9. številka. Ljubljana, v sred« 13. jannvarja 1904. XXXVII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelo in praznike, ter velja po posti prejeman za svstro-ogrske dežele za V86 leto 26 K, M pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za Tse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Cett leta 5 K 50 h, za eden mesec i K 90 h. — Za tuj« deieie toliko Teč kolikor znaša poštnina. - Na naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če bo trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah 6t. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravništvo pa v pritličju. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Slovenski Narod'1 telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon it. 85. M1 Pripravljajmo tla za novo organizacijo. „Učiteljski Tovariš" je na adreso naprednih učiteljev priobčil naslednji jako umestni poziv: Prvotno Stanovsko vprašanje — regulacija učiteljskih plač — je postalo hitroma eminentno kulturno bojno polje. Danes kliče slovenski učitelj na boj na divje Amonite! Prirodno! Saj so si zaprisegli nasprotniki, da ueitelj-stvo na vsak način moralno in materijalno uničijo. Sklenili so torej udušiti sploh vsak kulturni napredek našega borega naroda. Mi stopamo v boj, zaupajoč t organizacijo, ki je izrasla iz nas samih. In ko bi ne imeli nikogar poleg sebe, nam zadostuje naša samozavest, da ne podležemo nikdar! Sedanjost je vzlic naši trdnjavi resna, realna. Zato treba boja z realnim orožjem. Fraze nam ne bodo veliko pomagale; pač pa podrobno, vztrajno in tiho delo! Na zadnjem protestnem shodu se je nam dala ravno v tem smislu direktiva, izražena z besedami: .Pojdimo med narod!" Jasno je, da se izdela za boj načrt, po katerem lahko osredotočimo vse sile edino le na Ahilovo peto nasprotnika. Preden pa moremo načrt v podrobnosti izdelati, moramo — nalik dobremu vojskovodji — zvedeti, kje je za nas bojno polje. Zakaj šele potem vemo, kakšen je naš dejanski položaj. Sele potem lahko teren pregledamo in ga pripravimo za operacije. Menda ne grešimo, ako trdimo, da bi bilo najbolje, ako postavi sleherni | učitelj svoje moči v svoji občini. Na ta naein si delo krasno delimo. Tako postane boj res realen in uspešen, ker pride sleherna moč v ogenj. »S tem pa smo se zastavili tam, koder je odpora najbolj pričakovati; saj baš tu zbira nasprotnik svoje prvotne čete, iz katerih misli narediti mogočno vojsko. Zatorej: končen t ruj m o delo Y občinah! Tu je ogromno opravila. Tu je pa tudi naše delovanje lahko najbolj uspešno in potrebno. Saj vidimo, da sede v občinskih zastopih ljudje, ki io izvoljeni kot pristaši tega ali onega programa, pa nimajo zmožnosti, zastopati in delati po njem.*) Modernizujmo torej pred vsem občine! Na njihovo krmilo naj pridejo možje, ki niso le prijatelji vseh važnih kulturnih vprašanj, ampak možje, li bo tudi zmožni, take akcije samostojno pričeti in samostojno izvesti. Ko smo si tako določili bojno polje, je prva naša dolžnost, da si je dobro ogledamo. Premisliti moramo, kaj bi se dalo v boju porabiti, kaj bi nam utegnilo delati ovire. Na ta način kmalu razvidimo, kateri koraki bodo najuspešnejši. Ako danes v duhu pregledamo naše občane, vidimo, da ni veliko uporabnega. Vse kaže, da bomo veliko, veliko morali iztrebiti in nadomestiti z novim. Saj bi pa bilo tudi prav brezuspešno, ako bi hoteli slehernega sta-rokopitneža modernizovati in morda takoj vsakega župana preleviti v modernega obČ. predstojnika. Računajmo z razmerami! Tudi nasprotnik računa. Zato so njegove oči najbolj obrnjene na našo mladino. Mar se ne dela z vso silo na to, da obrodi seme, ki smo ga mi sejali v nedolžna srca, drugačne sadove, kakor smo jih mi mislili in želeli? V takozvanih „kat.- izobraževalnih društvih" se nam mladina sistematično poneumnnje, strankarsko fanatizuje in vzgaja v duhu, pravemu napredku nasprotnem. Da! Slovenski narod se na ta način v celoti pripravlja za duševno in gospodarsko robstvo. Popolnoma prirodno! Skoro vsa mladina zapusti danes šolsko klop v oni dobi, ko se Čuti najsrečnejšo, ker se je „resila šolskega jarma." Taki kalini, katerim šola smrdi, najrajši sedajo na klerikalne nastave. Da se jih pridobi, zadostuje že samo to, ako se klerikalec kaže vseskozi sovražnika šole. Sicer doba, ko je mladina po veČini „podivjana" in nesposobna za resnost, normalno ne trpi dolgo. Okolo 18ega *) Glej Abditus: Občina in socializem. Kaj zahtevamo od občine. Cena 70 vinarjev. (Ljudska knjižnica II.) leta se zopet izpametuje. Tedaj namreč začutijo mladi ljudje nekako izimno hrepenenje po nečem višjem, ki ni nič drugega, kakor poželjenje po izobrazbi. Tako torej normalno. Če pa fantič zaide v beznico klerikalnih poneumne-valnic, je pa zopet normalno, da ni nikdar več sposoben, o kaki stvari samostojno in trezno misliti. Vzlic vsem klerikalnim nakanam in prizadevanjem pa je vendarle še skoraj v vsakem kraju vsaj dvojica, trojica bolj nadarjenih, bolj pridnih fanto/, ki se sami od sebe kaj posebno zanimajo za vse pojave napredka. Taki mladeniči uživajo tudi navadno med vrstniki največ zaupanja. Ako so Še ti mladeniči poleg tega sinovi bolje situiranih hiš, lahko rečemo, da so nekako stebri občinskega naraščaja. Zato si moramo tako krepke individue tudi po ljudsko-šolski dobi pridobiti za izpopolnjevanje. Ravno takim je v prvi vrsti treba takoj po šolski dobi kazati sredstva in pota, da se razvijejo v odločne može s samostojnim svetovnim prepričanjem. Kakor vsako podrobno delo, zahteva tudi to delo vztrajnosti. In če se nam posreči pridobiti vsako leto, vsako drugo, tretje leto v vsaki vasici samo enega mladeniča za samoizo-brazbo, smo storili neznansko veliko. Kakor ne smemo biti pri šolskem pouku nestrpni, tako moramo tudi v tem slučaju potrpežljivo čakati na sadove v bodočnosti. Jasno pa je, da tako vzgojimo naraščaj, ki bo sprejemljiv za vsa udobna kulturna vprašanja. Le možje, ki so se tudi v mladeniški dobi vzgojevali značajno in samostojno, lahko pozneje delujejo v blagor občanov. Mislite si pa lahko, kako velikanska moč bi se kazala v slovenskem narodu, ako bi vsaka občina imela zares napredne in inteligentne zastopnike! Tako bi preiskali teren. Ko smo pripravili polje za delo, lahko začnemo z delom samim. Naše delovanje bodi sistematično, poljudno. Delovati moramo na to, da ustanove tudi naše občine ljudske knjižnice in javne Čitalnice, ki so pristopne vsakomur. Nič manj potrebna niso javna poljudna pre- davanja. Naše občine se pa morajo toliko udobiti, da bodo same prirejale gledališke predstave in koncerte za ljudstvo. S tem smo le nekoliko označili glavno delovanje. Ako hočemo, da bo plodovito, si ga moramo urediti po sistematičnem programu, izbornem načrtu. Potrebno je, da smo si že pred začetkom popolnoma na jasnem o vseh vprašanjih poljudnega dela. Zato se hočemo v prihodnje podrobnoma ž njim baviti in podati vsa potrebna navodila in načrte. Tovariši, vi pa z delom tudi takoj začnite — v kolikor še niste zapriČeli — in sicer na ta način, da si v zgo-ranjem smislu pripravljate tla za novo organizacijo! Iz delegacij. Dunaj, 12. januvarja. Proračunski odsek avstrijske delegacije je danes nadaljeval in dovršil posvetovanja o proračunu zunanjega ministrstva. Poročevalec marki Bac jue-hem je v svojem zaključnem govoru polemizoval proti del. dr. Krama ž u glede trozveze in balkanskega vprašanja, proti dr. Stranskemu glede zunanje politike sploh, nadalje glede italijanskih vseučiliščnih tečajev, vata itd. V podrobni debati so govorili delegatje knez Schonburg, To i linger in vitez Abrahamovicz proti temu, da bi se na bruseljsko sladkorno konferenco poslal po en ogrski in en avstrijski delegat. Del. dr. Sylvester je priporočal uvedbo trgovinskih atašejev, kakršne ima Nemčija. Odgovarjal je stvarno minister G o 1 u c h o w s k i, ki je tudi povedal, da na Balkanu izpodriva našo trgovino Angleška, to pa zato, ker prve pošiljatve iz Avstrije navadno de odgovarjajo uzorcem, poznejše pošiljatve pa so pomanjkljive. Predlog del. Stranskega, naj bi se posvetovanje o vojnem proračunu odgodilo, dokler ne začne tudi ogrska delegacija tozadevno posvetovanje, je bil odklonjen. Proti predlogu so govorili baron Chlu-meckv, ki je rekel, da bi se s tem ograki obstrukeiji dovolil vpliv na postopanje avstrijske delegacije; dr. pL Derschatta, ki je povdarjal, da bi se z odgoditvijo zavleklo sklicanje driavnega zbora, in da je le potrebno, da se v plenumu delegacije ne začne razprava o rednem in izrednem vojnem proračunu prej, dokler ogrska delegaeija ne završi svojega posvetovanja o proračunu. Na predlog dr. Dersohatte se je sklenilo generalno debato ločiti in završiti najprej debato o koncesijah, ki so se dovolile Madjarom in potem šele o vojnem ordinariju. Načelnik dr. BIrnreither je stavil vojnemu ministru oelo vrsto vprašanj glede vplivanja madjarskih koncesij na skupno vojsko, glede spremembe znakov, glede jezikovnega vprašanja v novem vojaškem kazenskem pravdnem redu, glede premešČenja ogrskih častnikov itd. Vojni minister baron Pitreich je takoj obširno odgovarjal. Vojni minister je govoril odkrito kot dober patrijot in dober — Nemec. Na raznih zgledih je dokazoval, da je enotni poveljni in službeni jezik absolutno potreben. Rekel je dobesedno: »Zato se mora vsak častnik, ki hoče služiti v skupni armadi, potruditi, da se nauči službenega jezika« (= nemščine). Posebno znamenito pa je, kar je povedal minister o polkovnem jeziku. S^daj šele vidimo, kako se zakoni in najvišje naredbe — zapostavljajo v p rid nemštvu Minister je omenjal, da je že leta 1868 izšel cesarjev ukaz, ki je de vedno v veljavi in ki določa, naj se priučenju polkovnega jezika posveča večja skrb ter se naj pri uvr-Ščenju častnikov ozira na njih znanje polkovega jezika. Ravnotako obstoji predpis o povišanju iz leta 1871, ki določa, da se kadetje in častniki, ki se po treh letih ne p r i uČ e z a slu ž b o potrebnega nenemškega polkovnega jezika, pri povišanju LISTEK. Bilo je ... Samko Cvetkov. V Črni žalni obleki je šla moja ljubica pod mojim oknom, ozrla se je vame in v mojih očeh je zaigrala solza in umaknil sem se v sobo. Ljubica je šla dalje in ko sem pogledal skozi okno, sem jo videl, da št je ozrla nazaj. Kodraste lase ima moja ljubica . .. Bil je čas, ko sem še hodil čakat na vogal, kdaj bo prišla mimo in ona je prišla in šla mimo mene, zrl sem za njo, a ona se ni niti ozrla nazaj, ampak je šla dalje, jaz pa sem bil vesel, da sem le videl njen florentinski slamnik, ki se je svetil tam daleč za drevjem, ki je šumelo in se ji priklanjalo, priklanjalo se je moji ljubici in še bclj sem čutil njeno lepoto.. • Moj Bog, to so bili trenutki, ki bi jih odkupil s smrtjo, a ljubica ni hotela vedeti zame in mojo ljubezen .. . Mnogokrat sem stal na vogalu in zrl za njo in ona se mi je časih nasmejala s tistim zapeljivim smehom, ki bi bil dal zanj vse . . . Počasi so prišli trenutki, ko se mi je zdelo, da me ljubi, da me ponoči kliče, ko je mrak v njeni sobi in zvezde sijejo na njeno postelj. »Fran, pridi, zakaj te ni?!« . . . Taki trenutki so me očarali in mislil sem, ljubica je poleg mene in jaz ji slonim na prsih in ji zrem v oči .. . Prav poleg mene sedi ljubica in zrem ji v sivo-zelene oči, ki se ble-šče v večerni zarji, mokrota ji stoji v očeh in žalost ji sije iz njih; kaj še naj imajo te oči, da bi me za-mogle bolj očarati, kot so me ? Objel sem jo okolo vratu in jo poljubil na ustnice, ki so bile rdeče kakor češnja, mehke kot svila in vroče kot solnce, kaj še naj imajo, da bi me bolj veselile, kot bo me ... J — Srček, kako te imam rad. Umrjem če hočeš! Ljubica se smeje moji naivnosti, kako bi mogel umreti in pustiti njo, ki jo imam tako rad. To je neumnost: umreti zanjo, kaj bom imel od tega, niti njenih laskov ne bom več videl, kaj Šele poljubljal njena lica, njena majhna usteoa; neumnost je torej misliti na smrt .. . Ljubica jaz ostanem tu pri tebi in Če gred ti proč, je to moja smrt; hujša ko te lesna, ker mrtvec v živem telesu je največja reva na svetu in jaz bom tak, ako greš ti proč; ali se ti ne bom smilil, ko bom hodil okoli z razmršenimi lasmi in zateklimi očmi, s sledovi dušnih bojev, ki jih bom bil takrat, ko te ne bo, kajne ljubica, ti ostaneš vekomaj moja, vekomaj boš sedela tu poleg mene v naslanjaču in na smrt ne bova mislila. Saj bo tako izginilo življenje, kakor dim, ki po dviga izpod mojih prstov, med katerimi stiskam cigareto .. . V črni žalni obleki je šla ljubica mimo okna in se je ozrla vame .. . torej ni bila poleg mene, torej sem lagal sam sebi; največji lažnik je tisti, ki laže sam sebi; največji bedak dotični, ki veruje stvari, ki so nemogoče in da bi jaz kdaj objemal svojo ljubico, to je skoro več kot nemogoče. Kaj sem? Kdo sem? Nič nisem in nikdo nisem. Kup pepela, ki bo padel nekdaj skupaj in potem ga bo raznesel veter, da se ne bom nikoli več videl celega. Berač sem, ki stoji na vo galu in prosi, prosi svojo ljubioo, najnesramnejii berač, ki prosi česar ne dobi, ker ljubica noče darovati niti najmanjšega žarka svojih oči, s poniževalnim posmehom gre . . . dalje in se niti ne ozre. Pa jaz ji odpustim ljubici vse gor,o in tudi, da se mi poniževalno nasmehne, samo da vidim njene zlate kodre in da vidim, kako se ji tam daleč priklanjajo drevesa, ki šume nad njo... Zbogom ljubica, zdaj te ne bom več čakal na vogalu, ker pričeli so se kazati znaki prečutih noči, pre-čutih zaradi tebe in morda bi te moj plašni in temni obraz ostrašil, ako bi se slučajno ozrla vame in morda bi te moje oko užalilo, ako bi samo počivalo na tebi, zato me ne bo več na vogal. . . V sobi sedim na polpolomljenem stolu, pred menoj leži kup popirja, ki se krivi pod solnčnimi žarki in ki je popisan z njenim imenom . . . Dolgo je temu, kar ne hodim več čakat na vogal, ali pride mimo lju bica, dolgo je temu in skoro pozabil sem, kako žari njeno oko, kako se drže njena usteca in kako gre po trotoarju mimo mene s poniževalnim nasmehom na ustnicah. Pa pride v črni žalni obleki pod mejim oknom in se ozre vame, v očeh mi zaigra solza in umaknem se v sobo, da ne bi videl njene črne obleke . . . Spomini mi vstajajo v duši, kako sem rad videl njeno vitko telo, ki se je sramežljivo umikalo vsakemu nečistemu pogledu; pa jaz nisem nikoli pogledal s pregrešno mislijo v srcu, vedno sem zrl za njo z naičistejšo dušo in najponižnejšim izrazom v očeh . . . Spomini so mi otežili dušo, ljubica pa je prišla znova mimo okna; vstal sem in Šel za njo. Ko sem prišel mimo nje sem ji pogledal naravnost v oči in opazil sem v njih solze, ki se nam pojavijo, ako se spomnimo na nekaj, kar bi bili lahko dosegli, pa smo pustili, da je šlo mimo nas . . . Ljubica, ti si torej nekaj izgubila; o vem kaj! Pa zdaj je koneo; moji lasje so zmršeni in moje oči so zatekle. Zbogom ljubica, še enkrat! Saj se spominjaš tiste Cankarjeve pesmi: ,Čaa je bil, ljubica, tiho zdaj v grobu spi tvoja in moja vesela mladost." Zapravila si čas in ti zdaj nosiš črno žalno obleko, jaz pa imam zmršene lase in zatekle oči . . . prezro. (Nedavno pa bo slovenski listi prinesli statistiko, kako malo častnikov v naših polkih je veščih polkovnega jezika. Tedaj lai po oeli avstrijski upravi, tudi v ar m »d ni!) Ravnotako neresnična je tudi vojnega ministra interpretacija, da je avstro-ogrška armada ljudska četa, skupna armada vseh narodnosti, v kateri najdejo vsi narodi enako upoštevanje, Čisla nje in enako varstvo. Govor vojnega ministra je trajal do konca seje ter napravil pri nemških delegatih najugodnejši utis, no, slovanski delegatje mu bodo že primerno odgovorili v današnji seji. Hrvatski sabor. Zagreb 12. januarja. Poslanec dr. P1 i v e r i 6 je vložil nujni predlog, da naj se regnikolarna deputacija pozove, da izvrši svoja dela do konca junija, odnosno da poroča o brez-vspešnosti pogajanj v saboru. Nadalje vala se je razprava o finančnem provizoriju. Posl. dr. Tomašić je odgovarjal na včerajšnja izvajanja dr. Franka in branil postopanje hrvatske regnikolarne deputacije. Opoz. posl. Rubetić je kritikoval vlado, da že šest let podaljšuje finanoijelno nagodbo in je ne reši ustavnim potom. To je pa zakrivila madjaronska stranka, ki podpira vsako vlado in je bila steber Khuenovemu paševa-nju. Hrvatska naj se postavi na svoje noge in razdruži z Ogrsko, ker narod zahteva finanoijelno samostalnost Govornik je proti fia. provizoriju. Posl. V u k m a n t i č je polemiziral z dr. Frankom in naglašal, da bode tudi madjaronska stranka zahtevala finanoijelno samostalnost Hrvatske, ako se ne posreči sklenit1' ugodne nagodbe. Opoz. posl. dr. Vrbanić je povdarjal, da je deficit Hrvatske fiktiven, ter protestoval proti trditvi, da bi Ogrska vzdrževala Hrvatsko. Hrvatska ne zahteva od Ogrske niti pomoči, niti milosti, pač pa svojih pravic. Nato je zagovarjal posl. Pliveric nujnost svojega predloga in zavračal opoz. govornike. Ko sta še govorila posl. Šilović in Frank, se je nujnost Pliverićevega predloga sprejela in se bo o njem razpravljalo pri jutrišnji seji. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 12. januvarja. Na predlog poslanca Okolicsanvija je zbornica po daljši debati sklenila, prekiniti v jutrišnji seji rekrutno debato ter razpravljati o zakonskem načrtu za zboljšanje uradniških plač. Za ta predlog se je posebno zavzel posl. grGf Z i c h y v imenu ljudske stranke. Grof Khuen-Heder\fary. Budimpešta, 12. jan. Dasi je grof Khuen že davno napovedal, da odpotuje za več tednov v Egipt, se še vedno udeležuje državnozbor- akih sej. Temu dejstvu se pripisujejo posebni nameni. Sploino se misli, da ima Khuen tajne misije ali pa postane minister na dvora. Položaj na Srbskem. Bel grad, 12. januvarja. Ker je ministrski svet sklenil, da ne bo letos običajnih novoletnih sprejemov, poda se jutri kralj s celo vlado v Topolo, kjer se bo obhajal Silvestrov večer in stoletnica prve srbske vstaje. V četrtek (novo leto) opoldne se kralj z dvorom vrne semkaj. Zarotniki v srbski armadi. Bel grad, 12. januvarja. Pri današnji volitvi predsednika v častniški kazini je bil izvoljen zarotnik Po-p o v i 6 s 250 glasovi, dočim je dobil njegov protikandidat Radić, ki ni bil med zarotniki, le 36 glasov. To je dokaz, da imajo zarotniki še vedno ogromno večino v armadi. Dogodki v Macedoniji Carigrad, 12. januvarja. Turška vlada je tudi izdelala načrt za reorganizacijo macedonskega orož-ništva ter ga predložila poslanikom velesil, katerim pa se zdi načrt precej nejasen. Rim, 12. januvarja. Riccioti Garibaldi je baje sprejel predlog Borisa Sarafova,da sestavi mednarodno legijo ter se z njo udeleži macedonske vstaje. Cetinje, 12. januvarja. crno gorska vlada je ukazala, da morajo Albanci deželo zapustiti. So t i j a, 12. januvarja. Macedon-ski vodja Sto jan o v je bil s svojim sodrugom Semerdšjevem vred pri belem dnevu na cesti zavratno napaden. Stojanov je dobil štiri kroglje, pa tudi tovariš je ranjen. Stojanov pravi, da je napadalce spoznal. Francoska zbornica. Pariz, 12. januvarja. V današ nji seji je zbornica izvolila za predsednika Brissona s 357 glasovi Podpredsedniki so: Etienne, Lo-ckrov, Gerville, Reache in Guillain. Pruski državni zbor. Berolin, 12. januvarja. V današnji seji se je šele izvršila definitivna volitev predsednika in podpredsednikov. Za afriške kolonije so stroški za velike svote prekoračili pro račun, kar so socialni demokratje grajali. Nadalje so socialni demokratje interpelirali zaradi sredstev zoper takozvano črvno bolezen med delavstvom. Bitka v Somaliji. London, 12. januvarja. Angleške čete so pobile Mulahovo vojsko v vroči bitki. Somalcev je padlo blizu 1000 mož. Dva angleška častnika sta mrtva, več pa jih je težko ranjenih. Japonsko-ruski koflikt. London 12. januarja. Kitajski poslanik v Tokiju je poročal i troji vladi, da je japonsko ministrstvo zu nanjih zadev izrazilo želje, da bi javil v Peking, da je drugi ruski odgovor na* predloge Japonske le doiel, a je tako nepovoljan, da je Japonska primorana takoj zagrabiti sa orožje, ako Rusija ne odneha. P eter b ur g 12. januarja. Rusko vojaštvo je zasedlo strategično važno kitajsko mesto Hajčang, ki leži ob železnici med Mukdenom in Niučvangom. Peterburg 12. januarja. V pristaniiču v Hemulpu v južni Koreji je zasidranih iest ruskih bojnih ladij. Ruski admiral Stark je osebno protestiral pri koreanskem cesarju, da se je otvorilo pristanišče Yongamfo. Washington 12. januarja. Ruska vlada je odredila, da se ima ruska posadka v Sdulu močno pomnožiti. Tudi Francoska je že v tem oziru odredila vse potrebno. Berolin 12. januarja. Japon ska vlada je pri Kruppu naročila več novih topov, ki se imajo nemudoma vliti. Tokio 11. januarja. Japonska je kitajsko vlado pozvala, naj ostane v bodoči preteči vojski nevtralna, da ne bodo tuje velevlasti imele povoda, se vmešavati v vzhodnoazijske zadeve. London 12. januarja. Car Nikolaj se je baje o ruskih božičnih praznikih izrazil, da ni nobene nevarnosti več, da bi se pričela vojna. Sploh prevladuje v ruskih vladnih krogih optimizem, dočim se širijo med prebivalstvom vesti, da je vojna neizogibna. London 12. januarja. Iz To-kija se poroča, da so 3°/, vseh japonskih oficirjev kristjani, torej Evropejoi. Peterburg 12. januarja. Zapadno sibirska železniška uprava se je izjavila, da odpremi lahko v 4 tednih v vzhodno Azijo 75.000 mož. S tem so ovržene vse angleške vesti, da bi sibirska železnica v slučaju vojne ne mogla funkcionirati. Peterburg 12. januarja. Japonski poslanik v Sdulu je vplival na koreanskega cesarja, da bi priznal japonski protektorat, kar pa je isti odločno odklonil. H on k on g 12. januarja. Najvišji svet kitajski je baje sklenil cesarici vdovi predlagati, da Yuan-čikaj nabere 14.000 novih vojakov in se sklene z Japonsko zveza, ako bi se Rusija ne umaknila iz Mandžurije, Ako bi zveza z Japonsko ne zadostovala, naj se Angleška pokliče na pomoč in se ji za to odstopi južni Tibet. Dopisi. Iz Idrije. Odkar se je naša »Narodna čitalnica« preselila v svoje krasne nove prostore, se je začelo tudi dokaj živahnejše gibanje v njenih krogih. To se pa imamo zahvaliti na eni strani naši mladi »Struni«, a na drugi sedaj »Dramatičnemu druStvu«, ki je vprizoriio v nedeljo, dne 10. i m. v veliki čitalnični dvorani »Revčka AndrejČka«. Predstava igre same je bila vzorna, a temu ae ni čuditi, saj so bile posamezne vloge v prav dobrih rokah. — Naslovno vlogo je kaj spretno, s čustvom in vspešno igral gosp. M. P.; njegova igra mu je pridobila simpatije mnogoštevilno zbranega občinstva, tako da je našemu »Dramatičnemu društvu« le čestitati na pri* dobitvi te nove, vrle moči. Očeta Jeklena je izvrstno igral naš Mozolj g. F. V. in Žel zato cbčno priznanje. Vlogo Franice je jako ljubko in temperamentno predstavljala gdč. R. V. Zlasti je ugajala njena igra, ko izsili ono »črno na belem« iz gospoda Zvitoroga, kojega afektiranost nam je v svetli luči pokazal g. D. L Kot Pavle nam je predoČil gosp. J N s svo|0 premišljeno igro križe in težave »brez up* zmage« — zakona ljubečega fanta. Anžeta je označil tako v govoru, kakor v kretanju jako fino g. F. T., ki je ustvaril res naj markantnejŠo prikazen v oeli igri. Nehvaležno vlogo Grešnikovo pa je reiil prav dobro g. L. Ugajal je tudi prizor, ko nastopi berič g. K. H — ki je kakor nalašč za take vloge — z dvema občinskima revežema g. B. in g. P. Tu kakor drugod se je baš pokazal učinek vseskozi izvrstnega maskiranja. Ljubek je bil tudi duet, ki sta ga peli lepi natakarici gdč S U. in gdč. L. L. v Domnovi gostilni, kjer sta se se dokaj spretno sukala krčmar g. O. N. in gdč. K. P. kot lepa krčmarica. Tudi ostali igralci in igralke so bili v svojih manjših vlogah vsi na svojem mestu in veseli nas, da smo opazili na odru toliko novih moči. Da bi nas naše vrlo »Dramatično društvo« skoro zopet razveselilo s kako — četudi krajšo igrico, je bila gotovo splošna želja odhajajočega občinstva, ki je pozdravljalo igralce z burnim ploskanjem, izrazujoč tako priznanje in hvaležnost za ta res lepi večer. P. Razdor v klerikalnem taboru v sveti deželi tirolski. V Inomostu, dne 10. jan. Dežela tirolska je eldorado klerikalizma, zato se pa tudi s polnim pravom imenuje — sveta. Do nedavnega časa je tu vladala prav neomejene ena edina stranka, katere program je bil najčistejši rimski klerika-lizem. Njej se je moralo vse upogibati, kdor se ni pokoril na mig, je bil takoj izobčen in moralno, ako mogoče, tudi gmotno uničen. Ni nam treba naglašati, da so imeli vsepovsodi škofje tudi „in politicis^ vodstvo v rokah in da so dajali tudi politiki odločilno smer. Tako so uveljavili v deželi pravo praverto klerikalno strahovlado, ki je z železno roko dušila vse, kar ji ni bilo brezpogojno vdano. Kako nesnosne so morale biti že te razmere, dokazuje dejstvo, da se je v stranki jela krhati disciplina in da so samostojnejše misleči elementi secesionirali in ustanovili samostojno — kajpak tudi klerikalno — takozvano kršeansko-socialno stranko. Dasi je bila torej novo nastala stranka tudi klerikalna, vendar je bil to za klerikalne oligarhe in samodržce, ki imeli doslej vso Tirolsko v rokah, h . udarec. Zato so začeli proti disidentom naj ljute j ši boj. Tako se je pričela med tirolskimi klerikalci ljuta bratomorni borba — v veliko pohujšanje vsega kie rikalnega sveta. Ia kakšen je razloček med obema strankama? Takozvani krščanski socialci zastopajo prav isti načela, kakor stari klerikalci, samo za nikajo, da bi bil vsakokratni Škof vo ditelj ljudstva tudi v političnih stvareh O Škofovi avtoriteti se suče torej ves boj. Lansko leto se je ta boj že prece ublažil in klerikalni listi bo že pisali, da se bodo zopet združili razdvojeni rimski bratci. To se ni zgodilo in od shoda v Kalternu sem se je medsebojna borba vnela s podvojeno silo Sedaj m si črnorizniki obeh nians hudo v laseh. In pri v porabibojnega orožja niso pr^v nič izbirčni. Obrekujejo, natolcujejo se, lažejo, zavijajo, sramote se medsebojno, da se kar kadi. In v takih umetnostih so popje že od nekdaj mojstri. Ne ba^ prepametni tirolski kmetic je vpričo tega klanja v najhujši zadregi, ker ne ve, katera stranka je „prava, krščanska.-Pater Schopfer, vodja mlajše struje, obljubuje svojim privržencem večno iz-veličanje. Kako mu naj kmetje zaupajo, ko ga pa istočasno njegov sobrat v gospodu, Jehty, proklinja na dno pekla kot najhujšega krivoverca ! Krščanski socialci pa seveda tudi ne molče in vračajo patru Jehlvju vse z obrestmi vred nazaj, slikajoč ga kot prpvega hudiča v človeški podobi. Kam naj se torej obrne ubogi tirolski kmetic, n? kateri strani ga čaka večno iz veličanje. Prizor za bogove je to, kako se vse Časti vredni božji namestniki tepo za kmeta kakor za neumno Živino in ob kladajo se s psovkami, ki bi delale vso Čast navadnim pouličnim barabam. Ka/ Čuda, ako se v takem boju prično majati najtrdnejša načela in da avtoriteta jame gubiti svojo veljavo. Da, avtoriteta, ta je ravno casui belli! Ampak kaj takšnega se pa vendar Še ni pri godilo, odkar stoji sveta zemlja tirolska, kakor nedavno v Kalternu. To je že naravnost upornost, to je prava revo lucija. Pomislite, škof je shod prepovedal, duhovnik Schratifl se pa za to prepoved niti zmenil ni! Ali ste že slišali kaj takšnega, ljudje božji, možje krščanski? To je zares grozno in ni se čuditi, da gospode s krivimi palicami in njim podrejeno poslušno gospodo obhaja kar — kurja pslt In kaj še vse uče ti uporniki proti avtoriteti I Pravijo, da socialno vprašanje ni versko vprašanje. Socialno vprašanje se tiče davkov in denarnih zadev, pravijo, in Če bi Škof v teh stvareh imel kaj odločevati, potem bi se že pokorili vrhovnemu dušnemu pastirju. To je vendar najeklatantnejše krivoverstvo! V sveti deželi tirolski je bilo doslej še vedno strogo prepovedano, da bi kmetic smel premišljevati, da ima tisti, ki plačaje, ne samo dolžnosti, ampak tudi pravice, in tudi dvomiti ne sme, da bi davki ne spadali med — verske zadeve. Kakor je torej razvidno, so si tirolski kršćanski socialci le ohranili nekoliko samostojnosti in nočejo i>iti samo privesek škofom in kanonikom. Morajo že imeti tehtne vzroke za It I In voditelj slovenskih krščanskih socialcev, Janez Evangelist Krek ? Ta mož, ki se toliko baha s svojim krščanskim socialstvom, ki privatno in na skritih shodili proglasa včasih naravnost prevratna načela, ki se s kršč. socializmom niti ne strinjajo ne, Dalje w pr»ilo(]i. Pod novim orlom. Zgodovinska povest. Prvi deL VIII. Za Ljubljano so se s prihodom avstrijskih oblastnikov začeli žalostni čaBi. Stari policijski sistem je prišel zopet do veljave, a ljudje bo ga toliko težje prenašali, ker so se bili za časa francoske invazije navadili svobode. Avstrijsko uradništvo in vojaštvo je postopalo z veliko krutostjo in zlasti je preganjalo vsakega, kdor je bil le količkaj na sumu, da je simpatiziral s Francozi. Na srečo se ni dalo dosti izvedeti o tem, kar se je godilo v Ljubljani za časa francoske invazije. A ie denuncijacije kanonika barona TaufTererja so zadostovale, da so bili razni meščani obsojeni na velike globe. Tovarnar Desselbrunner je bil osem dni v zaporu, ker je pozdravil Napoleona Bonaparta, in je bil obsojen na »00 goldinarjev globe in tudi Damjan je moral plačati 500 goldinarjev, ker je Francoze vabil v svojo hišo. Kazno van je bil skoro vsak, kdor je prišel s Francozi v dotiko, med njimi tudi gostilničar Božič Edini, ki je srečno ušel, je bil učitelj Andrej Kopitar, o katerem je bila policija prepričana, da je bil ves čas francoske invazije pijan. Duhovščina je dobila ukaz, da pripelje narod zopet na »pravo pot«. Ta ukaz je bil izdan na posebno povelje cesarja Franca, ki je sploh odredil najstrožje postopanje proti vsem prijateljem Francozov na Kranjskem. Škof Brigido je bil poklican na Dunaj in cesar mu je naročil, da mora duhovščina porabiti ves svoj upliv, da prežene duha upornosti in brez-božnosti, ki je prevzel skoro vse izobraženo kranjsko prebivalstvo in zlasti Ljubljančane. In duhovščina, kateri je bilo za to delo obljubljenih mnogo dobrot, je šla z vnemo v boj. Mnogo mesecev, da, več let ni bilo s prižnic slišati druzega, kakor sra-motenja novih idej, katere je rodila franooska revolucija. Na vse načine se je zabičevalo ljudem, da je prva dolžnost vsakega človeka, biti pred vsem zvest in brezpogojno udan vla darski hiši in državnim organom. Koder niso zalegle besede, tam je pomagala policijska palica. Da bi ta trud imel večji vspeh, je začela duhovščina ljudstvo tudi versko lanati-zirati, dobro vedoč, da je tako naj-laglje naščuje proti novi struji in je pridobi za reakcijo. Kdor je bil količkaj na sumu, da se vnema za demokratične ideje, je bil framazon in brezverec. Duhovščina je opravljala tudi posel vohuna in ker je po deklah in hlapcih marsikaj izvedela, je to vohunstvo opravljala z vspehom. Tiho in žalostno je bilo sedaj v Ljubljani. Ljudje se nekaj časa niti v gostilne niso več upali, kaj še, da bi se bili upali javno govoriti o političnih rečeh. Sosed se je bal soseda, prijatelj se je izogibal prijatelja, policija pa je vzlio temu imela obilo posla in pridno delila globe in — batine. Vilic tej strahovladi pa je bilo v Ljubljani še nekaj ljudi, ki se niso izneverili svojemu prepričanju, niti so postali indiferentni. Na čelu tej družbi je stal veletrŽec Fran Damjan in v njegovi hiši so se shajali vsi tisti, ki so ostali zvesti samim sebi Vsak teden so bili taki sestanki, in dasi ae je policija zelo zanimala sanje, vendar ni mogla ničesar zvedeti in vsled tega tudi ničesar storiti. Upanje, da Franoozi odtrgajo Kranjsko od Avstrije, je bilo popolnoma izginilo. Sicer se je marsikdo spominjal, kar je Bonaparte 29. aprila 1797. saklioal odposlanstvu mestnega zastopa, ali nihče ni več verjel, da se to uresniči, nihče razen Andreja Kopitarja. Ta je bil trdno prepričan, da za-sine dan, ko izpolni Bonaparte svojo obljubo. Kakor je kurat Janez Svetlin dolgo let vedno pridigoval samo o naglavnih grehih, tako je tudi Andrej Kopitar, kjer je bil in koder je ho dil, vnemal ljudi, naj pripravijo narod za obljubljeno mu slavno prihoduost s tem, da goje slovensko narodno zavednost. Kopitarja so počasi začeli posnemati tudi drugi. Posebno je bil vnet Konradov oče, stari Anton Po dobnik. Razvnel se je bil posebno tedaj, ko je sesar Franc odbil njegovo prošnjo, naj Konrada pomilosti in mu dovoli, da se vrne na Kranjsko. To ga je za nekaj časa silno potrlo, a Konradova pisma so ga spravila pokonci. Zdaj je bil eden najvnetejših rodoljubov in je četudi tiho in jako previdno, vendar vztrajno in odločno delal za slovensko stvar. Tako se je vzlie vladajoči reakciji in vzlio silnemu policijskemu pritisku vendarle širilo razumevanje za narodnostno misel in je rasla narodna zavednost Ves policijski sistem ni mogel preprečiti, da bi ljudje ne bili začeli spoznavati, kako je fran- coska revolucija naredila konro ;tuhu srednjega veka, ki je vse življenje narodov postavil pod varuštio vere in avtoritete. Bolj ko je policijska palica čuvala vero in avtoriteto, bolj je raslo nasprotje, četudi se javno nihče ni mogel ganit*, vendar so bile tudi v reakcionarni Avstriji vsaj v teoriji že podrte meje, ki so ločile posamezne stanove, v teoriji to bili podkopani stari privilegiji in čedalje bolj se je razširjalo spoznanje, da narodi ne eksistirajo zaradi vladarjev, nego da so vladarji samo prvi služabniki narodov, da gre torej narodom vsa suvereniteta. To |e razgre- valo posebno v Ljubljani mnogo glav in vnemalo mnogo src, in mogočno pospeševalo razvoj narodnoBtne misli Od teorije o narodni suvereniteti je namreč do načela narodnosti samo en korak. Vsak, kdor je o stvari razmišljal, si je rekel: Ce ima vsak narod pravico, da sam s seboj razpolaga, kakor ga je volja, da po svoji volji in po svojih potrebah uredi način vladanja in vse svoje javno življenje, če ima popolno suvereniteta in je neomejeni gospodar na svoji zemlji, potem je samo ob sebi umljivo, da mora imeti svojo državo in da mora ta njegova država biti nacionalna. « Priloga »Slovenskemu Narodu" št 9, dne 13. januvarja 1904. >vori, kakor da bi mu bila vsaka [riteta deveta briga, pa leži pred I jim škofom, priznavajoč ga jim političnim vaditeljem, trebuhu in si ne upa niti «niti, ako nima v to poseb-:a dovolj enja. Ia ta naj bo kršč. socialec? Ozrite se. v pobožno in sveto de-tirolsko in oglejte si prave in lam ne kršč. socialce! nevne vesti. V Liubl aoi, 13. januvarja. - „Ljudstvo se oglaša". kaloi napenjajo vse svoje sile, bi narod razvneli za splošno in kc volilno pravieo. Kako so se ali. da bi vprizorili naval s peti ini in kako klavrno se jim je topo trčilo vzlic temu, da so se poslu prav navadnih sleparij in celo likacij, to je občno znano. Zdaj olpo časa ni bilo nič slišati o peticijah. Zadnjič so v Fari eni >rei pomembnejših kranjskih cb-imelt spet enkrat občinsko sejo. ti priliki se je fajmošter spomnil I e dobil enkrat ukaz, naj izpo-je peticijo za splošno in enako ilno pravico. Hitro je nekaj skrpal imcije so podpisali, ne da bi ve i &aj. »Slovenec« je bil tako ve da se je vendar še našla občina, \st zmeni za volilno reformo, da ro ponatisnil tisto fajmoštrovo Ipucalo. In ponosno je zapisal na-Ljudstvo se oglaša«. Pa — o tSlovenčevi« redakterji so v I radosti pozabili ta »sklep« preiti; ko bi ga bili prečitali, bi ga bili priobčili, kajti v peticiji je |eno, da celo Faraui nema-•splošne i n e n a k e v o 1 i 1 n e vice, marveč le pomnoiitev |etskih mandatov. Bog ve, če se im kaj sanja o tem, da večje [vice, nalagajo tudi večje dolžno-\"o, če se kdaj posreči, da dobe .alci deželni zbor v roke, bomo nali preskrbeti, da se temu primerno tudi telili davki in da liberalci iDoio samo davkov plačevali, kle-ilci pa jih v živali. Ogenj in žveplo bljuje le- rnec« na ljubljansko delavstvo, - tekom enega tedna klerikal-vakrat štreno zmešalo. Dogodki In Bga tedna so bili pa tudi taki, s; jezi poraženih klerikalcev ni zlasti ker je sedaj očitno, da IriLaloi nimajo med delavstvom lake zaslombe. Klerikalci se a j o skrivati zababjimi lami, če hočejo javno nasto-ker razen nekaj najetih prija« jev grenkega jeruŠa nimajo nič |9kih na svoji strani. Kar je bila d: 'cmejskega ijudožrca Behanzina [atenska garda, to so za behanzin •ea dr. ŠusterMča spokorjene oi rarice Brez teh amaconk iz tolče tovarne se ne upa na beli O gararicč) so nositeljice »katove ideje« med delavetvcm in zato mo dosledno, da obesijo bi ne bila nacto alna, bi ta dr-a sploh ne bila resnično svobod na, ti neben narod ni svoboden, če ni cblaet v rokah njegovih lastnih o?, če v vseh ozirih ne veljajo £cvi nazori, njegovi običaji in nje v jezik. Noben narod ne sme bit) Visen ali zatiran, a tudi ne sme ogar zatirati- kakor naj imajo vsi d|e, ne glede na stan, enake pra-e in enake dolžnosti, tako naj bo i med narodi. In iz tega se jo ro-o geslo: slovenske zemlje — Slo-:-c m. In pod solncem tega gesla je pnel avstrijski patriotizem. Kar se v oni dobi moglo storiti za raz-lenje teh nazorov, se je storilo, sti so se rodoljubi začeli zanimati slovenski jezik in mu posvečati so pozornost kakor poprej. In tako Bcoska invazija le ni estala brez aitdic; seme, ki ga je zanesla v Pijano, je začelo vzlic neugodni -t Oni atmosferi vendarle kaliti. °dilo se je večkrat, da so pri Dam-Qvih ali pri gospe Garzarollijevi ivenele čaše in bo zbrani prijatelji P!vali lepši prihodnjosti slovenja naroda in popolni neodvisnosti ženskih dežela. klerikalci na zastavo sve tega Miheljna babjo kiklo. To bi bila edino prava zastava ia katoliško armado. — Najsmešneje je, kako skuša »Slovenec« farbati svoje beeke glede nedeljskega shoda, češ, da se je vršil v senci policijskih mesecev in da je vladni zastopnik podpiral delavstvo. To je že prene-umno! Polioaji so bili postavljeni v varstvo katoliških možičev in ciga raric, zato da niso te katoliške čete bile tepene. In ker se je zborovanje vršilo v privatni hiši, Kjer stanujejo stranke, ki imajo vendar pravico, da nezadržano hodijo v hišo in iz hiše, postavljeni so bli redarji tudi po stopnicah. Cigararice in njihovi katoliški Alfonzi so prišli z izreonim namenom, da shod razženo, in le mirnemu in prevdarnemu postopanju vladnega zastopnika se je zahvaliti, da se tem ljudem ni nič hujega zgodilo in da so bili z nežno obzirnostjo iz dvorane odstranjeni. Vladni zastopnik ni v bivšem »Katoliškem domu« nič drugače postopal, kakor na strelišču Pustil je, da je dr. Krek večkrat pretrgal zborovanje in pustil je tudi. da je ibarovanje pretrgal Kardelj; na strelišču je pustil, da so klerikalci odstranili kolikor so pač mogli delavcev, ki so zborovanje motili, v bivšem katoliškem domu je pa pustil, da so reditelji odstranili katoliške razgra jalke. Vladni zastopnik je na obeh shodih enako postopal. Dokler je bilo to v korist klerikalcem so bili s tem prav zadovoljni, zdaj pa zabavljajo. Klerikalci postanejo vselej nezadovoljni, če jih javni organi ne podpirajo. Ta drhal zahteva vedno, naj jim javni organi tlačanijo, če so pa tudi drugim pra vični, jih hitro oblajajo. Ali je mar vladni zastopnik kriv, do so delavci v katoliškem domu znali napraviti red, na kar se je zborovanje mirno završilo, med tem ko na strelišču klerikalci niso bili kos delavcem in se je moral vsled nastale velike nevarnosti shod zaključiti. Seveda je to blamaža, ki klerikalce skeli in peče in zato se togote kakor bi bili znoreli. — Vipavski kaplan Debe- vec čutil je preteklo nedeljo potrebo moliti tudi očenaš za — pijance in nečiBtnike. — Ne vemo sicer, koga je imel pri tej priliki pravzaprav v mislih. — Ej, morda pa je gospod našel kako interesantno listino o preteklosti naših »farovšksh zidov« če s^ ne motimo, je ravno letos 30 let, odkar so se dogodile v vipavskem župniš&u senzacijonelne stvari. — Živela katoliška morala! — Farovški kužki iz Ribnice še vedno popadajo mirne ljudi in tulijo, da se razlega po r b niš ki dolini. Ker kažejo vidne znake ste klosti, svetujemo ribniškemu dekanu, da jih priklene ali jih pa pošlje v Pasteurjev zavod. — Kastawa katoliškega izobraževalnega društva visi v cerkvi na Ustju pri Ajdovščini. Pa se bodo klerikalci zopet strašansko jezili, če pravimo, da vera peša. — Tržaški mestni svet. »Sole« javlja, da je že podpisan ukaz, da se tržaški mostni svet zaradi eleparstev pri zadnjih volitvah razpusti. — Repertoir slovenskega gledališča. V pt u k je premijera M*ndić<-ve opere »Peter Sva-č i Ć«. Za to predstavo se bodo da jale za sedeže nove vstopnica s št 56. Da ne bo neljubih pomot, naj blagovolijo vsi, ki imajo za odpove dano premijero dne 12. t. m. kupljene vstopnice s št. 55, oglasiti se v Še-Šarkovi tobakarni, da se jim povrne denar ali da zamenjajo vstopnice. Ker je za petek samo za tržaške Slovence naročenih čez 50 sedežev, naj se to vpošteva ter naj si zlasti rodoljubi z dežele pravočasno preskrbe pravočasno sedeže, kajti kdor bi prišel brez naročenega sedeža ali brez veljavne vstopnice, temu se pri najboljši volji ne bo moglo vstreči. V nedeljo sta dve predstavi: popoldne Ogrinčeva veseloigra »V Ljubljano i o dajmo« in »Krojač F i p s«, — zvečer pa »Pot okoli zemlje«. — Slovensko gledališče. Sinoči so v drugič uprizorili Cankarjevega „Kralja na Betajnovi" in sicer spet z najlepšim uspehom. Na predstavo je prišel tudi nadvojvoda Josip Ferdinand. Igrala se je tako dobro, kakor pri premijeri; morda še nekoliko sigurneje, kar je bilo igri le na korist. — Velika meskarada ljubljanskega 9Sokolac9 katera bode, kakor obio»|no, na pustni torek, c beta — sodeč po pripravah — zopet nadkrilila vse predpustne veselice. »V rožoah« je geslo letošnji sokolski maskaradi1 Tu je dano fanta ziji široko polje in obiskovalci se bodo lahko poslužili raznih mask in in kostumov, ker maskarada se vrši ob času, ko vse cvete, ko je vse v rožioah! Dvorana bode spremenjena v pravi cvetličnjak, na sto in sto rože domačih kakor eksotičnih bode krasilo nje stene. Ia te razne maske, te »Žive rolce«, kakor nagetjni, mačehe, vrtnice, marjetice, mak, vijolice, solnčne rože, zvončki, tulipan, vetrnice itd. itd., ali ne bo to divni pogled v ta živi cvetličnjak!? Kjer so »rožoe«, tam so tudi metulji, rasni hrošči in tudi žabe in kuščarji in druga taka golazen se dobi. Seveda, da ne bo manjkalo v tem velikanskem ovetliČnjaku raznih vrtnarjev m vrtnaric, delav cev, delavk in še celo kaki pro fesor »botanke« se bode našel v kakem kotiču ter pridno »rožoe« na biral. Oho! pa to ne bo tako lahko, ker posebni čuvaji (škrati) bodo strogo pazili, da kaka »rožca ne zgine«. Preverjeni smo, da se bod sešli v tem ogromnem rastlinjaku na pustni torek razni narodi, ki bodo občudovali krasoto teh nebroj nih rožic! V cvetličnjaku bodo svirale razne godbe in tudi za okrep ćavo bode skrbljeno, ker v posebnem paviljonu se bode dobival med drugimi tudi pravi cvetlični med in sveže kuhani kamelčni čaj in čaj iz »tavžentrož", tako, da bode za vse skrbljeno. — V rožcah • • • I Za ta ve-lepomemben naslov svoji letošnji maske-radi se je torej odločil ljubljanski „Sokol". Kakor znano, se jc letos razpisala majhna nagrada za najboljšo misel za maskerado. Prišlo je še dokaj nasvetov odboru v roke. Fantastičnih, banalnih, duhovitih, pametnih, neumnih. Večina je bilo takih, da bi jih pač morda Čisto lepo izvedli v Crjstal Palače v Londonu, če bi odrinila Rocke-feller in Carnegie vsak nekaj iz svojih nečuvenih žepov. Nekateri načrti 80 bili zopet tako specielni, da bi se našle morda kake 3 maske, ki bi se podale v njihov okvir. „Sokoluu je pa na tem, da spravi v svoje predpustne p riredb e polagoma nekaj sloga, neko celokupnost, ki se ne bo izražala le v enotni dekoraciji, ampak tud| v enotnem maskiranju. Doslej so se kljub vsej reklami, vsem razlagam, vsej osebni agitaciji ti poskusi razbili na pasivnem odporu, na indolenci maskirancev, kar ne priča ravno o dobrem okusu slavnega občinstva. Gotove skupino, in to navadno najkras-nejše, so se vselej hvalevredno ravnale po izdani paroli in so se oblekle v smislu maskeradnega naslova; poleg njih pa mrgoli vsako leto dosti mask po dvorani, kojih kostumi se k ideji maskerade, čeprav so še tako lični, prilegajo kakor zaušnica k ljunavncmii sestanku. Seveda se ne more in noče stavljati nikakih pretiranih zahtev na žepe ljubljanskih veseljakin in veseljakov. Marsikdo ima že kak kostum doma ali ga dobi na posodo. Videli smo tudi maske, ki so več let prihajale v sti obleki, z malimi prenared-bami. To je zelo praktično. Imenitno pa ni. Včasih ima kdo sorodnike v krajih, kjer so prav lepe narodne noše. Alo, hajd, dobi tako obleko od tam in pridi kot Slavonec, kot Dalmatinka, čeprav se maskerado nazivlja na pr. „na dnu morja". Da se pride tej „ne-discipliniranosti" Častitih in spoštovanja vrednih mask morda vendar v okom, ne da bi mogel kdo govoriti o terorizmu ali apelu na ne baš polne denarnice našega občinstva, izbral se je za letošnji pustni torek maskeraden naslov, ki dovoljuje vsakomur, da se primerno našemi, a vsled tega ne trpi nobenih izvanrednih stroškov, tudi če porabi že kostum, ki ga morda Že ima. „V rožcahu bomo; torej bo vse cvetelo, imeli bomo izvanredno zgodno spomlad, trajajočo Žalibog samo eno edino noč, kar je dokaz, da nima le sušeč, ampak tudi svečan „rep zavit". Pričakujemo, da se bo na pomladno rajanje zbralo odlično število -najkras-nejšega cvetja, rože, trobentice, zvončki, krizanteme, breskve, jablane, lilije, marjetice, cvetoče buče, mak, orhidije, češ-minje itd., itd. Poleg teh zastopnic botanike upamo srečati tudi mnogo prijateljev narave, ozaljšanih s cvetjem; upamo, da bodo tudi nema-skirani vdeleženci povzdignili splošno harmonijo s tem, da si vtaknejo v gumb-nico ali za klobuk kaj cvetja. Pa s cvetkami v neposredni zvezi so še draga organska bitja: metulji, gosenice, kobilice, škrjančki, slavci, lastavice. In kdo bi se ne zavrtel od srca rad v plesu z mičnim kebrčkom, kdo bi ne duhal bohotne centifolije, kdo bi ne bil skrivnostno-sladko gin j en, če se ga ovije bujen bršljan? Tudi za moške maske je polje preširno. Pedantični tropotec, vonjavi Žafran, bodeči kaktus, ponižni krompir — da jih le par naštejemo; dalje: fauni, satiri, povodni možje v družbi plavutastih vodnih vil, — vse, kar pooseblja klijočo naravo. Zlasti bi bilo priporočati izvirnih n a • glavnih okraskov. Tu je polje za iznajdljivost. Za danes pripominjamo samo še, da se vdeleži slavlja tudi posebna rastlinska hrna, doslej Še precej neznano bitje. O tem prihodnjič več. — Plesno solo za mladež svo j h p. n. članov priredi v letošnjem pred postu narodna čitalnica v Ljubljani. Vaje se vrše vsako sredo in petek od 6 do 8 ure v mali dvorani »Narodnega doma«. Poučuje plesni učitelj g G. Morterra. — Ker je s to prireditvijo od pomagano potrebi po domačih hišnih plesih, upa odbor, da je s tem mnogim čitalničnim članom zelo ustr gel — IV. kmetski ples priredi v nedeljo 17. t. m. pevsko društvo „Ljubljana" v vseh prostorih „Punti-gamske pivnice4*. Začetek ob V28. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K, obitelj treh oseb 2.40 K. Godba c. in kr. peš-polka št. 27 in kmetska godba. Obiskovalcem prejšnjih kmetskih plesov „Ljubljane" je še gotovo teh prijetna zabava v dobrem spominu in naj nikdo, kdor se hoče dobro zabavati, ne zamudi te prilike. — Opazka. Ker se pri toliko velikem številu vabil prav lahko katerega spregleda, naj dotični blago volijo oprostiti in vseeno na kmetski ples priti. — Pevsko in tamburaško društvo ,Zvon* w Trbovljah vse p. n Trboveijčane in nam biage sosede uljudno opozarja na veliko maskarado, katero priredi v soboto dne 13. svečana 1904 ob 8 uri zvečer v gostilni gosp. Dolničarja na Vodah. — Veteransko društvo v Kranju priredi dne 17 t. m. v telo vadmh prostorih »Gor. Sokola« plesni venček. — Zelenica Maribor-Wies. Pretečeno nedeljo je ogreval poslanec Wolffh ardt mariborske mestne očete za ta železniški načrt. Wolffhardt je uverjen, da bi se imenovana železnica izplačala, ker so lastniki novih premogovnikov ob progi projektovane železnice izjavili, da zamorejo 70.000 ton premoga naložiti na novo železnico. Vendar bi morala mariborska občina prevzeti stroške za podrobne načrte v znesku 17,000 K. Zupan dr. Schmi derer je odločno odkimal. — Hud frančiškan. Na Božič je imel v cerkvi Marija Trost pri Gradcu popoldansko pridigo frančiškan p. An-zel. Pri tem je stalo nekaj mladeničev pod korom, kjer ni frančiškan maral videti mladine. Na njegovo zapoved so se vsi odstranili, le čevljar Fuchs se ni hotel umaknit. Frančiškan ga je zgrabil ter vrgel iz cerkve, za njim pa je vrgel še klobuk in dežnik, ki sta padla v blato. Fuchs je nesel oboje v zakristijo ter naprosil mežnarja, naj mu klobuk in dežnik osnaži. Takoj je pritekel frančiškan v zakristijo, vrgel čevljarja na tla ter ga bil s kleščami. Frančiškan je bil obsojen v globo 20 K, za zgubljeni zaslužek vsled poškodb in za bolečine Čevljarju 26 K. Značilna jc izjava sodnika, da je tako postopauje sramotno za duhovnika, ki bi bil lahko poklical mežnarja, da bi čevljarja — iz cerkve vrgel. — Brezsrčni starši. Pri graški policiji sta skoraj istočasno javili dve revni stranki, da jima je neki mož, ki se je izdal za vrtnarja, izročil po dva otroka z izgovorom, da ima nujni pot, a otrok ne more s seboj jemati. Nekemu hišniku je na ta način izročil 12letno deklico in lOletnega dečka, neki delavčevi ženi pa tri leta starega dečka in jedva 3 mesece staro deklico, ki še niti jesti ne zna. In mož do danes Če ni prišel po otroke ter najbrže tudi ne pride, ako ga ne izvoha policija. — (Vesni1} društvo slov. in hrv. dijasov vpoctabljajočih umetno-stij na Dunaju hvaležno naznanja, da mu je poklonila si. »Slov. Ma tioa« 32 znanstvenih in beletrističnih knjig. — Vivat sequens! — Izpred okrožnega so-diftča v Novem mestu. Ivan Miklic, delavec v Malih L^sah, je dne 5. novembra m. 1. skozi okno posestniee Antonije Grm vrgel kamen. V sobi so bili mali otroci in je bila nevarnost, da bi katerega ne poškodoval. Obdolženec se zagovarja s svojo pijanostjo, trdeč, da nič ne ve, kaj je delal. Razjarjen pa je bil zato, ker se mu je Grmovka sme- jala, ko ■• je opotekal. Antonija Grm potrdi, da je obdolženec res bil nekoliko pijan, a ne popolnoma. Kamen je priletel ravno pred posteljo, kjer ■o spali otroci, ki so bili vsled tega zelo preplašeni. Janez Nose, kateri je kuhal hruikovec in ki je Miklič pri njem pil, potrdi isto kakor prva priča. Županstvo in c. kr. sodišče v Višnji gori potrdita, da je Ivan Miklič nekoliko slaboumen. Ker pa je bil že kaznovan svoj čas na tri tedne zapora, prisodilo mu je o kr. okrožno sodišče tri mesece. — Franc Otavnik iz Gredic pri Tržišča, nekaznovan, je tožen zaradi težke telesne poškodbe. Udaril je 1. novembra m. 1. Janeza Umka s kamnom po očesu. Vsled te poškodbe je moral Uonek ostati 14 dni doma. Tudi ta se ugovarja, da je bil popolnoma pijan. Jezen je bil pa tudi zato, ker so ga izzivali. Temu pa ugovarja Janez Umek, kateri pravi, da je vse, kar toženi govori, napol zlagano. Franc VelČ potrdi, da Otavnik ni bil izzi-van in tudi ne popolnoma pijan. Reza Dolšak iz Tržišča je pa videla, da je bil tožttelj pijan, se opotekal in padal na tla. Bil je nad obrvmi krvav, poškodoval pa se je lahko sam. Icvedenoa dr. VavpotiČ in dr Defranceschi izjavita, da je bila poškodba nad očesom začetkoma sama na sebi lahka, a vsled infekcije da je postala težka. Županstvo Trž šč« obtožencu ne daje posebno dobrega iipričevala. Sodni dvor ga je otnodil na štiri tedne zapora. — Janez Sta riha, trgovec v Samicu, je začel trgovino brez vsakega premoženja Na pravil je za 15.000 K dolga. D*si je že pred leti vedel, da je pasiven, vendar ni napovedal konkurca Sta riha trdi, da je imel v začetku 5—600 g:d. premoŽenja. Spočetka je lahko plačeval, a vsled velike konkurence zadnjih let je prišel na kant. Obsojen |e bil na 14 dni z»pora. — Ponesrečen kamnosek. Dne 11. t. m. je v Hrušioi pri zgradbi železnice kamnoseku Iv. Paaoottin ju, ki je obdelav«! kamnje, odletel kos kamna v desno oko in mu ju tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. — Poštni tat prijet. V noči od 10 na 11. decembra m. 1. je bila na južnem kolodvoru ukradena poštna vrečica s 3900 K Tatvina opazila se je selena pošli v Trstu. Tatvine sumljiv je bil neki poštni uslužbenec, ki se je vozil s poŠto v amjolančnem vozu brzovlaka št. 100 in so istega v Trstu zaprli. Tudi v Ljubljani so •e vršile raziskave pri poštnih usluž bencin Včeraj pa se je mestni poli* oiji posrečilo dobiti pravega tatu v svoje roke. Aretovala je v Kolodvorskih ulicah poštnega hlapca Marta Fiorjamča ii Brdovoa na Hrvatskem, ki je služil tukaj pri Lufcm nu na Igriškem trgu št 1 in je vonl pošto. FlorjaniČ je včeraj izstopil iz s'uioe in se je hotel s svojo ljubioo Tere zijo Golobovo, stanujočo v Vodmatu, občina Moste, odpeljati vZtgreb, ol-ted pa menda odpotovati v Ameriko Pri Fiorjamču so dobili 3700 K denarja, torej skoraj ves denar, ki je bil ukraden iz poštne vrečic*. Are-tovana je bila tudi FiorjaniČeva ljubica. Florj*ni6 je takoj priznat, d« je on denar ukrade). Peljal je dne 10. decembra m. 1 zvečer s poštnini vo zom na južni kolodvor in je tam takoj med časom, ko je sluga skladal pakete v ročni poštni voziček, pre-rezal vrečico, katero je bil sluga obesil na vrata velikeg* postnega voza, in vzel iz nje denar, v ▼rečico pa je dal nepopisan papir, čeŠ, da se ne oode opazilo, da je bilo iz vreče nekaj vzetega. Denar je spravil pri sebi in se je peljal Ž njim nazaj na p>4to in potem še enkrat na kolodvor. Nato je Šele Šel domov, kjer je spravil d nar v kovčeg in drugi dan ga i * skril na hlevu za streho, kjer ga je imel skritega do včerajšnjega dne. Na pošti ni nihče mislil, da bi bil FlorjaniČ izvršil tatvino in njega še sodniji niso navedli med osebami, ki so bile sumljive tatvine. Policija pa ga je vaeeno neprestano nadzorovala in izvedela, da je v zadnjem mesecu potrosil okoli 30 K več, kakor je zaslužil Vrh tega je zvedela policija, da ima Fiorjanič v Mostah ljubico in je dala tudi to nadzorovati. Dognalo se je, da je FlorjaniČ plačal za svojo ljubioo stanovanje in hrano in da ji je dal 24 kron, da si je nakupila obleke. Včeraj ziutraj zvedel je pohejski straž nik Franc Erklavo, da se nameravata Fiorjanič in Terezija Golob odpeljati. Policija ju je vsled tega nadzor vala ves dan in ko je popoludne prišel FlorjaniČ po svojo ljuba v Moste da sta šla skupaj na kolodvor, sta jima sledila stražnik Erklavo in njegov brat do kolodvora, kjer sta ju tudi Že pričakovala dva detektiva, kt sta ju v bipu, ko sta hotela iti na kolo dvor, prijela in aretovala. V noči od 12. na 13. novembra ml. je bila tudi na južnem kolodvoru prerezana denarna poštna vrečioa in je bila is iste vzeta srebrna ura. Ta ura se je sedaj tudi dobila pri Florjaniču. Nsj bri je FlorjaniČ takrat mislil, da je ▼ vrečici denar in jo je prerezal, do bil pa je le um Policija je Florjaniča in Terezijo Golob izročila deželni sodniji. — Pisalno mizo iz koleščkov- Gosp. Ivan Debeljak Cerkvenih ulicah (Dolenčeva hiša) je iz več sto koleščkov, takozvanih »špul«, izdelal pisalno mizo. Dasi ni izučen mizar, mu je delo jako lepo vspelo. Rabil je oele tri mesece, da je to delo izvršil. Miza je trdna, dasi misli na prvi pogled vsakdo, da je treba le lahkega sunka in na stotine koleščkov bi sfrčalo na tla. Gosp. Debeljak misli to mizo razstaviti. — Premog kradel je včeraj zvečer v skladišču na južnem kolo dvoru 12letni deček M K. Stražnik ga je prijel, ko je nesel premog po Dunajski cesti domov. — Havelok ukraden. Gostilničarju Andreju Zajcu na Poljanski cesti št. 11 je bil danes dopoludne iz gostilne ukraden rujav havelok] — V Ameriko se je odpeljalo včeraj ponoči z južnega kolodvora 27 oaeb, in sicer 13 Slovencev in 14 Hrvatov. — Izgubljene in najdene reči. Neža Repnifc, žena železniškega UBlužbenoa, stanujoča na Za loški cesti št. 1, je izgubila včeraj popoludne na poti od Poljanske ceste do Mestnega trga bankovec za 10 K. — Šolska učenka Angela Baraga je našla v Konjušnih ulicah št. 1 konjsko odejo. — Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer dru štveni koncert v prostorih »pri Per lesu«, Prešernove ulice. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina ,Ce Grijfon' najboljši cigaretni papir. 45 Jlofftlva »e povsod. 705 ir ff**~ Se dobiva povsod! Sij?)* jr * 2 neobhodno potrebna zobna Drema 4. vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave. konjak zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kt-miškini nadzorstvom. De stil eri j a Guh l M Trst-Barkovlje. V, steklenica K 5'—, '/« steklenice K 260. — Na prodaj v boljših trgovinah. 12 Zahvala. C. kr. okra], glavar v Logatcu, blag. gospod Ivan Kremenšek podaril je za dva revna, a pridna učenca tukajšnje ljud. Sole 90 kron v napravo njima potrebne obleke V imenu obdarjenih se podpisano Šolsko vodstvo ganljivo zahvaljuje in kliče blagemu dobrotniku. Bog plačaj 1 Sol. vodstvo Sv. Vid nad Cerknico. Jan. Zupančič, nadučitelj Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje naJbatljM* priznana hUHklil lili.'!!!! katera okrepenj« ImmIm^, o d m trn-ujuje luik« in preprečuje Izpadanje Ia«. t steklenlea z natadom 1 H. Razpošilja ss s obratno poŠto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinah vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Lausteka v Ljubljani, Resljeva cesta it. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefevegra jnbil. mosta. 37—2 Darila. U»>ravni3tva našega lista eo oposi t : Za družbo sv. Cirila In Metoda : Gosp. Mrl. Nevesekdo 3 krone 70 vin. nabrano v veseli družbi pri zlati ribi". - Gosp. Ivan Frole, Trnovo, Ilir. Bistrica 5 K 62 vin. nabral v veseli dražbi v Ive-tovi gostilni v Ilir. Bistrici z motto: Spominjajmo se družbe Sv Cirila in Metoda Darujmo pridno ji, v spas našega naroda! (Glej družbeni koledar, prosinec) M L stava pri kegljanju 1 K, 4 K nabrane v privatni družbi. Skupaj 14 K 32 vin. — Živeli! Za Prešernov spomenik. Gospića Ivica Medic nabrala 1001 ficek pri božičnem drevescu — Živela nabiralka in darovatci! Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 13. januvarja 1904. 'i Denar Blago 10055 10075 1U0 55 '007S h 0'65 10 i>0 Naložbeni papirji. 4 2% majeva renta . . . 4 2°/0 srebrna renta . . , 4°/0 avstr. kronska renta 4°/0 „ zlata „ 4% ogrska kronska „ 4°/0 h zlata 4°/0 posojilo dežele Kranjeke 4l/2°'o posojilo mesta Spljet 4V*°/o ., „ Zader 41/t°/J bos.-herc žel. poa. 1902 4% češka dež. banka k. o. . 12045 69 tO 11905 V>W— 100 — 100 — 119Ž5 100 75 100 — 10: — U095 li 191 100- 10060 100— 1(070 10175 102 — 4°/0 a M M Ž'°- 41/i<7o zst pisma gal d hip. b ***/»/• pefit. kom k. o. z 10°/, pr..... 106-70 lf.7-70 4*/j7o zast- pisma Innerst hr. 101'— 102.— 41/j0/o n ogrske cen. dež hr......tOfrSG 10150 4Vs°/o z pis. ogr h'p. ban 100 05 lul — 4Va°o obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... 4\a0,o ODl češke ind. banke 4° 0 prior Tr=*t-Poreč lok. žel. 4% prior. dol. žel. . . . 3° o „ JUŽ. Žel. kup. Vi Vi »7t"/i avst. pes. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 1854 . . „ „ 18607» . 1834 „ tizske......lj 162 — n zem. kred. I. emisije ji i» li* a „ ogr hip banke . „ srbske a frs 100 — turske. .... Basilika srečke . . . Kreditne ... 100-— 101 — KK)-fiO '015U 9rt 5 99-50 lOfrM 304-i 5 K(6 75 110'65 lOloo 180— 190 — 184 50 166-50 .57 - 261 — 16570 JWr— 2VJ6 — 284— 288 — 264 — 91 -134*5'» 19*11 462 — 81 — 7W- Wr-53 -1S-7S 65 — 77-— E07-- 268 — 94 50 1. 560 20*10 472 -86 — 83 — 74 — 54 -27 75 6S — 82 — 517- Inomoške „ ... Krakovske „ ... Ljubljanske ., ... Avst. rud. križa M . . . Ogr „ „ „ ... Rudulfove „ ... Salcburško „ ... Dunajske kom. H ... nt niče. Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. Kreditne banke . . Odrske t. „ . . Živnosten8ke „ . . Premogokup v Mostu Briix) Alpinske montan ..... 432*76' 48371 Praške žel indr. dr. . . . 1935 — 19 »5 — Rima-Muranyi....., 488-_ 490-— Trbovljsks prem. družbe . 385 — 390«_ Avstr. orožne Uvr. družbe -»60 — 4^3 — Češie sladkorne družbe . . 155— 156 — Valute. C. kr. cekin...... 11*33 %0 franki . . . . . . 19 07 20 it arke....... 23*44 Sovereigns....... j 2 195 Marke........ 1 117*17 LaSki bankovci..... j 95-30 80- 87 — 6;:>2.^ 67625 16 Kr— IA 6 — 678*75 H79 75 769— 771 — 253-50 254-50 685-— 695 — Rublji Do'arji 11 37 1^ 10 23 52 24-»>4 117 37 95-50 25275 25375 484 6 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 13. januarja 1904. '»ran* si. Pšenica za april . . ., „ okt. 1903 za 50 kg K 792 Rž „ april . . . Koruza „ maj i901 . . Oves t, maj .... FfVIttir. Vzdržno. 50 50 50 50 7*70 666 5-27 552 Umrli so v Liubljaf Dne 5 januvarja: Matija Dimrnfc jač 26 let. Krakovske ulice 27, jetifc Jožefa pl Schonborn, zasebnica, 7 Rmska cesta 2, ostarelost. — -j matic, poslovodjeva hči, 11 mesecev covo nabrežje 1, ospice in pljučnica Dne 6 januvarja: Josip ŠuStar. 4 69 let, Mesarska testa 1, Paraljsis Dne 7. januvarja: Marja Pua narjeva žena, 42 let, Prečne ulire t, J pljučni katar Terezija Naglic, st hči, 24 Istj Ravnikarjeve ulice 5, je Dne 8 januvarja: Ana Goričnik niča, 62 let, Marije Terezije cesta Dne 9 januvarja: Kristina krojačeva hci, 2 leti, Rimska cesta j Eronchitis capill V deželni bolnici: Dne 2. januvarja: Ernestins Fri ključarjeva žena. 34 let, jetika Dne 3 januvarja: Filip Černiv vodjev sin, 12 let, črevesni leg*r. Dne 4. januvarja: Marija Sim stija, 66 let, Marasmus senilss. — A, Skupčar, delavčeva žena. 29 let, jet iq Dne 5 januvarja: Urftula Perm. stija, 74 let, ostarelost. V hiralnici: Dne 5. januvarja: Elizabeta Jer -] Iavka, 80 let, Paralysis cordis Meteorologičco poro i rtitatfc cftd morjem 10«*S. SrtiioJI «r*nl lit k I 37 1 — 28 sr.avzhori -i 43 sr.jzahod ! I Srednja včeraisnja temperatura vjrtnale* — 2*6J. Vlo'.rina v 24 urah : Urarska ob lepo urejena in brez konkurence e preselitve proda. Več pove upravnistvo „S1oy\ i Naroda". Stanovanj z dvema sobama in kuhinjo se ai odda w FlorijanskJIi u ateir. 23. Lovski pes 4 leta 8t*r, zelo lep, z dolgo prav uporaben, dober aporter vode, je na prodaj. Vpraša naj se pri upr. „SIov. Naroda". ] ŠOLA za krojno risanje za ž obleko in perilo« Spodnja Šiška, Planinska cesta i Učenec zdrav in iz poštene hiše, za primerno izobražen, se spre)! takoj v manufakturni in spe rjj trgovini na Vrhniki. \d Ponudbe je naslovili: Riits Rudolf, trgovec, Vrhnika. Dobro idoča gostiln v sredini nr.t^ta L ub'jane se proda. Ponudbe naj se pošiljajo na up* niStvo »SI. Ntroda« i_»od 6t 50( Mlad pek ki bi se rad osamosvojil, želi \ Ijanskem mestnem okolišu kupiti il zakup vzeti pekarij a Prijazne ponudbe pod 9IB. *| na upravništvo „Slov. Naroda", it „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani-* Podružnica v CELOVCU. Kupuj«* In prodftjia vao Trste rent, sastavnih pisem, prijoritet, ko* munalnib obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promaše Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital H 8,000.000 Zamujava li eksLomptuji Daje predujme ia vrednostna papirja. izžrebane vrednostne papirje in JZa*var-vx3e> sre<51ca> proti vnovčuje zapale kupone. ic-vxrzi-a.l 1-r g-u.Tol. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ienitninske kavcije. K«Woiii|»« In Inkaaao turnir. HJ} ftjf Horaua uarorlla Podružnica v SPLJETU. <2=^- Urnarne vloaje »prejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proU ugodnim obreatim. Vložeul denar obrestuje od dne vloge do ue vzdiga. 4 Promet s čeki in nakaznicami. Edor potreliiije Jobi ga pri J. Geržina v St. petru na Krasu. 123-1 ■t: Učenec se sprejme v špecerijski trgovini C. C. Hoizer v Ljubljani. Dobro vpeljano prodajalno oddam s I. februvarjem t. I. v najem pod ugodnimi poboji. Več pove lastnik Albert Do-mladis v II. Bistrici. 72—2 Prostorna Mimn is malo stanovanje se da takoj ali pozneje v najem. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 86—2 1 «1 iti ii 1: S 21 v n ii 6 U li- Proda se za jako nizko ceno dobro ohranjen parni stroj 5 kotlom za 4 konjske sile. Delujočega se laliko ogleda samo še 14 dni pri Franc Burger-ju, mizarju v Spod. Šiški. 100-2 Poskusite Varstvena znamka. Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. Ogreva in oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: 5—9 EDMUND KAVČIČ, Ljubljana. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. Benitna ponudba. Sodni tajnik, 40 let star, visok in prijetne zunajnosti, Značaj en, se je// poročiti 5 pošteno, v gospodinjstvu izurjeno in primerno doto imajočo gospodično, večje in lepe postave. Stroga tajnost zajamčena pa tudi zahtevana. Le resne ponudbe do dne 23. t. m. pod „Doktor juris", Gradec, J(auptpostlagernd, gegen Jnscratenschein. v Škrat edini slovenski humoristično-sati-rični tednik, M prinaša izključno originalne siife. Jjhaja v Trstu vsako soboto. — Aaročnina ^a vse leto 6 Jf, ja pol leta 3 Posamezne številke se prodajajo po tO stotink-Zahtevajte brezplačne številke na ogled! Benitna ponudba. l[čitelj, posestnik ter rezerv, častnik, 30 let star, se jre// seznaniti v svrho skorajšnje poroke s poštno upraviteljico ali trgovsko, in & mogoče tudi mu-Zikalično izobraženo gospico, Y Staro od 18 do 26 let J Samo resne ponudbe na Y 1 upravništvo do 20. t. m. pod v S „JLjubeznivost SO". 119—1 | jfinejše pustne krofe priporoča J. ZALAZNIK slaščičarna r i STARI TRG 21 I GLAVNI TRG 6 27-1 I SV. PETRA CESTA 26. Mlad mož * ki je dovršil ni {jo gimnazijo, želi sprejeti službo v kaki pisarni ali tiskarni. Ponudbe pod 9,F. M.cff poste restante, glavna pošta« Ljubljana. Službe. Pri podpisanem generalnem zastopa c. kr. priv. zavarovalna družbe »Avstrijski Feniks" v Ljubljani razpisujeta se dve službi 1032 potovalnih uradnikov v oddelku za požar z letno plačo K 1200 in drugimi postranskimi dohodki in ena služba potovalnega uradnika v oddelku zavarovanje za življenje z letno plačo K 2400, dijetami in provizijami. Prošnje vložiti je do 20. januarja t. I. pri podpisanem generalnem zastopu. Oziralo se bode le na take prosilce, kateri so strokovno zvežbani in samskega stanu. C kr. priv. zavarovalna družba »Avstrijski Feniks" na Dunaji Generalni zaatop v Ljubljani. 1000 km ake je f«lj«a]a! aaakrbao radaiavako ta Jana kajiga e pre-ebflem »lafoslov« etrok. 1 vet mteei ■»avahueaaii poAflja itskrtaia mm 90 k t mvalr. mmmakma gospa .»■pa. Btrila iw. aa« Likamo Peter Keršič tovarnar vozov "V Šiški 67—2 pripore«« veliko izbero = vozov in sam. GOTOVO najcenejša in najboljša dobava zelo točno idućih žepnih ur z remontoir-navitjem na debelo. Nikljasta anker-ura, sistem Rosskopf, 6 K. Patent Rosskopf-ara s plombo mesto 35 K samo 13 K. Ravno ista, z dvojnim pokrovcem, prava srebrna anker-ura 16 K. Orig zlato plak. od pravega zlata nerazločljiva anker-ura s tremi pokrovci, mesto 30 K samo 15 K. Srebrne verižice k uram 2—4 K, zlato plat. z eleg. obeskom 4 - 8 K. Amerik, anker budilnica, jeklena, 2 K 50 v. Salonska ura z godbo. 69 cm dolga, igra dvoje krasnih komadov, iz hrastovega lesa, samo 16 K. Bogato ilustr. cenik s 500 podobami zastonj. Nasl : K1 M»1I A KI \, IV. Ht-rjcKtftM»e 3, Dunaj. (3382—4) r Slastna 1 M (3223-11) pijaca Talanda Ceylon-čaj. Ne vpliva vznemirjajoče, temveč kre-pilno na duha In telo: St. 1 v zavojih po 20, 30, 125 vin: if 2 „ „ „ 24, 60, 150 „ m 3 $i „ „ 32, 80, 200 „ Zavod za mebliranje in dekoracije Telefon št. 97. v Ljubljani, Frančiškanske nlice št. 10. Telefon št. 97. Pohištvo vsake vrste od najnavadnejšega do najfinejšega, Zaloga tapet, rolet, karnts za okna, ^^T" zagrinjal in preprog. Naj večja izbera blaga zi pohištvo. Preproste in luksurijozne ženitbene I (3018-9) solidno in ceno izvršene Dekoracije. Oprava celih stanovanj hotelov in kopališč. ki je dovrSil 3 gimn. razrede, prost vojaščine, išče mesta kjerkoli, osobito pri kakem trgovca. Vešč je slovenskega, nemškega in nekoliko brv. jezika, zna pa tudi nekaj slovenske stenografije. Naslov pove upravništvo. 108-2 Jranja Jesih Ljubljana, Stari trg št. 17 priporoča svoj 79-1 modni salon v napravo oblek. Poučuje tudi v krojnem risanju po najnovejšem »istemu. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah F. HITI M Pred škofijo ž t. 20. Zunan a naročila se točno izvršujejo. Južno sadje pomaranče, limone, mandarini, smokve (fige) v vencih itd. se pošilja po najnižjih cenah na debelo in na drobno. Cenik pošiljamo na zahtevo zastonj. Henrik Hubel & Co. TRST. 120-1 Slovenci! Spominjajte se na to, da stoji v Ljubljani Narodni dom in v njem restaravcija. Toči se vedno sveže plzensko pivo in pristna vina. Izvrstna kuhinja Nizke cene. Točna postrežba. Za gospode slovenske vi-sokoSolce priredil sem v kavarni poeebno sobo z biljardom in drugimi igrami. lstotain se sprejme šo nekaj gospic, ki ee žele učiti kuhanja Pouk se vrši pod nadzorstvom kuhinjskega predstojnika. Z odličnim spe Štovanjem IVAN KENDA 87-4 RESTAVRATER. Zenitna ponudba. Vdovec, 33 let star, brez otrok, trgovec in posestnik v bližini Ljubljane, poseduje čez 50 tisoč kron Čistega premoženja, želi si v kratkem Času v zakon vzeti gospico ali vdovo brez otrok, od 20 do 30 let staro in s premoženjem od 10 do 20 tisoč kron. Dotična oseb^ naj bi bila nekoliko zmožna v trgovini, kuhinji in pri poljedelstvu. Pismene ponudbe s sliko naj se pošiljajo pod „Srečna prihodnost st. 1747", poste restante glavna pošta. Ljubljana. Pisma se bodo do 1. svečana t. 1. prejemala. Za tajnost se jamči in se slika pri neugodnosti nazaj pošlje. 36—7 Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. XanrodL ia vesn&oga sedLsu veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ftrit kol. PROGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 2* m ponoči osobni slak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Anssee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Lmc na Dunaj via Amstetten - Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj — Ob 11. uri 61 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob S uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Gurih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budjevice, Plzen. Marijine vare. Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr ), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzeneieste, Inomost, Monakovo (direktni vozovi 1. in II. razreda Trst-Monakovo). PROGA V N0V0MEST0 IN V KOČEVJE Osobni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne isto tako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 26 m zjutraj osobni vlak * Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Lmc, Steyr, 181, Aussee, Ljubno, uelovec, Beljak direktni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trst). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II. razr), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Genevo, Cunh, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Ce lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni »lak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohora, Celovca Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega fcesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7 uri 10 m 1 ob 10. uri 46 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri« m đopoluđne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 65 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in Samo v oktobru. — Čas pri in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za 3 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 Pariška svetovna razstava 1900. DENTIFBICE ^»OCTEDR P1EBRE Svetovnoslavna ustna voda. Dobiva sa povsod. (2106—43) U Potniki v Ameriko!! koncesijonovano društvo za kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru prevaža potnike naravnost ^=^^= iz Trsta v \o\i-Vork ==^= z brzim parnikom ^LMJHAJalMA.66 z 1200 mesti III razreda in s 300 salon-me8ti II. razreda s kabinami in z brzim parobrodom ^GUBL MM.WE*J^m z 2000 mesti lil. razreda in s 4U0 salon-mesti II. razreda s kabinami. hrano z vinom in vso postrežbo iz Trsta y Novi-York III. razred za osebo 180 kron. ,8_, Odhod iz Trsta: »CARPATHIA« 15. decembra 1903 »CARPATHIA« 2. fVbruv. 1904 »AURANIA« 29. decembra 1903. »AURAN1A« 16. februv. 1904. Natančnejša razjašnjenja, vozne bilete, cene, prevoze v druge postranske luke in železniške postaje iz > o v r km- % *» r I* m v notranja mesta Zeti I njenih «■■•>&•« Severne Amerike daje in preskrbljuje Avstrijski domači glavni zastop Schroder & Co., Trst Via Carlo Ghega št. 8, \ nadstr. Naslov za brzojave: SCHRODERCO — TRST. _Izdavajo se vozni Mleti tudi na istih parnikih za Palermo, Neapolj, Algir in Gibraltar B^F*~ Potniki n.tj se ijrluijo pramasio in prerej pismeno ali brzojavu za vozne bik«! "M DZ St. 435603 Oglas razpisa 157 Pri podpisani občini se imajo popolniti 3 mesta redarjev dve za davčno občino Opatijo in eno za davčno občino Volovka. Plačo je 80 K na mesec, nazaj plačljivih in 140 K letnega pavšala za uniformo. Odpoved je določena za obe stranki na en mesec. - Prositelji naj pošljejo svoje lastnoročno pisane prošnje na podpisano pred-■tojništvo (glavarstvo) z dokazom, da so dovršili 24 let, da znajo hrvatski govoriti in pisati in da razumejo nemški, po možnosti tudi italijanski jezik. Redar za Volosko mora stanovati v Skrbićih. Predstojništvo občine Voloska dne 10. januarja 1904. Podpisani deželni odbor razpisuje ustanovo za 1.600 K za pripadnike slovenske narodnosti^ ki nameravajo tiabilitovati se na modroslovni ali pravoslovni fakulteti kakega avstrijskega vseučilišča za privatne docente. Ustanovo bo deželni odbor za zdaj oddal za eno leto. Prosilci za ustanovo se morajo zavezati, da sprejmejo, ako se bo na nje reflektovalo, profesorsko mesto na vseučilišču, če se ustanovi v Ljubljani. Opremljene prošnje za nstanovo so vložiti do dne 15. februarja 1904 pri podpisanem deželnem odboru. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 3. januvarja 1904. Naročajte izborao ,vm~m D ljubljansko delniško pivo S iz pivovaren | v Žalcu in Laškem trgu. Q — I Naročila sprejema | — — Q Centralna pisarna v Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4. q HHEUISISBISISfiSIB acIJI pri ,Zajcu', Rimska cesta št. 24 se nahaja tudi španski „B03SGJT. kjer se naravnost iz sodov točijo svetovnoznana najboljša razna »p»iimU» in druga originalna jasna vina na litre in se oddajajo tudi v buteljkah. Istotam se točijo, kakor že splošno priznano, najboljša ter pristna stara in nova vina v ceni od 32 do 80 kr liter ter poleg tega tudi fini hrvatski „PELINKOVEC". Ob gotovih dnevih kakor po naročilu se pečejo razne pečenke po francoskem načinu (na ražnu). Za obilni obisk najudaneje prosim z vsem spoštovanjem (3344—5) AvgUŠtin ZajeC, restavrafer. ■"i V -C ti »Vi --r - . ■ * - HAVRE-AMERIKA tmgifAt>V i P»"©važa potnike z brzoparniki, ki za-^mmmm^mummm9jS nesljivo prevozijo v 51/« do 6*/i dni I goston I Cena je iz preko morja, po najnižjih = cenah v = BUKSA na omenjena I philadelphia I pristanišča: LaaKzamnHaaaaaaaaa K 250- 1 jtalifax I n. raered (kajite) III. razred (medkrov) K 148-— 26-4 Pojasnila daje brezplačno takoj zastopnik: i Ivan Bihelj v Buksu (Švica) poleg kolodvora. Vožnja LJUBLJANA—BUKS velja ■ samo 5 gld 3 kr. == DRAGOTIN PUC tapetnik In preprogar Dunajska cesta stav. 18 izvršuje v ta laprtnlaka tlela ter ima v zalogi va« v tm stroka ■padajo«« predmete lastnega Izdelka. Vodja ljubljanske podružnica pohištva prvo kranjsko mizarske zadruge v št. Vido ud Ljubljao. 3 Jernej Bahovec trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja v EJntrtJanl Sv. Petra cesta itev. 2 Filijalka: Restjeva cesta Mev. 7 priporoča: Najboljše urejeno aalogo rai- lleneaja papirja^ trgovskih in p«mIovmIIi Itnjt*, aolaklh zvezkov, bltjez-nl«, črnila Itd. Dimnik, Avatrljaka igo-dovlna mm IJudake šole* Maatenake takle za Cralt-• eevo raeunlro. Solake knjige ia IJudake aole. molitvenike v raanih vezeh. Tlakovlne ea gospode odvetnike in c. kr. notarje. 141 pe alovenaklk literata v. Kazno galanter. blago itd. Nizke ceni, tifiia Ii stilna pistrižba. JOSIP STUPICA Jermenar In sedlar v Ljubljani, Prešernove ulice štev. 5. Priporočam svojo ealogo najrazličnejših konjskih oprav katere imam vedno v zalegi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine. a« • Cene nizke. « a co N •O « e k s s ogastvo las z iasnim cvetom in po-mado ,Linge Long po I K; isernati zobje t ,Mentholc -ovo ustno vodo in zobnim praskom po I K 60 h; c epota polti in telesa 7 „Aida" • ^•^a>S» milom : cvetlično 60 h, cream I K. Dobiva se le v Orlovi lekarni Mr. Ph. Mardetschlager, kemik. Jurčičev trg Jurčičev trg v lij u 1»! j a n i. Razpošilja se proti vpoBiljatvi zneska ali s postnim povzetjem Jv. Seunig trgovec z usnjem na drobno In debelo 2 v Ljubljani, Stari trg št. 7 dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin brez konkurence, brez vsacega duha po mm a* I mmlJr>|llm cenah: 1 k«. NO h, 50 kaj. a »O h, pri nakupu večje množine Se ceneje. ftOVO! Patentirano Jfovo! nepremočljivo mazilo za počrnenje rujavih čevljev, usnja itd. Da se nabavi perilo jenitno balo, naj se takoj. ko S& savrši Zaroda oskrbi vse potrebno v platnu, namiznih prtih, brisalkah, y Sifonih, švicarskih vezeninah pri Anionu Sarcu, Ljubljana, Sv* Petra cesta štev. S, nasproti hotelu „Lloyd'\ Znano najbolje blago in najnižje cene. no-i J^cl^aj jtanouanj odda se za 1. februvar leta 190 v novi stavbi „IMžrodne Tiskarne" v 2(naflovih ulicah. Pojasnila daje Jos. Lavrenčič, upravni član v „Narodni Tiskarni" ali pa na Dunajski cesti 31 (pisarna mest užit. zakupa ila restavracija „Pri le leni k iiiu" I 77 r *§f 58-2 Ljubljana, Wolfove ulice štev. 12, 11zborna kuhii\ja )K Vedno sveže Auerjevo marčno ^ ^ pivo )K Pristna vina )K Krasni prostori. ^ v-*^***T*—i—i—i—tjt~ y v y 'v i v1 v 1 y y'1 y* *^* '•11 y11 v11 v ^ Na blagohoten obisk vljudno vabi z odličnim BpoStovanjem »f. •A. Prevzeije gostilne. Vljudno naznanjava, da sva prevzela znano Hafnerjevo i3i^v vhod: Sv. Petra cesta št. 47, ali pa iz Komenskih ulic. Potrudila se bodeva si. občinstvu vsaki Čas postreči s priznano dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili po primerni ceni kakor tudi z vsakovrstnimi vini iz soda in v buteljkah ter z Gdssovim marčnim pivom. Sprejemava tudi abonente za opoldan in zvečer po dogovoru. Slavnim društvom je tudi lepi salon za zborovanja aH veselice brezplačno na razpolago. Za mnogobrojni obisk prosita 90-2 Anton in Julka Albert. 1? AAAA mm ff m T f Kaj je in kaj obsega " ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni dovršeno delo. ki sta ga pospeševali vis. c. kr. aS ministrstvi notranjih zadev in za trgovino: Avstrijski centralni kataster Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. nradnih podatkov sestavljena edina popolna dresna knjiga za vse Avstrijsko ^V- w ^ w obsega v IO. oz. 11. zvezkih, ki se lanko posamič kupijo : Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih. Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. (3182-11) V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geograflčnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele. Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja. Pri vsaki občini se tndi dalje natančno razvidi: okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje. Cena zvezkom: Zv. I. DUNAJ.....K 13- — Zv. II. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 Zv. III. G. AVST. I. SLCB. „ II 80 Zv. IV. ŠTAJERSKO . . „ 10. — Zv. V. KOR. I -KRANJSKO „ 8. — 3v. VI. PRIM I DALM. . K 680 Zv. VII. TIR. I PREDARL.. „ 12. — Zv. VIII. CESKO (dva dela) „ 32. — Zv. IX. MOR I ŠLEZIJA „ 25 — Zv. X. GAL. I. BUKOV. . „ 27.— NaroCa se v KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Hdrlg. 5. kakor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in v inozemstvu. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. ifio Taviar. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne*.