojni zaradi zloglasne tristranske marčne izjave kot pijavka zagrizel v naše mesto z namenom, da gn izmozgava, uničuje in prepreči razvoj, ki mu kot edini srednjeevropski luki pripada. Zlagani so bili vsi italijanski računi z našim mestom in voljo Tržačanov; zlagani so bili prav tako vsi tuji računi, ki niso upoštevali trdoživosti tržaškega prebivalstva in sveže življenjske sile, ki jo ij dneva v dan pridobiva stvar Svobodnega tržaškega ozemlja! Kaj sedaj? Seveda na to vprašanje morajo dati primeren odgovor vsi oni, ki 7 nami niso računali ne v preteklosti in niti tik pred volitvami. Mi smo 25. maja s svojimi 42 odstotki glasov jasno povedali, kaj hočemo in česa pričakujemo! Zahtevamo samo to, kar nam je bilo v mirovni pogodbi obljubljeno si podpisom enaindvajsetih držav in zajamčeno po samem Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov. Tržačani čakamo. Dokazali smo, da znamo potrpežljivo čakati v borbeni zavesti, di sta pravica in bodočnost na naši strani. REPENTABOR K izidu volitev za repentaborskj občino pojasnjujemo naslednje: Zakon za volitve v podeželske občine določa, da dobi lista z največjim številom glasov štiri petine razpoložljivih sedežev, medtem ko dobi ostalo petino lista, ki zasede po številu dobljenih glasov drugo mesto; ostale liste ostanejo brez mandata. tZakon za volitve v podeželske občine pa določa, da morejo v oliv-, ci dati svoj preferenčni glas tudi kandidatom na več listah, s čimer je možno, da je izvoljen v občinski svet kandidat z liste, ki je zasedla na primer tretjo ali četrto mesto in ki je zaradi tega ostala brez mandata. To je prav primer kandidata Neodvisne gospodarske liste Marija Tavčarja, ki je izvoljen v občinsk', svet repentaborske občine na podlagi dobljenih preferenčnih glasov z ostalih list. visoko zmagali, grenili morebitno slavje. Ko je bilo v ponedeljek zvečer potrjeno, da je zmaga naša, so hoteli dati naši ljudje duška svojemu vesejju nad tem uspehom s tem, da bi skupno se sestali z obema pevskima zboroma v gostilni pri Grilancu. To so pa naši nadvse dem> kratični kominformisti že slutili irv preprečili s tem, da so v še • precej velikem številu zasedli glavno sobo te gostilne. A to jim ni prav nič pomagalo, kajti naši1 ljudje' so, si pa za' to priliko izbrali dvorana »Igo Gruden«, kamor kominformi-stična demokracija več ne sežei Brez vabil in brez vsake propaganT de se je dvorana takoj napolnila. Videl si in že po obrazih spoznal, kako zelo se .naši ljudje veselijo-tega lepega skupnega uspeha! Pri slavju sta nastopila naša pevska zbora, in več govornikov je poudarilo uspeh in pomen naše volilne zmage. Prisotnih je bilo več gostov iz Trsta in iz bližnjih občin, ki so prihiteli k nam, da nam čestitajo k lepemu uspehu. Medtem ko so se naši kominformisti ob prvem mraku klavrno razšli, je naše veselje vladalo še pozno v noč. Vsa kominformistična propaganda, vsi njihovi razkošni plakati in vse njihovo obrekovanje niso mogli preprečiti njihovega padca, saj so kar za sto glasov nazadovali od prejšnjih volitev! Tudi naši Italijani so poparjeni, ker od njihove skupine ne pride nihče v občinski svet! Za ta njihov položaj naj se pa lepo zahvalijo tržaškim iredentistom, ki so dosegli, da se je razširil na naše o-zemlje nedemokratični italijanski volilni zakon. Njihov namen je bil. da bi s tem zakonom preprečili ponovni vstop v tržaški občinsk-i svet zastopnikom tržaških Slovencev, česar pa niso dosegli; nasprotno pa so s tem vrgli svojo skupino iz našega občinskega sveta. Pravijo, da: »Kdor drugim jamo koplje sam vanjo pade«.... Odmev naše zmage se je kmalu razširil po raznih krajih naše zemlje, od koder smo prejeli več čeT stitk od naših iskrenih prijateljev. Vsa čast našim zavednim volivcem, novo izvoljenim svetovalpem pa kličemo obilo uspeha pri noveirr odgovornem delu v korist našega ljudstva. LISTNICA UREDNIŠTVA Članek: »Tudi Zgonik je spregovoril: Nikdar več Italije« objavimo zaradi tehničnih ovir prihodnjič, čeprav smo ga pravočasno prejeli. Naj nam Zgoničani tega ne zamerijo! Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU sprejema od 15.-17. ure v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813 Dr. N. GIGLIA Zobozdravnik - kirurg Proteze in zdravljenje z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 15. do 20. ure Ulica Torre bianca 43-11 ( Vogal ulica Carducci ) Letne obleke od 9.800 lir dalje Popeline obleke iz čistega mako od 12.500 lir dalje Hlače letne od 2.900 lir dalje Hlače gabardine letne od 4.500 lir dalje MAGAZZINI DEL CORSO TRST, Korzo I Galerija Protti za Bil RMI 1 Zapestne ure najboljših znamk, J zlate verižice in druge zlate pred- — mftte dnbite DO naini?iih nnnah nni Urama-zlatarna ex Nordio, ul. Roma 19