aaialj Ii
hji Holidaja.
O
VETA
glasilo slovenske narodne podporne jednote
UrodoUki te apravvMkl
pr<ato4» 8087 8 Uwn<UU Am
OfflM Of PubJlostisa. 8057 South UwndaU A v* Ttltphon«, Rockw«U 4804
faialM pravica zahteva krajši delavnik in višjo mezdo
Frty in Ryan rešeUla Hooverjev načrt za odpravo brespo-sstessti.
Philadelphis, Pa. — John P. Frey, predaadnik kovinskega de-partmenU Ameriške delavske federacije, je govoril o Hoover-jevem načrtu, ki določa tri milijarde dolarjev za javna dela kot sredstvu, ki bi precej omejilo brezposelnost. Predaval je prg* Forumom mlade demokreUjHfe. Dejal je, da eo prigsnjsške metode spravile tri sto tisoč železničarjev ob delo. Preselitev devet sto tisoč farmarjev v mesta je pa še toliko bolj otežkoči-lo problem zaposljeijoeti.
Dr. John A. Ryan, profesor sociologije na katoliški univerzi v Washingtomi, je dvomil, da bi Hooverjev načrt odpravil brezposelnost. V ovojem govoru je rekel, da eo delavci izgubili v mi-nolem letu eedem milijard* pet sto milijonov dolarjev na mezdah. To Izgubo na mezdah je povzročila depresija. Hooverjev program ne krije niti polovice izgube. On in.Frey sta priporočala, da se zniža delavni čas in povita delavska mezda kot sredstvo zoper brezposelnost.
številk z zborovanja
^ * '«• . .,
Ameriški znanstveniki zaključili konvencijo med besedno bitko • konfliktu med vedo ln vero.
New York City^-Na zaključni seji astronomske sekcije A-
znanosti jTdrTHarlow ShafrtelT direktor zvezdarfte aa Barvan) univerzi, poročal o odkritju "vsemirskega dneva," to je časa, v katerem se ves naš vsemir zasuče okoli sviojega snedišča. Zemlja se zasuče okoli svoje osi v enem dnevu. To je naš dan. Solnce se zasuče okoli svoje osi v 26 dneh. To je salpčni dan. Naše osolnčje se Ji okrog svoje centralne	okrog
25,000 letih. To je "dih" našega osolnčja. Ves vsemir se pa zasuče okoli svojega središča v tristo mil^on letih!
Dr. Shapley je pripomnil, da to število je provizorično. Astronomska veda še ne ve, če se vsemir suče v krogu ali elipei. Tristo milijonov let traja zasuka-nje, če se vsemjr vrti v krogu. Ako pa je pot eliptična, kot je pot naše zemlje okoli solnea, tedaj mora biti število drugačno.
Znanstveniki eo sprejeli resolucijo za pobijanje protievolucij-skega zakonodajstva, kjerkoli se pojavi. Resolucija se glasi, da razširjanje znanstvenih resnic in terorij mora biti svobodno.
Dr. Henry F. Osbom, ki je kot stari predsednik zaključil zborovanje, je izjavil ob zaključku. da obžaluje, ker je dr. Harry Elmer Barnes, profesor historične sociologije ps Smith učilišču, zsdnjo soboto v svojem poročilu uključil metafiziko in vero v znanstvene razprave. To ni bilo na dnevnem redu ln vsled tega ni imel dr. Barnes pravice govoriti o Bogu in grehu v luči znanosti in o konfliktu z biblijo.
Dr. Osbom je mnenja, da znanost se ne bavi i metafizičnimi vprašanji in na oficijelnem programu asociacije ni tega predmeta, ker v organizaciji nI eek-cije metafizikov ali teologov. Dr. Barnes je torej govoril na svojo pest, ne ps v imenu orgs-nlzscije.
< Dr. Oabomova izjava, s katero je hotel pomiriti razkačene fundamentalisUčne pastorje ln katoliško duhovščino, pa ni Izbrisala dejstva, da ss je letos prvič slišala kritika verskega na-siranja na kongreeu ameriških znanstvenikov. To je dobro znamenje. IM je prebit — in kriti-ka ae bo nadaljevala. Na stotine
Naval brezposelnih M Fordove tovarna
Ford naznanil, da uposli 30,000 novih deteveev, prišlo pa je S2,00<hiroeileev--Ford kon-
ovbetroit,r^lichI — Cim je Fordov* kompanij^f^znanila, da v janu^ju vzam£$0,000 novih deluje v v^Jefo v svojih av-tmriobilen tovarnah, so takoj navajtfaxčete brezposelnih v De-tr^TV sredo zjutraj je že sta-Ivogromna masa moških v Ford sonu; uradniki družbe domnevajo, da je prišlo okrog 82,000 prosilcev.
Množice so zaprle vse ceete naokoli uposlevalnega urada in uradniki so držali pisarno zaprto toliko časa, da so se prosilci formirali v nepregledno dolgo vrsto. Mnogi so prišli že ns novega leta zvečer in stali tamkaj v mrazu celo noč!
Fordovi uradniki so povedali ljudem, da ne bodo vseh hkrati uposlili, temveč vsak dan 500 do 600 mož, dokler ne bo izčrpana lista 80,000.
Belem Para, Brazilija, 8. jan. List "Estado De Para" poroča, da je provinčna vlada poslala vojaške čete v Santares ob reki Amazon, kjer ima Hen-ry Ford velike plantaže kavčuka. Fordovi direktorji so zahtevali vojaštvo, ker se indijanski delavci puntajo radi nizke plače in slabe hrane.
zasvetijo bila mezd
zdrvitto v orgaalzaolfl
/l ——— » Ustanovila ss je nova organizacija krojaških In kranarekih delavcev.
New York, N. Y. — Ustanovni shod nove organizacije krojaških in krznarskih delavcev A-malgamated Union of Cloak, Dressmskers and Furriers je bil dobro obiskan. V novo organiza-cijo se je vpisslo, okoli šest tisoč članov.
Levičarski krznarski delavci so prišli ns shod v skupini, ki je štela 2,600 delavcev ln katero je vodil Ben Gol d.
Enoto v organizaciji tvori delavnica. Ta forma organizacije ss uvede takoj, ko to razmere dovolijo. Centrala organizacije sestoji iz delegatov članetva na podlagi proporcionalnega zastopstva. Mesto lokalnih ravna-teljev je odpravljeno. Finsnce linije so centralizirane ln odpravljeni ste Iokslni zakladniški in lokalni finančni tajnik. Ravno-tako eo odpravljeni vsi stalni lokalni odbori. —---
Btenlška proaperiteta.
Baltimore, Md. — Blzniška revija "The Mamifacturers Re-cord" je v svojem letnem pregledu zelo optimistične v pogledu na prosperiteto pretekla leta in na proeperiteto, ki bo vladala v Um letu v Ameriki. 0 pretočenem letu pravi, da je bilo priča velikanskih kombinacij v biz-nišldh krogih, ki so prekosile vse, kar jih pozna zgodovina.
Le par podjetij, je rečeno v reviji, ne izkazuje posebno velikih profitov, dočim je večine njih napravila milijone v preteklem letu. Produkcije skoro v vseh industrijah ee je pomnožila in dosegla skoro neverjetno stopnjo. Revija posebno nagla-ša, da le v proaperiteti ^velebiz-niss in Industrije leže temelji blagostanja in napredke.
znanstvenikov ee strinjs z dr# Barneeom, da dvema goopodar-jems — vedi ln veri —- nI mogoče služIti. Trditev, ds biološka veds nI v konfliktu s biblijo In da bojs nI, ee pravi: vtakniti glsvo v
Čavljarski Mavai tprajali alijo mezdo
Uvedene ao nove priganjaške metode. Egoizem kriv tega poraza. .
ManchesUr, N. H.—Egoizem, goli egoizem, Id je tako razširjen med ameriškimi delavci kot kapitalisti, je kriv novega poraza tukajšnjih čevljarskih delavk cev, da so ponižno sprejeli 10 do 12-odstotno mezdno znižanje. Tovarnarji so uvedli nove stroje in priganjaške metode. T\ u-vodba je spravila veliko delavcev ob delo. Tisti delsvci, ki so ostali ns delu, so bili zadovoljni s to nbvotarijo, ker so več zaslužili in sanjali, da vodno tako o-stane, ne zmeneč in brigajoč se za svoje tovariše — delavce, ki so bili na cesti in iskali delo zastonj od tovarne do tovarne.
Ko so tovarnarji opazili, da so delavci izgolj egoizma sprejeli nove priganjaške metode ln stroje brez najmanjšega ugovora, so storili korak dalje in znižali mezdo.
Nekaterim delavcem se je zdaj Kf glavi, zakaj jim je la mezda znižana, nekateri pa čakajo z veseljem na nove priganjaške metode in stroje v na-dl, da se zopet zniža število delavcev, njim ke pa poviša zaslužek. F. M. Hoyt Shoe kompanija pozna svoje delavce in ravna z njimi tako, da se jim bodo končno odprle oči, a to bo tako pozno, da tudi prebujenje is sns ne bo nič indalo, ker bo prepozno.
* • ,v	•
Koafaraaea o laflaaati

Wasklngton, D. C,—Dr.Hugh direktor zveznega
zdravstvenega urada, je sklical konferenco za 10. januarja v svrho, da se organizira akcija za pobijanje Influonce. Zdravstveni komisarji vseh držav, dvsnajstih največjih mest in drugi medicinski strokovnjskl oo povabljeni.
Dr. Cumming pravi, da se e-pidemija še vedno raaširja. V tednu, ki je bil končan 29. de-cembra, je v sedemintridesetih velikih mestih umrlo 518 oseb za influenco in 901 oaeba za pljučnico.
Chicago. — V sredo je bilo prijavljenih 21 novih slučajev influence in 10 smrtnih slučajev v Chicagu. V decembru je umrlo 700 Clkažanov za pljučnico in 250 za influenco.
VBLEBUENI8 BO DOBRO VO-ZIL V LETU 1IN.
Izgledi za organ tel rano delavstvo ps v te« letu ako veliki.
Wsshlngton, D. C. — Izgledi zs organizirano dslsvstvo v letu 1909 niso veliki. Ampak izgledi zs nsraščsj in pomnožitev gospodarske in politične moči ve-leblzniss v Ameriki so izredno veliki.
Tak je rezultat opazovanja dela kongresa hromih račja-kov ob koncu Coolidgeve administracije.
Krvave novoletne orgije v Bo-dapešti.
Budapešta. t. jan. — Budape-šta še ni imela takih novoletnih orgij kot letos. Dvajset o-aeb je bilo zabodenih s noži. Ne-ki policijski inšpektor je bil pet. krat zaboden, ko je hotel sretl-ratl podivjane huligsne.
Dve sssbl aMti na križišča.
Peoris. III. — Mark Yoder In njegova sestra sta bila v sredo ubita od vlaka I. C. železnice na železniškem križišču zunaj me-sta.
Chicago. — John Yushkewitr se je v sredo ubil. ko je padel po stopnicah v stanovanju svojih eorodnikov. h katerim je prišel na obisk.
PAZIJO GLEDE GRADNJE LADIJ
Lastniki privatnih ladjedelnic pričakujejo popiočl od njega
Waahlngtoa, IX C — Strojniki, kotlsrjl in drugi organizirani delavci v vladnih arzena!ih in ladjedelnicah opazujejo, kako se parlamentarni zakulisniki, ki zastopajo interese privatnih ladjedelnic, prizadevajo, da jih Hoover posluša, ko se vrne v Wu-shington. Privatne ladjedeinl-ške družbe pričakujejo, da Hoover, ki se je v volilni kampanji kazal nasprotnika "državnega socializma", porabi ves svoj vpliv, da privatne ladjedelnice zgrade vss bojite ladje. One pričakujejo, da if podpirajo privatne ladjedelnice, vladni arse-nall in ladjedelnice, pa naj ssme gledajo, kako boljo izhajale. Take smernice tudi zshteva zvezni plovbeni odbor. ' Brzojavke 8 bojne ladje Utah naznanjajo, da bo nova administracija podpirala privatne ladjedelnice na način, da se razširi trgovina z Južno Ameriko. Sem-intja se opazijo migftjeji, ds bo zopet boj za subvencioniranje privatnih parobrodnih družb. Toda parlamentarni zakulianiki, ki zastopajo privatne parobrodne interese, ss zavedajo, da je subvencija daleč, daleč proč.
Resolucij*» ki do Jo sprejela konvencija Ameriško delavske federacij« na predlog kovinskega departmenta Ameriške delavske federacije izjavlja, da se priprave za narodno obrambo Izvrta brez protlU. V to delo «9 vključene vos bojne la4Js in popravila na njfff, tse potrebna delo zs armado. Vse to dalo naj izvrši vlada oama v svojih arze-nalih in ladjedelnicah, v kate rih imajo delavci pravico do or ganizacije. Te pravice pa pri vatna podjetja n« priznajo. Zs« radi teira bo organizirano dslsvstvo ravnotako v opoziciji proti zgradbi trgovskega brodovja kot je proti vojnega brodovja.
"Qattttta Mark" ia v zraka
Petkrat dobil gsaolin Is drugega
Us Angelea, Cal. — Vojaški monoplan "Questlon Mark", ki dela pookušnjo trajnosti, se nahaja že približno 60 ur v zraku, V Um času ga js drugo leUlo že petkrat zsložilo z gazo lino m. Trimotornl monoplan, v kaUrem je pet čaatnikov, neprestano kroži med San Diegom in Los Angelesom. Nsčrt je, da oata-ne v zraku toliko čaaa, da se motorji obrabijo. Ossolins ima samo za sodem sli osem ur, tako ds nI teta prevsliks.
Avstrijski preeldent noče pslsče.
Dunsj, 8. Jsn. Novi predsednik svstrijske republike, WIU helm Mlklas. ne mara stanovstl v predsedniški palači, ki js bite prej Ust ' nadvojvode Franca Fsrdfnanda In se ceni ns pet milijonov dolarjev. Miklss pravi, ds mu zadostuje stanovanje, v katerem bo dovolj velika pisarna in pa toliko sob, kolikor jih js trsbs zs njegovo družino: žs-ns in ensjst otrok.
Henst ss krsgs o križsrksk In IMoggovem pakta.
Wsahlngton, D. C. — Kongrsa je obnovil zssedsnje v sredo. Ns dnevnem redu v senetu sU predloga sa nabavo 16 novih križark in ratifikacija Kelloggovega proti vojnega pakU. Takoj prvi dan je bila IjuU debsU. Tudi v nižji zbornici je grmelo proti Kel-loggovemu paktu. Kongreanik Tinkham je dejal, da je pakt "nova past Lige narodov sa o-mreženj« Združenih držav."
Našli ta vzrok za zlaNaaa
Ampak zdravila ne marajo ln ae mu umikajo.
New York, N. Y. — Baume.to-va komisija izjavlja, da js rev ščina, ki je posledica neenake razdelitve bogastva, glavni varok za hudodelstva. Komisija zaključuje, da jih bodo aocial-ci odpravili na U način, da se bodo bavili 8 vsakim slučajem posamezno In individualno.
To sadnje je velika zmota, kot je prvo resnica. Ako so sločini socialno zlo, ki ima svoj isvor v neenaki rasdolitvi bogastva, tedaj je treba to slo tudi odpraviti na socialni in ne na Individualni način, Od zagovornikov krivičnega družabnega reda —; kapitalističnega načina blagovne produkcije ln distribucije ss ns more pričakovati, kaj Ukega, ker bi o tem priznali, da js trsbs odpraviti kapital! stičen gospodarski slsUm in gt nadomestiti s socializmom. T' je vzrok, da so prlsnall Is pol resnice pri reševanju druge polovice so se pa nalašč zmotili.
In tako so delavci ln siromaki prepuščeni sami sebi, da dslajo na to, da as odpravi gospodarska neenakopravnost ln se nadomo sti s gospodarsko enakoprav noetjo, pa če je tako delo rasnim komisijam všeč ali pa na.k
Dragih (29)000 Za raJI* lav alkakalaaia pro bitma
Hsarst razpisuje narado sa načrt zmernosti, ki nadomesti prohlbieljo. Prerokuje revolucijo, še ns bo prohlbicija od* pravi jens.
CiL — William
—---->	—„1 . m.---lt---i
,|SHSS|f^^BSSr fMin*«n«i
magnat, je 2. t. m. napisal 925,000 nagrade za najboljši načrt, na podlagi kaUrega se smsndment odpravi ln nadom^ sti z liberalnejšo ln bolj ameri-ško naredbo, ki priness ljudstvu pravo zmernost v pijsči in ksU* ra ne bo posegala v Umeljne pravice in osebno svobodo državljanov,
Hearst Izjavlja, da J« osem-nsjsti srhendment docela skra-hlral in Je samo še škandal sa Ameriko. Ako se bodo neumnosti in nssiljs prohlblcljs nada-Ijevsls šs štiri leta, bo Amerika zrela sa revolucijo proti pro-hlblčnemu nasilju.
Hesrstovs nsgrsda js kontrs proti pravksr Msčanl nagradi avtomobilsksgs msgnaU Du-rsnU ss nsjboljši načrt, kako se prohlbicija uveljavi, Kssrst smstrs vsak Uk načrt sa absurdnost, ki narsdi prohlbieljo šs bolj bedssto In nssilno Ur is-sovs politično ravolucijo.
Elsktoralns volltvs.
VVsshlngton, D. C. ■— Dne 2. jsnusrjs ao pradssdniški »lektorji, ki so bili IsvoUsnl 0. novembre, oddali svoje glasove zs predsednika ln podpredssdnlks. Ns temelju usUvne določbe so se doktorji zbrali v glavnem mestu svoje držsve ln glssovsli zs svojegs ksndldsU. Olasovni-ce so bile potem poštene po pošti v VVaahington, kjer bodo enkrat šs U mesec prsšteU po posebnem kongresnem odssku In formalno rekordlrsne. Hoover ln Curtls sU dobila 444 gtssov, Bmlth In Robinson ps 82.
ft«ith ss vrnil v pri vsi no življenje.
Albsny, N. Y, — Al Hmith je 2. t. m. oddsl governersko čsst tvojemu nasledniku. Franklinu *Rooeeveltu In zdaj js spet nsvs-den državljan. Rekel Js, de gre ns toplo v Florido in od tam morda ns Kubo in v Evropo.
Trije smrsalll v barja.
Estss Park. Golo. —Trije moški ao našli amrt v snežnem viharju, ki Jih je zajel, ko so se podali v bližnje gorovje.
DttTEUI NA JUGI POTRE-DIJEJO UNIJO
Postali so mslomarnl ln mslo
marnost ae maščuje nad nji
mL
Blrmtngham, Ala__Mrs. Flo-
rence Haneon, tajnica Amert ške učiteljske federacije pravi, da oo bih učlUlji v Birmlngha-mu pred deeet leti skoraj 100-odstotno organizirani. Nad sedem sto jih js bilo v organizaciji. Od laU 1920, odkar jim Je bila mezda povišana, so postali malomarni sa organlsacijo. dUvflo njih članstva v organizaciji je padlo.
W. E. Putman, ravnatelj va študije v blrmlnghamskem šolskem evotu Isjavlja napram poročevalcu federalslranega tiska, da se plača učiteljev v Blrmlng hamu ni povišala od leU 1920. Solafcemu odboru načelu Js Er> sklne Ramsay, večletni glavni inšenir Tsnneaaee Coal kompani je in Iron & Railroad kom pa nlje, ki aU podružnici United States Steel korporacije.
Delavci v Blrminghamu prejemajo nisko mesdo In da se rasllka ne pozna, ae plačuje tudi učiteljem v Um meatu niska plača.
Belopoltni učitelji v alemon-tarnlh šolah, ki so dokončali svojs študije na učiUljišču, prejemajo kot aačetniki tisoč dolarjev plačo na leto. Na leU ae jim plača poviša sa sto dolarjev. Ma-
osem aU dolarjev, Ampak učitelji, ki ao dokončali učillšče, prično podučevati na alsmenUr-nih Šolah ž začetno letno plačo J*Jih najvišj* lotna j§ $1,260, Belopoltni učlUlji ns srednjih šolah prično a Iptno plačo $l,260t Plača as Jim poviša sa $126 na Isto, doldsr ns dosežejo $2.260 na leU.
Zamorski učlUlji prično s letno plačo 900, Njih maksimalna plača Js $1,000. Ps tudi njih delo Je težje od bolopofltnlh učiteljev. Podučevati morajo od 46 do M otrok, medUm ko Jih belopoltni učlUlji podučujojo le »6,
Veliko belopoltnih učiteljev pudučuje v starih šolaklh |>o-slopjlh. DrugI belopoltni In za~ morski učlUlji podučujojo v pro-vlsoričnih lesenih poslopjih, ki so paatl v slučaju ognja. Nekateri zamorski učlUlji podučujojo v starih cerkvah, hišah (n stare stanovanjske hišice se rabijo že skosi dvsjset tet ss pouk ssmorske mladine. Ls gornji razredi srednjih šol ae nahajajo y novih poslopjih.
LeU 1922 se Je ustsnovllo Mlrminghsmsko učiteljsko dru-*tvo in ss združilo s ultra kon-servstivnim Narodnim Isobrafte-vslnlm društvom.
Tlksškl "prvič!" v Ista 1929.
Chicago. — Pfvo ženitveno Ii-cenco v letu 1929 sU dobite Anton Katauloa (n mlaa ^^ f i jšii t šš m i šš Gavsres. Prvo tožbo sa ločlUv zakona je vložite mrs. Lilllsn Vsncurs. Prvo rszporoko Je Is-tožite mrs. Anns Hols. Prvo civilno totbo Js vložil PeUr Grl-duš proti Neži Htankovič.
Ali opsslU ssms tujerodna mena?
Vihar Dusmrtll 66 Japoncev.
Tokio, 8. jsn. — Bllen vlhsr, ki Js včeraj rssasjsl po <*>rsžju Honda, Južnorapsdno od Nllga-U, je podrl celo vrato hiš ln 66 oeeb Je bilo ubitih. Morakl valovi, kJ jih Js vlhsr meUI na suho, so odnesli 20 vasi.
Dijak ae sms rili.
Kis nt on, Neb — Werner Gts-ser se js v sredo obesil v kleti svojega doma. G laser js bil dijak v tukajšnji arednjl šoli in ji- i*vriII samomor v jezi, ker gs je oče oKel radi pijančevsnjs na novoletni dan.
Or, Mafek zahteva
*
razdaNtov Jagatlavija
Vodja hrvaške kmetsks stranka
svetuje kralju, ds ss uatsnovl
trojna kraljevina. Kriza na
višku,
Belgrad, 8. Jan. — Kralj Aleksander je včeraj aprejol oaUv-ko dr. KoroŠčeve vlade. Dr. Maček, vodi Ulj hrvaške kmetake koalicij«, je isjavll, če kralj njega kpnzultira glede formiranja nove vlade, mu predlošl tri alternativne načrU.
Ti načrti eo:
UatanoviUv federacije a avtonomnimi provincami.
RaadoliUv države na dva dela. Belgrad naj bo glavno ms-sto južnega dete in Zagreb severnega. Rek? Sava in Drina naj tvorlU mejo med obema deloma.
UaUnovitev trojne kraljevine. Srbija in Orna Gora naj bo «• na. HrvaUka in Slovenija1 Ur Dalmacija druga In Bosna, Vojvodina pa Hercsgovins tretja kraljevina. Vse tri kraljevine priznajo srbskega kralja, toda v osUlem so popolnoma samostojne.
Naj bo rešitev kakršnakoli, kriza vlade še ne bo tako kmalu končana.
Rndiril v Nalau itndi-
nesusp v ivsusnu suuauar
Jo la prtzakajt
Zanje ss pobira uasd radarji na
Dolin trd etra aranasa.
••	grS VMVVpUSa
Hcrsntoa, Pa, — Rudarji ln njih družino v Walesu (na Va-Ionskem) v Britaniji atradajo ln preaebajo, da jim pokajo ko-SatL Ji svojem obupu ao ae obr-tilll sa pomoč na avojs rojake, ki ao ss tesslUI v Ameriko in ds-Isjo na polju trdsga premoga. Njih rojaki pobirajo v svojih braUklh podpornih društvih pa tudi v lokalnih organizacijah radarsko organizacije United Mine VVorkera podporo ln aicsr sUro obleko In dsnar.
Valonski rudarji so ss hrabro borili proti sdrašsnim kapiUH-stičkom v Kri Uniji. Dolgotrajna sUvka britskih rudsrjev, ki se Je Iscimils v splošno sUvko, je še v spominu tudi nsšim čl-ts tel Jem, SUvlu js bilš Isgub-Ijsna In sgodllo ss Js, kot so napovedali voditelji delavstva križem sveta, da se sgodi, ako se brlUkl veliki danarnl mošnji posrsči pritisniti rudsrj« v Bri-Uniji ub Steno. Sledilo Js snl-žsnje mezde, ki ga Je spremljala velika bezpoeelnoet mU rudarji. BrlUkl torijl niao smož-ni reševstl socljalnlh vprašanj.
TRU8T TKIUmLNlH TOV AR-NARJKV HK 1X SNUJI.
Prva tovarna v U namen js šs
In*w York, n. Y.—Homer Lo-ring, "finsnčni čsrovnik," Js ns očivlden nsčln povsbil tekstilne Uvsrnsrjs ns sodslovsnjs sa u-sUnovitev truaU tekstilnih U-vsrnarjev v Kali Rlvsrju. Prvi korak, ds trust Ukstilnlh tovsr-nsrjev pr>stsns meso In krl. js žs atorjen. Kupljene so bils tovsr-ns Arkwrlght kompanijs. To bo l>rva trustovska enota. V Uj tovarni js dslslo preje 1,100 ds-laveev. Tods tovarna Js bite SS-prU skazi šsst mesecev.
Urin ne dete Ugs ns svojo psst, Um več Je pod pokroviteljstvom podjetniške orgsnlsscljs Merchsnt« in Msnufscturing h.
Hsakir ekssjsn v zapor.
Fort ftcott, Kana. — Jonathan MiUer, bivši predsednik tu-ksjšnje držsvns banke, js Ml v aredo obaojen od enega do dsest let tapora v državni jetnlšald radi rasnih sleparij v »vasi s bančnimi posli, ko is bil šs uradnik omenjene banke.
PI*OSVE
oni iz
GLASILO HOTPMi XASODHS
LOTNIMA SLOVfc*HkK KABOORB
(B JEDNOTC
_______ 2tri«*« ibvM IMiij I M m late. t
P«| trta; nHraro Ia riwr. f?te aa Ista.	m pel teta. Ia aa
" raOgVETA*'
17-te fla. laeaMi At
THR FNI.IGHTEMKlfF"
Orrn tW
N> tfta SUteae ,	rataa «a ><reawiwt
>i States	Cln^a** and Can*J* f^*®
fese; d^i«—S*JSg ate to—»» My*itm<*SS ^ jBBfc^
MFMKEVt or THK FtfiKBATri)
Daiam v efcley*J« a. pr. I Da«. ea aaja a te»
r — ————
ALI SE BO AMERIŠKA
CENILA?
Vb. — Ko to piten. te nagiba leto 1928 k tvojemu k—m Ko spravimo e red račune in plačamo ta ka, č* ga bo kaj. davke ia drage arjmk račune, pričnemo p* a nova delati načrta,
upanjem, da ae n*n _ in uresničijo v novem le* tako kot amo ai jih zasnovali rineoe noro teto eelemo in posamezniku, »o nihče ne teore f fotovoatjo povedati Imuno pač le r. katere te oklepamo skoro na boljše ia ki je vedBO fVe« in neaMklihm. Ono naa prvin bodri v v vaeh našik is naa spremlja vsepo-
HOgTKtl

Kranjce jT ali p» Pri»{ iteo svojega obstidha, in akw>«*
To jij^ftnenujem otreške nazore, m ča* je. da se taki nazori med vami iztrebijo. Meradajne osebe. Id os ae ie večkrat v preteklosti zaletavale najmanjše
■ junija ali jniija. ker 9.
a bo dvajset let odkar je jeno društvo imelo ustanovno sejo. Prostf bi člane {n članice, da se udeleže prihodnje seje v obilnem števila, lan in prostor, kje vršila. Sicer ima-■in npra ijalni odbor, ampak tako važno stvar se mi vidi bolj umestno, da odloči celo društva
OPAZOVANJA
his
pri
ne
Končno so v imenu organ iza-;ije zahvaljujem vsem, ki so se na ta ali oni način žrtvovali pri zadnji prireditvi. Poplačati
Organizacija tekstilnih delavcev čakaaa mitmi
i Konvencija Ameriške delavske federacije v New Or-leansu je sprejela resolucijo ss crgatisiraejctodistrij. *kih delavcev na jugu. Resolucija govori o zdrufteni kampanji za organiziranje južnih industrijskih delavcev. To pomeni, da mora priti znamenje od eksekutive Ameriške delavske federacije, da vse milje kkrata prtoo f arf* nizatorično akcijo.
Organizacija tekstilnih delavcev je rasumia zaključek konvencije. Koncem leta 1988 je sklicala konferenco svojih zaupnikov v New York. Na tej konferenci je pripravila vse, kar ^e-potrebno sa obširno organizatorko propagando. Ta unija razum, kako petrely a»t# vrste kampanje na jugu, kjer se je zalo razšla teksUbis Industrija. Delavci niso organizirani Mezde so nizke, delavni čas pa čez mero dolg. Organfaadja sa je na tej svoji konferenci pripravila, da po svojih modah spolni nalogo, ki jo je edkazala konvencija Ameriške delavske federacije vsemu ameriškemu strokovno organiziranemu delavstvu. Zdaj čaka le še na klk ekeekutive Ameriški delavska federacije, da se prične izvrtata* aakl zadnje konvencije ameriškega delavskega gfbaAja. Cilj tega gibanja je organizirati tekstilne delavce na jngn in izvojevaU v tekstilni industriji osam hi štirideset ur f 4 v tednu, odpraviti ponočno žensko in otroško delo v dustriji in obenem povišati mezde slaba plačanih tekstilnih delavcev.
Ekaekutiva Ameriške delavske federacije je seto hitra in nagla s svojimi zaključki, kadar kateri nazadnjak
želi udariti po izobraževalnih zavodih dalavatva. Kako sa eksekutivi v takih slučajih mudi, pakatuje zaključek, Id ga ja sprejela v zadevi Broolnroodovega učttišča ih s katerim ga je obsodila, ne da bi ga lasHiaki, Zdaj gre
za ofenzivo proti podjetništvu na jugu. Ali aksekuthra dosdaj še ni naznanila, da je čas tukaj aa fttrpni eahek r paradiž podjetnikov. Kdaj se to zgodi, tudi nI h nič ph vpHanej/a. ---J——~——-—......------ »
Skeptiki že zdaj trdijo, da bo cela afera tako končali kot z organiziranjem delavcev v avtni industriji. Mogoče bo res tako, mogoče pa tudi ne.
Fakt je ta, da je organizacija tekstilnih delavcet vae pripravile sa uspešno ofenzivo. Ves teritorij, na katerem se nahaja tekstilna industrija, je razdelila v pasovi. Ih izvedla je še druge poteze in sprejela zaključke, ki jth smatra potrebne za uspeh ofenzive. Ti zaključki omogo-cujejo hitro nabiranje in razdaljefcje pomoli med stavkih očimi aii oprtimi delavci, obenem pa oentrala i|MNM|i stavkovnega sklada m bo občutila tistega pritiska kot dozdaj.
Za ofenzivo je vae pripravljeno. Kaj pa ekaektt Ameriške delavske federacije? AH še ni preštudiral« \ ložaja? Ali naj se začne ali še čakat AH ni še nobene
odločnosti?	v
Zdi se, da še ne.
To odlašanje dela organizirane delavce neetrpne, pa tudi malodušne. Tisti, ki so bojeviti in so strokovno ar-ganizirani zaradi principa,tkomaj Čakajo, da se ofensiv* prične. Tisti, ki so ae organizaciji pridružili edino le zaradi boljše metde, krajšega delavnika ia drugih ugodno-•ti, ki jih je deležAo strokovno organizirano delavstvo, pa postajajo malodušni In so pri volji uakočitl t protid* lavskl ubor ob prvi ugodni priliki, kajti nejstfnoat jih tlači in mori v njih upanje na zmagovito ofenzivo.
Ako Ameriška delavska federacija ne more skrbeti, da vlada jasnost v tako važnih trenutkih, kot BO adaj sa strokovno organizirano delavstvo v ^•»Pnj industriji, tedej w je njena forma preživela in je naloga strokovno
< rganfriranega delavstva, da najprvo Ispremeni forme avoje organizacije, da organizacija postane ob takih tre-notkih bolj živa, delavna in hitro preudarna in sa poatovi aa vselej od cincanja, ki je grobokop '	'
vseh šrtuak, katere moramo doprinesti f borbi, za življenje, napredek in sbotsfcHr, tako posar meznika kakor skupnosti. Skratka: v upanju živimo, deissno in uas ne moti pri
no nas premnogokrat kruto prevari Nt damo si tega upanja btrfatS, čeprav vidimo dan za jo tega aM onega <v guijutaio. _
Ogromna ainsiirs ljudi, med njimi ae malo Slovencev, je bilo položenih v hladen grob v pravkar odhajajočemu letu. kf so ga ie pričeli zdravi, polni In lepega obetajočega tipanja. In koliko jih zopet po-loše v prihajajočem letu? Kdo ve?
Vae to nas ns moti, M naa ne smelo motiti pri vaah naših delil) in dolžnosti. Modu besede, modrih mr* ^govore: -Delaj dokler živiš, m delaj tako, kot M večno ftfveLnHH moramo predvsem delati za svoj lastni obstanek in dobrobit. Dolžnost vsakega človeka pa je •Ia ia so žrtvuje neko-| dobrobit in napredek fijjsia naroda, svoje domovine, kjer Živi in sploh celega človeštva, da ho viedsa in koristen član čfeveške družbe. Mihrau-fki Slovenci iafejo mnogo prilik, da store nekaj sa svoj narod. Najbolj ugodna prilika pa se nudi pri organisaciji Slovensk dom, ink Tej naj M ss vsi brez kdeme priključili. Ta organi-sasfja dehtje sa naš narodni blagor ia skupni m Preteklih šest SililII se je malo pisalo v javnosti ijn in napredku te orga-niaarije. delalo pa se je vendar nepretrgoma naprej in
doseglo
nršv lepe uspehe v prošlem le»u tako v finančnem kot moralnem
--x m .	---- a^i b,j ; i ,..
ociru. aamo tn prir»Hiiiv<' v. prinesle preko $1,600.00 (petnajsto dolarjev) čistega dobi« Ika. Ns moramo več tajiti, da alao prireditve Slovenskega do-me po število najbolj obiskane to jt kar šteje. Ideja za Dom je močno rasSIrfla in m pola-rav s težavo utrjuje Ne rečem, da je velikanska ude-Isftba aa tsh prireditvah seoto-jala ht samo izbranih isobražen-eev in inteHgtertov, kakor as js
dslih, prt- tako dekS nikdar ne da, prepri-
čan pa sem, ako bomo vztrajati do koncS začrtanega cilja, da bo en aam pogled na dovršeno delo poplačal vee trud, in bo vr gd v pozabljivost vse neprilike, U se nam sedaj stavijo na pot.
Druga poročilk spadajo naj-poprej na glavno sejo, Id se bo vršila tretji petek v januarju, to je, IS. januarja v Tamšetovi dvorani. Na to sejo se že sedaj poživljajo vsi delničarji in delničarke in zastopniki raznih društev. Poleg drugih poslov, ki se imajo rešiti na tej seji, bo naj-važnejše vprašanje in sklep glede nakupa zemljišča ali poslopja, povišanje delniške glavnice in izvolitev 21 dobrih delavskih direktorjev. Torej tega večera vsi na sejo, ki pripadate k organizaciji, drugi pa, te še niste delničarji in se zanimate za ta pokret, kupite delnice še do prihodnje seje in udeležite se sej«, kjer boste hneH besedo kak^r stari delničarji.	J.
tal a
mi tudi
LsvAsteva v Chiea*vJ3- jan.
Chicago.—Ga. Pavla Lovšet4-va, lUpaSalstli ■ Ljubljanske opere, sedaj na koncertni turi po
_ Me!	V njegovih tovarnah dela 150,-
Citateljf mi pošiljajo časopia- C3S ljucfi (samo v Detroitu) in ne izrezke o tem in onem z na- do danes Je uspel da teh delav-menom. da jih komentiram, cev ni bilo mogoče orgamzir- !. Hvala. ' Bodite uverjeni. da vse Fordova filozofija je, da dela -prečitam, čeprav ne morem o ci samf^n ne mprejo nič poirr viem pihati	fati, pač pa jun lahko poma/
Zanimiv je izrezek iz Detroi- jo dek^aici, če hočejo. On ta,4 ki jjporoča, da je avtomobil- hočej On hoče uoknzati. da ura ski kralj Ford sklenil upoeliti korporacija poleg vehke moš
n5yih delavcev v svojih nje tudi veliko duSo! detroitakih tovarnah še ta me- Po Fordovi industrijski filo-sec. Obenem Je uvedel nov sis- zofiji spadajo tudi delavci v kor-tem dela. na podlagi katerega porazijo, pravzaprav so delavci re Hrtiaj na Koncerim iun bodo d^avci dekli šamo pet dni telo korporacije: roke. noge in slovenskih naselbinah v Amer*. v tedifti, sttojl ptf lest dni; ne. za injica — samo to! — dočim ki priredi v nedeljo, dne 13. j%^deljako delo odpade popolnoma, je on glava in tiuša celega mor-nuarjBb 7 30 zvečer v avditi S tem se produkcija avtov po- struma. Duša seveda ne sm
kratkim neki prijatelj (po-aa prsi, da se to godi pri
šekovati. Organizacija Slovenski do« lasa odprte roka in *mr - vsakogar, In Šali sprejeti v
taks. ki ao
vas gfevsnes, tudf n!k| po^bno ako se ga zažge ras nekoliko prostoru, v katerem ni nobe
Rudarske razmere Porast City, Pa. ^ Na mili jone voščil se je izmenjalo za božič in novo leto. Prijatelj prijatelju, sorodnik sorodniku vošči vesele božične praznike in srečno novo leto, kar seveda ni nič napačnega. Ampak le majhen odstotek izmed teh milijonov je imel zares vesele božične praznike in mal odstotek čaka sreča v novem letu. Posebno rudarjem ae obeta slaba bodočnost.
Tukaj v Forest C!tyju pri E-ri Coal Co. smo dobili za božično darilo neprostovoljne počitnice, seveda brez plače. V mesecu decembru smo delali samo enajst dni, in sicer od 1. do 15. devet, naprej pa dva dni. V Scranto-nu pri Delavrare in Hiidson Coal Co. so jim pa pustili delati v decembru do 26. cela dva dni. Potem lahko vsak sodi, kako vesele praznike smo rudarji imeli, posebno ako premislimo, da ta bresdelnost že traja sedaj celi dvs loti. To je tako: enkrat dela ena kompanija, drugič druga, xraven je pa zaslužek tak, da mi mogoče čitatelji Prosvete ne bodo verjdi. Po pravici povem, da je dosti kontraktnih delav cev, ki ne zaiUužijp več kakor od tri do štiri dolarje za osem urno delo, pa ne taore biti za kako lahko delo, ampak za tako, ki zahteva živalske moči, da ga o-pravlja, in ki je tudi naHvaoet pogubno sdravju
Lahko wi vsak predstavlja kakšen učinek na duh Ima smod-
I nal
rijo	koncert z zanimivim: veča z* 2^odstotkov.
programom. S tem bo dana slo-' venskemu občinstvu Chicaga in okolice prvič prilika slišati slovensko operno pevko v Ameriki.
Proaveta je svoječaano, pred in po njenem prihodu v Združene države, prinesla že daljše opise o naši operni sopranistki in v naslednji* izdajah bo pripravljalni odbor za koncert Lqvšeto-ve objavil dodatne podatke, de bo-občinstvo pravočasno seznanjeno z vsemi podrobnostmi, tako glede koncerta kot glede pevke same.
Gs. Lovšetova se mudi v A-meriki že par mesecev, kjer v naših naselbinah prireja koncerte, katerim se naše ljudstvo razveseljivo divi, kakor, smo dose-daj izbrali iz razniM poročil in kritik. Gotovi smo,Via bo čika-ško slovensko občinstvo ge. Pcv-li Lovšetovi ob njene hi'prihodu v Chicago nudilo navduW-«pre-jem.
Podrdbnosti koncertnega programa slede v naslednjih Številkah Prosvete, že sedaj pa opozarjamo čitatelje Prosvete, da o tem koncertu seznanijo ostalo slovensko občinstvo te okolice, da na U način napravimo IS. januarij pomemben dan za našo iiasrlbino.	,
Pripravljalni odbor.
___________ ■■■ spati in čakati, da bo zadnji
Kolikor je razumet! stotem pet- zaštrajkala! Zato je Ford prvi dnevnika za delavce in šestdnev- dvignil plačo na dnevni minimum nika za stroje, se bodo delavci pet dolarjev in kasneje šest do-tako zamenjavali, da bo vsak larjev; dal js delavcem petdnev-mož delal le pet dni v tednu, do- nik in druge ugodnosti. Duša j? čim bo stroj obratoval šest dni. sijajna! Kako dolgo bo sijala? To je spet nekaj novega v sis- F(mJ ^	industrijski
temu Fordove "eficijence" n	^ ^ je skrega) s
masne produkcije, ki ga imajo Ktarim kapitalističnim rodom modernisti v ekonomiji za vzor čifJ|r duia je v Wall Stroetu. veeh sposobnouti. Ce more Ford ^^ ^ pobija prihajaj ^ 1 skrajšati delovni čas za ljudi in deUvski red s tem, da sam iz-obenem podaljšati čas za stroje vaja ^lavske reforme. Ford je ter s tem povečati produkcijo. pryi ^^ kako lahko ae or-bo res čudoddnik, ki morda po- ganizira ccla industrija v neo-i-stene še svetnik v industrijskih viflBK) enoto j^r bodo vse fai-
Mbcaai* , , . _ . .	dustrije tako organizirane — b >
Zakaj Ford to dela? Zakaj	samo en korak ^ ^ socializa-
delajo nekateri drugi kapitalisti,	Fopd ^ ameriikemu
ki posnemajo Forda ?% Kaj je	^^ cenen »vtomobU. Iz.svo-
psihološki pomen teh reform	<jelavcev ^ naredU direktne
Zadnje čase je opaziti, da mno-	^iemake svojega blaga. V tem
gi delodajalci na razne načine	je ugpeh __ vaaj do danes —
[spravljajo delavce v "dobro vo-	njegove industrije: industrija
»tali v bobrazbi ia inte-Samo da ao pošteni
"	---- - •------III KitlCI III |»l (fflUHIII	'-»"«
bo i mala organlancija pravo	do petindvajset nabojev.
voditelje, ki poznajo ln potrebe Slovencev v potem smemo ravno od to organizacije največ priča-
Kanhnanje za Slovanaki dom vsestransko. Prevladuje pa msd našim ljudstvom veliko laupaale, ki se ga je naušllo ob peajšnjih izjalovljenih poiz-kusih v naselbini. Vslod tega vsa stvar bolj počasi zori., proč z nezaupanjem! Star pregovor pravi, da Iskušnja je naj-boljši učitelj Zato se trn ns podlagi prejšnjih (Skušenj dalo napraviti nekaj boljše** in po-polnejšega. &> še vedno tudi *im stvari, ki zavlačujejo hi-rasvoj te organizacije. Za dama omenim samo eno. Pfwru teh vrstic prMs veArat na uho, dl se je tn ali oni lirasM: "Ja. stvar je is dofcra In potrabna. aH dokler ho ta pa v odboru, ne hote hupi SslaH - mm "Zakaj T — Wen. drugate nI napačen Ao-
■	nobene-
ga zraka. Tukaj mora rudar po nekaterih prostorih zažgati jm
K dr. Grakkovi smrti. V sredini številki -Prosvete" smo poročali, da se je pokojni dr. Jos. V. Grahek spri z gl. odborom 8NPJ in vsled t?»ga je bil izključen iz jednote. To je treba popraviti v toliko, da se je dr. Grahek spri s pravili, ne pa z gl. odborom. Kršil je pravila in zato je bil izključen. Prod več me seci je dr. Grahek hotel s tožbo prisiliti jed noto, da ga sprejme nazaj. Do obravnave ni prišlo, tožba se še vleče in zdaj seveda uvtomatično odpade. Toliko je treba popraviti, da ne bo napačnega vtisa.
Ijo". Dajejo jim "božične divi-dende", deleže lastništva v del-	vljajo denar
niških olupkih in skrajsujejo var	^ „
delovni čas, tupatam zvišujejo mezde in napovedujejo plačane počitnice dveh tednov.
In značilno je, da vse te olajšave prihajajo v industrijah, v katerih delavci niso organizira-
ni! — Ford je sovražnik unije, nosti.
za delavce, v kateri zaslužijo in
Kam vodi Fordov eksperiment? Ali njegova inkorpori-rana "dobra duša" naredi rev lucijo v ameriškem kapitalizmu ali izvrši samomor,
Odgovor pride v bližnji bodoč-
Vprašani« reparacij aa površju
Hoover bo konferirat a Coolid-o tem vprašanju.
Waahiagtoa, D. C.—Eno glavnih vprašanj z ozirom na politične smernice v bodočnosti, kateremu bo moral novoizvoljeni predsednik Hoover posvetiti svojo pozornost, ko se drugi teden vrne s svojega potovanja po Južni Ameriki v glavno mesto bo vprašanje, iaK se »Združene države u delete mednarodne
NOVICE Z BLEDA
■ ai -	1 ,ii	*
Albin Čebular
Prišla je zima, z njo je nasto-	na povečavo hotelov, katerih je
pil oddih, a ne za Bled. Po mi-	na Bledu polno, ali, kakor vid:
nuli glavni eeziji se pripravlja	mo, še premalo, zato so pričeli
Bled že za novo letna, letošnje le-	graditi nasproti hotela Toplice
to se je pa pričel baviti z vso	nov hotel, kateri ima pet nad
resnostjo tudi z zimsko sezijo,	stropij in, kar je izredno med
katera bo dvignila ne samo blej-	vsemi, ta hotel bo opremljefi 1
ski kot, ampak vso Gorenjsko,	liftom. Pensioni tudi dozidava-
Slovenijo, Jugoslavijo sploh, saj	jo in se razširjajo, enako privat-
postaja Bled svetovno znan po	ne vile, ker vpraSanj po stano-
svojem najlepšem alpskem leto-	vanjih je vedno več. Tudi, eden
višču, s katerim stoji že sedaj	nsjlepših hotelov, Park-hotel se
ns višku. Bled je centrala Slo-	preurejuje, enako ozaljšifje 0-
venije, kamor se zatekajo tujci,	brežna terasa z lepim parkom
ker je pa še premalo prostorov,	in vrtovi sploh, pa se nastanjajo v okolici. Bled, Od kolodvora Lesce je najhi-
Kranjska Gora, Bohinj, to so	trejši dohod na Bled potom av-
kraji, katerih ne srečamo po-	tomobila, kateri te pripelje v pe-
vsod. Število tujcev narašča od	tih minutah. Dobili smo dva
leta do leta; leta 1926 je pose-	avtobusa, katera zdržujeta dnev.
tflo Bled 8700 tujcev, med tem	ni osebni promet, in to od letos
ko je letošnje leto preko 13,000.	dalje vso zimo, obeta se nam pa
Leta 1925 je prejela občina Bled	že tretji, luksuznejši in večji, zdraviliške takse 112,000 Din, Letos se je posvetilo tudi ve-
med tem ko jo je letošnje leto	liko pažnjo zimskemu športu.
440,000 Din, iz česar sklepamo,	Pod kolodvorom Bled se bo pri
kak prirastek je v vseh ozirih.	čela delati proga za smučarje
Mnogo se izda za olepšavo, a v	Skakalnico in tudi sankarji bo-
bodoče se bo še več, kajti sem-	do dobili svojo uteho ter si lah-
kaj pridejo magnati s polnimi	ko privezali dušo na sankalitfu
mošnjami, ki hočejo živeti in	januarski mraz pa itak poskrbi
nekaj "zapraviti" . . . Tega si-	za drsalce s tem, da okuje vse
cer ne pretaore državni u/adnik	jezero z debelim ledom, tako ds
iz Jugoslavija, zato ga vidiš, če	Imajo Gore«jci kaker tudi Ljub
pride zjutraj, Jo odrine že zve-	ljančani dovolj široko plosk*
čer, ker mu ne premore denar-	in se jim ni treba bati, da te bo
aegagstas - ^ *
reparacij.
pa ne vae naenkrat. Ampak po-sašgati več kot je strogo prepovedano Ako paznik katerega dobi, da bi ssa«kl dna ali več hkrati, je ta koj ob ddo. I *hko s» vsak pred sBaglja, kako vplivs tisti "okna" sntodniks na notranje organe človeka, posebno na pljuča. Ra-ditega je še veliko močnih in mladih moralo v prrfani groh, In tudi bodo Še šli. kar, kakor sc vidi, ni še nobenega znamenja, da bi so rudarju položaj kaj Izboljšal Nasprotno se kaže s vsakim dnem voč trpljenja in izkoriščanja Seveda smo si dosti sami krivi, ker lov za boljšim zaslužkom in pa zavist vali-j ** ko pripomoreta k temu bednemu*
|V uradnih krogih v Washing-tonu prevladuje mnenje, da je bil glavni vzrok nagle izpremem-be v Hooverjevem potovanju vprašanje vojnih odškodnin in konferenca med Hooverjem in Cooltdgem. Mednarodna konferenca, ako bo končala z uspehom. ho ustvarila temelj sa ko-mercialicacijo nemških repara-
t o vrt čar j i Inozemstva, zato ni Kakor poleti, tako ima tudi čudno, če je izšel proglas med pozimi Bled romantično okolico ljudmi, da je na Bledu precejš- in delo napreduje v vseh poljih, nja draginja; seveda se pa ne enako ne izostajsjo v zimskem smemo preveč spet ne ustrašiti času napredne prireditve v 80-štev^k. drugače bi morali živeti kolskem domu, in to igre, na-Blejci na Bledu od same božje stopi, proslave ter tako bude do-hesede in tudi drugi doseljenci, mačinc kakor okoličane in vodi-Povprečno je tako. da že gre. Jo z naprednimi idejami do Kdor potroši par dinarjev na splošnega napredka, ki je v ko-
merciaiamcno nemških repara	mtl ni ** nikoli žal,	rist samih, z njimi pa tudi vseh
"tiskih dolgov in za likvidacijo'tudl n«jr«vr*i*<?™" »e. ker to-	posetnikov. tako da zapusti vsak
cqawi aopav ia sa invi«^ Mko pranih km*ot. strnje-	Bled z najboljšim vtisom In ob-
nlh v eno skupino, ne vidi izlepa.	ljubi pripeljati prihodnjič i*
Ker je vedno večji dotok tuj-	svojo večjo družbo, ds se nspi-
cev, je treba tudi stalno misliti	Jejo lepot zemlje Sloi*enske.
vojnih obligacij zaveznikov napram Združenim državam i V zvezi a tem vprašanjem je Hoover jeva prisotnost potrebna v glavnem meetu, da se določijo ftmernice glede reparacij, ki tvore glavne probleme, katere bo morala rešiti bodoča adminiatra-
pripomoreU k temu bednemu položaju. Gospodje se nam pa smejejo, ker je \ njih korist.
Kljub slabim razmeram ie društvo Mednarodna zveza št. 124 SNPJ v Forest Cltyjn. Pa
IHa zgorela v ogaju. Dal las. Tez.. S. jan. — J anv* H. Maritn In Samo*! R. Scott. dfjaka na tukajšnji državni univerzi. sta včeraj zgorela v og-
sklenflo na redni tejl meaeea de- "i«, ki je uničil tri poslopjs. r cembra. da proslavi dvajsetlet-' katerih so stanovali dijaki
Vsa Turčija js Carigrad. 3. jan. — Z novim Irtorn je v veljavi Kemalova od-
Suhači tičejo pivo v drtavni zboraicL ŠTadlson. Wis. — Tukajšnjim
da se morajo val tarki prohibičnikom je nekdo povedal, aaattti čftatf in pisati latinske da je bil prad par dnevi dostav pismeako. ki nsdomsntijo prej- ljen poln truk steklenic s pivom šnjo arabsko abecedo. Turški li-i v prostorih državne legislatu» ? stl se deloma že tiskalo v lati- V sredo so prnfcibičniki navali niči. Miaiater proetete. Med-1 v r»>ornidno palačo, ki je obtn"" žat bej. ki je ^il kampanjo za drlarna hiša z govemerskimi " novo pisavo, je vteraj umrl za drugimi uradi. Našli niso ntf vnetjem slepiča. Turški aazad- Poslanci so zdaj strašno ogor njaki bodo rekli: kazen božja! čsai in zahtevajo preiskavo.
Poljudna
o hi*i jati foMfci m
OBLIKA IN UPORABA ZDRAVIL.
Razpravljati hočem le o nekaterih važnejših stvareh is praktičnega stališča za lajike, v kolikor je to primerno in potrebno v pouk bolnikom in onim, ki o-akrbujejo bolnike.
Zdravila se najčeiče zauživajo v obliki praškov, ki vsebujejo primerno dozo ali posameznega zdravila ali zmes več enako u-činkujočih zdravil. — bodisi sama bodisi z malo primesjo sladkorja, ki ga tvori okuanejšega. Te rraške pripravi lekarnar ter jih po zdravnikovem navodilu (receptu) razdeli in zavije v pa- — Ricinovo pirčflie; tako je tudi določena količina za enkratno uporabo. Predpisano število praškov da lekarnar v dkatljico ali zavojček, kamor napiše navadno le u-porabo, n. pr. "proti vročini", ali "proti zaprtju", ali "trikrat
ne
ljejo v kapljicah. (na šHeo vode) ; zato služi posebna stekleni-čica a števcem kapljic, t- Vsa kdo, kdor podaja zdravila, naj si da pokazati in razločiti uporabo tega števca. Nikdo naj ne ravna lahkomiselno, češ« par kapljic več ali manj — kaj to stori!
Zdravila, ki se razkrojijo na svetlem, oddaja lekarnar v ru-jarih steklenicah in na j se hranijo v temnem kraju <v omari). — Tekočine, ki vsebujejo žel«, zo, se najbolje srebajo po slamnati bilki. radi varat va ^obovja.
K olje, v nekaterih krajih, h. pr. na Goriškem, iz-vanredno priljubljeno ljudsko sredstvo, se naj vzame v žlici, ki se je vtaknila v vročo vodo in tako nekoliko razgrela; Nepri jetni okus se najbolje odpravi, ako se potem poje par koščkov
Musliman pred policij*. k	, (Isrimo )
^	Mlt^vi	Zagreb, li. doa. i
napovedi zdravnikove lahko To eo tiati. ki jih narod ime-/greše alipozabijo. Zelo u«n- .^n^viti ljudjrf. Bodisi, koviU, otrovna zdravfla se jem- <urso na dobrem ali zlem potu.
oni
na dan po en prašek" itd. Du ee iemlje. Nekateri vzamejo rici prepreči zamenjava in da se pozneje ve za vsebino, naj se ved no spravi recept V škatljico ali . zavojček, še priporoči ji vej še bi bilo, da lekarnar na vsak prašek natisne vsebino, kot je to v bolnicah navada, da jih torej ozn a či (na pr. "aspirin", "fenace-tin" itd., ev. tudi dozo.)
Le nekatere praške manjše učinkovitosti, kakor vse praške ■ vnanjo uporabo, oddaja ne-
za
deljene v škatljicah, z navodilom za uporabo, n. pr. "za eno noževo konico", kar je seveda prav negotova mera.
Praške bolniku najprimernejše podamo v žlici vode, nakar ss i še s požirkom vode vse, kar bi ; slučajno ostalo v ustih, použije. Nekatere praške vzamemo v gorkem čaju, n. pr.' aspirin (eno najbolj rabljenih modernih zdravil), ki daje čaju prijeten okus (kot limona). Obenem vzame čaju precej barve, ko se v njem raztopi. Le redko se praški vzamejo v kavi, juhi Kd. Zlasti manj okusne se strese na zmočeno ob lato, to ovije krog praška ter jo obenem s požirkom vode zaviije.
Redkejše se uporabljajo praški, razgreti in v pari, pri vdihavanju (inhalacijah). <
Večkrat jih zdravnik nairese v oko, v grlo itd. s posebnim čopičem ali aparatom. Kot tkzv. "štupa" se uporabljajo pri raznih kožnih bolezni, pri ranah v ušesih, kamor se jih naaiplje s koščekom vate. /
Modema zdravila se že v tovarnah dozirana prodajajo v krogljicah (pilulah) preje po tabletah. O teh, o kapsulah in gosti, sedaj redki obliki zdravi), ni pripomniti nič posebnega.
Zdravila v tekoči obliki ao bila popre je izredno priljubljena. Vsak bolnik je moral imeti na mizici veliko steklenico z zdravilom, ki je bilo čim najbolj komplicirano sestavljeno. — Moderna medicina jih uporablja mam j; mnogo preje "oficijelna" zdravilaty|jr je taka, ki jih je lekarnar napravijal po natančni | v farmakopeji (državno izdani | knjigi o zdravilih) predpisani j metodi, so sedaj opuščena in po-I zabljcna. Tako je bila preje o-Pneg "medicinskih vin", ki ss; pri sedaj veljavnih antinlkohd-skih načelih nič več ne uporab-; Ijajo zdravniško, četudi jih Je' | priporoča kak lekarnar po časopisih sli pratikah. Pač pa še ! rabimo nekatere "tinkture", alkoholne izvlečke ali raztopine; | dočim so razni "eliksirl* In | "esence" postali skoro povsem historični. — Precej se še zapisujejo "infusi" zalivi zdravilnih ' snovi z vrelo vodo in odcedki čez gotov čas, — ter "dekokti" kuhanje teh t vari n z vodo iu od-cedek v predpisanem razmerju. — Sirupi se rabijo večinoma le kot izboljšave okusa semintja, n. pr. želecnati sirup, kot zdravilo zlasti pri otrocih, kl radi vzamejo sladko medicino, dočim ffL drugih branijo in jih izplju-Jejo.	v
Praktično imamo pripomniti, da ima lekarnar napisati ns steklenico. je-li mediksilkeilt cz notranjo sli zunsnjo rsbo (mazanje) ali je nevaren sa ogenj in ali je strup, kar zaznamuje običajno s mrtvaško glavo. — Zdravila se jemljejo po večkrat na *an v malih ali velikih žlica)-, pred ali po jedi. kar vse je najbolje, če se napiše, ker se
ftovo olje radi v črni kavi.
Tekočim zdravilom lahko prištevamo razne mineralne vode, naravne iz vrelcev raznih zdravilišč, zavživane tam ali ras-pošiljane po svetu, ter umetne, iz istih sestavin prodajane soli, raztopljene v gotovi količini v vodi. — (Mineralne vode vsebujejo razne kemične sestavine ter so po teh tudi v svojih učinkih različne, uporabljajo se naj torej le toliko, kolikor zdravnik sprevidi v potrebno ter nikakor ne aamovoljno. Najbolje učinkujejo v zdraviliščih samih, kjer se poleg tega tudi dijeta in način življenja primemo uredi. — Razne grenčice so priljubljeno odvajalno sredstvo (zavii-te na tešč), razne slatine pa kot pijače, zlasti kjer ni neoporečno Jobre pitne vode.
Tako kot pijače učinkujejo tudi kopeli v zdravilnih vreleih — včasih oboje združeno, — pri raznih boleznih.
Mila in mazila se mnofeo u-porabljajo kot vnaaja, zdravila. Razna mila, obsegajoča primerne medikamente, rabimo' pri rasnih kožnih boleznih, istotako tudi mazila, katerih sestavino so zvečine že ofidjelno predpisane in ki se dobivajo v lekarnah že pripravljena. Zdravila so v njih zvečine primešana veselimi, včasih v oljih, a tudi v drugih primernih snoveh. Ona se ali s trenjem (ribanjem) r roko utelesijo v kožo, ali pa na-maiejo na gazo ali vato in po-lože ter obvežejo na dotični del telesa.
Zdravila, katera tako uporabljamo, so zelo mnogoštevilno, pogosto jih je tudi po več -združenih v enem mazilu. NamaŠe-jo se večji ali manjši deli telesa, po uporabi se obično dotičnft okopi je, da se očedi. — Ker nekatera mazila perilo onesnažijo in oškodujejo, je treba paziti na to, da se to prepreči. Mašilo r živim srebrom smalgamira zlato, zato naj nikdo ne pride š njim v dotHco, če nosi prstane na roki. Znana so mazila proti garjam, kjer se dotični k namaže skoro po vsem životu, zavije v kak star koc ter čez dva dni o-koplje. — Mazanje teles* v I
uiVTiivnr milimo*	uvmjiri
ekstremitetah, nato po gornjfi, nato potrapu Itd. z mažo živega r rebra pri luetiki je zdaj zvečine nadomeščeno z drugimi zdravilnimi metodami.
Popreje ao ae mnogo rabili sl-napismi (obliži z gorčico)« ki so dražili kožo ter povzročali vnetju, kl so ss smatrala odvajalna za razne bolezni, sedaj skoro povsem Iz rabe se pa še kot zdravilno sredstvo razni obkladki in nalivi v kope-lih.	-V/
Omeniti *ham je še tkzv. suj» sitorije, s katerimi dovajamo zdravila v čreva, ali jih rabimo kot izAtstilno sredstvo; visoke v črevs dovedemo v to in event v
_ It , -1 i,	--- J.- ..tli - a I. I ..
nji raztopljena zora vi la s iriga-torjem. Rabimo pa irigucije tudi v svrho hranitve bolnika v slučajih, da ai je bodisi po ne-rgodl, bodisi v samomorilnem namenu prizadejal tolike opekline in poškodbe v grlu, ozir. požiralniku. da je normalno seffl-vanje jedil in umetno pitanje e cevko sa več čaaa onemogočeno.
Slednjič bi opomnili še na pod kotne in venozne Injekcij** 7Aru vil. katere vrši zdravnik v raznih slučajih Ur naj njih upors-
poznajo nt mirnega, o-ne vestnega dala. So,
, Največ poljedelskih strojev na svetu produakajo m rabijo ftMene držav*. Industrija poljedelskih str^ev (agricultural implements industry) ss vsemu ši*Mi*ljo vašnejši pomen v go-k<>t bi delali vae v vročici n*dispod*rakem ustroju dei«ltv K*/.-37 stopinj. To «* UsU, ki grudo'-1 ^	*—
hruj»a skoči življenje skozi vss mogoče zapleti jaje in po navadil končujejo tragično, a še takrat s hrupom. Sicer so pa to ljudmi j*, ki ao mehkejši kot jim Je videti, le tako ailno reagirajo življenje, ki je v njih in krog
SISl).' .a	1
itjvvt.
voj U industrije od oaza vo*no b bil vatikanski, toliko kar se t*s vred*osti produkcije, kolikor količine isvoza v inozematv«.
Produkcij* se je v zadnjih letih stalno povedal*. Vrednost pe-lj«deh*ik priprav ugotovljenih
La od 3»6 milijonov doiarjov^v
konj, kl so bili potrebni žetve, tU "eombiner p0-aamo eu traktor in tri
fivo, nekako takega musliman Wtu 1INL4 na 4*6 mMijonov »v i.
iia iz Zvoraika so imeli pred policijo. Visok, kuštravih las, koščen in širokega čel*. Nj«gove ostre oči nad koščenim nosom so kot bi šivele stalno v nekem zanosu in ognju. V vsakem slučaju bo nastopil samosavsstno ln naglo, po svojem trenutnem razpoloženju, skoro divje. Tako mu govorit* in g* gonit* kri in srce, Id je v njih vedno jačje od pameti.
Ni prvič pred policijo. Več-krat je še bil. Radi klatenja, malih prestupkov, pregreh. Na policiji mu to preberejp: Takrat in takrat toliko in toliko dni zaporo radi tega in tega. Pa se rasvname Haaan;
"Jts... vse je resnfca. Ce treba na bojišče in v tepež... tu sem. Ne boji se Hašan."1
"Poslušaj, Haaan. Ni smo
Kaj delaš spet v
j ao prešli — Rahlfo
stari znanci Zagrebu r V "Pa ežo, grem skozi življenje, dijak je svet. 8vobodne so poti in oeeto. Kar je obleke — aa meni je, ker kruha — v meni je. Sam eem kot volk v gori in ne bojim se nikogar. Zaradi dobre volje včosi poslušom koga, zaradi dobre voljo pljunem včosi v roke, do kaj saeluiim in do tako od poštenega dela iu žulja-vih dlani šivim."
"Kje po delaš?"
"Tam nekje (tn Hoson pokaže preko glov policistov) — pri nekaki grofici."
"Kakšni grofici r'
"E — nekake toke boronice kot ao poč voše."
"Kako se po piše?"
"Mislite, do oprošujem."
Smejijo se mu, o on se rasvname:
"E, dobro, če ne verjomote pa nič.Ni grofico. Nič no delom. Ne maram več govoriti 1 vami — pa storite kar hočete/
"Toda poslušaj, Haaaae, ni kar Uko hitro, boljo bo. Prije. 11 so te brez popirjev no ulici, p* ti ne moremo vseg* verjeti. No čelu ni nič n*pis*no."
"Dobro, še no verjamete, pojdi ti lopo z menoj, pa Um bom takole za roko prtasdd naravnost do grofico, baronice ali kaj le vraga jo. Pa če sem so zlagal, evo, tule me prosekoJU (ln Hoson pokaže na svoj vrat), kjer som najtanjši"
Pogledali 00 mu roke. "Bele 00, prav nič obdelane. Rekli so mu, da ne delo in do Jo lagal, so je Haeaii: On do bi on f Jok - in koznovoll so go no osem dni zapora.
"Osem dni?" je počasi ponovil Haaan in oči so so mu začeta širiti. 'In ravno mene, za Uko malenkost? Za nič?"
"Ni za nič." — "Ce Je tako," in Haaan Jo zopovedal, "Ivo piši 14 dni."
"Nesramen el še, dobra imaš 14 dni šopom." - 'Tudi to j* malo. Udari mesec dni, pol let* ml daj zaporo, oli po celo leto kakor hočeU. Ne boji 00 Ha* aan." — Zgrabili so gs in odpeljati, o on U kliče: "Magari dvo leti, na robijo me do j te, ia Kasen bo postol največji sooboj« nik. Ne boji 00 Hoean."
To so ljudjs, kl Jim Je kri Joč-je od I
luzjozir lagal, on
192?« odnosno se je skoraj podvojil* od oašotka svetovna voj-ue. Traktor jo glavni stroj, kl 00 robi v mpdernsm poljedelstvu, in sama produkcijo traktorjev v 1.1987 se je povečalo za 11 milijonov dolarjev. Produkcija obsega vsakovrstne stroje, začenši od temeljne priprave—phi-ga—katerega je mnogo vrst namenjenih za rasne vrste prsti in razne načine obdelovanja, pa do tako kompliciranih strojev, kot sU traktor in "combine" (žetni in mlatilni stroj).
Izvoz poljedelskih priprav je v zadnjih lotih stalno in hitro naraste) in je danes vašea faktor zo sUbiliteto in nrosperit.-to te industrija. Poljedelski stroji, izvoženi l 1*27 is Zdrušenih drŽav, predstavljajo 20 odstotkov (eno petino) vrednosti vseh poljedelskih priprav, isgotovljenih v Združenih državah v istem letu. Izvoz je dosegel višino lani. ko jo znašalo vrednost Aoraj 91 milijonov dolarjev. Ta sns-sek predstavlja več kot dvakratno vrednost strojev, izvoženih letno v predvojnih lotih. To po-menjo stalno prodajo ameriških poljedelskih atrojev v inozemstvu.
Uvoz poljedelskih strojev v Združene diiave iz inozemstva js razmeroma neznaten, kajti znašal jo le 6 bilijonov dolarjev vrednosti v 1. 1927, in še večji del toga uvoza jo prihajal iz Kanade.
Ameriški poljedelski stroji se prodajajo v vse dele svoU, ali glavne količine izvoza gredo razmeroma majhno ŠUvilo poglavitnih tržišč. Kanada Jih naj več kupuje, kajti 1. 1927 jo Kanado prejelo od Združenih držav okoli tridooet milijonov vredno-stl poljedelskih strojev, kar redoUvlja tretjino ameriškega voza v tem lotu. Rodovitno Lje prerijskih pokrajin zapodne Kanade nudijo Jako ugodna tU za Uike tipe poljedelskih strojev. Zato ae tam Jako dobro prodajajo ameriški traktorji, mlatilni etroji in "harvesUn" (stroj, kl žanje in povezuje snope). Argentino zavcems mesto drugego največjega kupca a merišklh poljedelskih strojev 1 1. 1987. Pošiljatve v to deželo so tekom zadnjih treh oli štirih let bile stalno okoli sedemnajst milijonov dolarjev vrednosti na loto. Avstralija jo tretje najvo! Je tržišče za ameriške poljedsl* ske stroje, ker kupuje letno do pet milijonov vednosti In Js I. 1927 celo prekoročila to vsoto Druga tržišča za ameriške poljedelske stroje so RusUa, Francija. Itaiija, Britika JuŽr.a Afrika, Nemčija. Velika BriUniJa, Ahtir in Tunis, Maroko itd.
Značilni razvoj polji-dcisk i. strojev od vojno do danes Jo čim daljo večja rabo strojev na pogon (powor). Farmar h zlasti zanima za ono tipe poljedelskih strojev^ kl 00 tako opremljeni, do zmanjšajo potrebo človeškega dole in obenem poopešujejo delo no polju, kar skupaj zmanjšuje stroške produkcije. Dva tipa strojev, ki sU največ dossgti ti. svrki, sU troktor in "eom-
0 pomočjo kouj jo on som farmar imel aadootl dela s 40 akri koruoo, ali s modernim traktor-/efo more danduars farmar prav zlahka obdelovati 2ft0 akrov.
"OmtHiie," kombinacija šotnega in mlatilnega strojs, jo š* novejši razvoj kpt trsSttor in Am dalje bolj se vdomačuje. Vrlina tega stroja obstoja v tem. da I-stočasno žanje ln mlati žito, m radf tega mesto velikega števila ljudi in konj, ki so bili potrebni sa časa **uje
ljudi. Ta strog jo zUMnjšal oko-raj sa polovfoer otoške žetve
bres osiro na stroške stroj* samega. TO čudssni stroj ss no le čim dol je veš uporabi js v Združenih dtiavdh. m*rm£ so čim dalje več tudi iavsše v inozemstvo, zlasti v AmeaUao, Kanado« Avstralijo ia v francoske kolonije severne Afrike, kjer. njegovo vrednost pooUja vedno bolj očividna.
Ameriški tovarnarji poljedelskih stiojev so prvi na svetu v produkciji in prodaji poljedelskih strojev, ia to zlasti radi znanstvanih raziskav in novih iznajdb. Pri vaoh novih strojih se sahteva sanosljivost in eno-sUvnoat s Istim uspehom, ki ga more dajati mnogo bolj komplicirani stroj. Pred loti Je mogel en moš stežka opravljati vsa potrebno dela no formi 40 akrov, Isti farmar pa more danes s modernimi stroji opravljati -vaa dalo na farmi 160 do 380 akrov, različno po usevu —FLIS.
JPiut
Avtomobilska nesreča.
Ottawa« IU., 3. jaa — Tri ooe-bo so bile včeraj ubite, ena jo d9bUo težko poškodbo in Rus-seli Mataon, voznik avta, je v zaporu na obtodbo umora, ker jo voiil avto v pijanem stanju In tako povzročil koMziJo avtov na .državni ce*tl v bližini Uga ms-sta.
Samomor.
Modows.
oU?2aTt, so jf^redo zadu-f1' ^^^^fSSTflT
pr lz\
•
bo nikdar ne prepušča strdMški, še manj po nevajeni bolnikovi roki sami. Tako Injekcije 00 slo-stl umestne in v robi. oka nsm gre za čim najhitrejši učinek do-Učnega zdravila.
To bi bH pregled zdrav« la zdravilnih metod, ki so aajbolj v robi PreosUne le še najnovejša, nad vso znamenlU upal s lis seruma proti rozohn nalezljiviro bošeznim, kl jo pa Uko oaftno. da zasluži posebno rszpraro.
("Zdravja.")
Razvoj industrije traktorjev v zadnjih lotih Js naravnost čudovit la 00 daj« primerjati z rastočo robo avtomobilov. Nlkak drugI poljedelski stroj ne slult tolikim vrstam dels. Traktor, kl Je bil komo J znon prod vojno, jo sedoj 1* vladal v ameriškem po-ijedslstvu ln ss iz vsi* takorekoč v vsa dešete sveU v čim daljo večjem obsegu. L. 1927 se Je ia-vožilo rikoraj «0.000 troktorjov. Traktor prodsUvlja v ratvoju moderne poljedelske Industrij* najvažnejši aapredek od č*s*. od kar je bN I. 1M0 uveden "turlns blnder," stroj s* povesa-nje snopov. Začao
šil z plinov v svojsm stanovanju, 120 N. Le Claire ovo. V poslovilnem pismu je napisal beseda, da edino njegova mati ve pravi vzrok njegovega iamo-
Črnec uotreljon.
Chicago. Zamorec Loujs Stic h Jo V sredo pmrl v Brkls-ufoU bolnišnici od rano od kroglo« kl jo jo dobil pri nekom pre topu prejšnji daa.
Kr
MU
Mediuuvdni jssik mou bi
, _m . biti le
eden^ vaš jih n Treba M. da si na Problem mednarodnega spora zumevanja more rešili le vokalni jtfltti. Ako s* n* moremo razgpvarjaU s tujerodcem direktnim potom iz obraza v 0-bmz, potem j* medsebojno ob-uUžkočeno, ter jO bolje, da osUnemo pri kakem modernem, kulturnem jeaiku. t Na mednarodni Jopik se v glavnem sUvt zahteva, da bodi lahek, jaaen, enostaven, blaga-zvočen ter vaestransko uporabljiv. To je nJega teoretsko vprašanje.
Drugo js: praktično rešiti njega pravilno izbiro. Tu naletimo na tri motnosti: mednarodni bodi eden od živih, naclJomU-nih jesikov, ali naj se v to svrho oživi ed*a od mrtvih« recimo latinski, gftki, hebrejski, ali naj se odloČimo sa snega ismed Še obstoječih poizkusov umetnega Jezika.
Pregledujoč vse tri možnosti, bomo uvideli, da je mogoče u-spošno in pravilno rešiti le zadnjo možnost.
Zakaj noben nacijonalni Jssik no more bTtl mednaroden?
Pravijor naj bo to franooaki ali angleški aJl kateri drugI od flvih jezikov ln sadova bo ršil-na t Ali baš s tem je le isrefte- cerona ali VtrfHa a na na nemožnost pravo rešitve. Bo- ^^ ali eeio # p dobne llvljonske prilike pokazu-jejo, da Jš popolnoma izključo-no, de bi postal kak nacijonalni
mednaroden Treba bi ga bilo uvesti » sile oli potom medsebojnega dogovora!
Viomlmo prvi primer. Kje bi našli nei*|XMibitno oporo tetj sili? Ali bi drugI, enako močni konkurenti rade vol je pr s v sel i la prenašali to naailno nadvlado drugega jezika? To bi Iszvalo
intimni pripovMb
Kaka aa bošaii Turki o Madana.
Na Moduna je žival eiovitl AH1 Aga. Bil je bogat dlovsk
Neko loto Jo possjaJ ves Doljnl ICadun s pšenico. Novo Popov, slo popa nja ia Kučsv, jo imol mnogo ovac. Zmanjkalo mu je tmvs, p* Jo prosil svojega očete naj mu dopusti, d* povode'ovoe v nn ^lii^	i^^t
bo iaaval Turke, da se pokol Jo jo. Oče pa mu voli: "Ns Uko iaz pojdsm k Agi, da eodovo in aa roagovarUva. TI prišoni ov ce ia Jih kakor nehoU spusti v njegovo pšenico. Jaa bo« kri-šaJ nate. da jih isUraj. A nikar aa poslušati. Jaz 00 bom za* šllš^' ^e bi ta topol, kadar pa ŠP dohitim, ms pomsppi a puško okaai plašč, ki gs nosim na plečih. Ko jsi/l^m, utssi ia pri bolanju po-zovi Ago ia raci: Tako storim tudi * U**n ia o tvojimi petimi sinovi." Novo Je y vsem postu* sluš*l svojega 06et*. Drugi dan sa ee Ali Aga Ur njegovi sinovi za vselej Izgubili z Moduna. Pobegnili so.
2*1 j* mi| lliokovišo. Ob aeki priliki ja vprašal ku-Jar Danilo shrani narod ia ps-rjaniks. kaj bi bila komu najmi-
Kden reče: dobro
; lopo erošje, tretji: is-vrstns obleka, Hd.
Ker Miš* IMškovU ai nl^ odgovoril. a kujar ga ja dabso pokol duhoviug* mois, mu
"A ti, Mičo. čoos bi si li oai-bolj želel?"
"Kar ms še poprošujaš, go-•I^ier.ti povom poprovioi Jas bi najrajši, d* so povzpnsm na vrh Lovdoaa, pa tu da ae razširim ia ekomeašm. raoume ao« do M ml Bog dal. da še malo bolj vzrosUm, ds bi ms mogli videti s morja ia e
no gormenizaeije pod Jotrfom
II., kl ee je siosr opirala na po!t>
odjeknila v češkem, madšarokem In našem "|llrekemM naeljonal-nem pokretu.
Nasilno upeljan Jezik bi ae mogel uveljaviti le na gotovem teritoriju; mednaroden pa ne bi mogel biti, sicer bi Jih Imeli veš. No oairajo ss na male, —- veliki narodi togf ne 01 dopustili. Tro-bs js nevtralnega jezika* Vrhu Uga so šivi' jeziki Jako tsški na-katerim Jezikovnim skupinam (n. pr. Aaijetom). To 00 razlogi, Id govore tudi proti drugi točki.
Toda eden od naeljonakilh Jesikov kot mednarodni jo tudi 1 psihološke strani nemogoči Re otmo, da bi bli U Jezik znfieški. Kolik ponos bi čutil Anglež razgovoru s pripadnikom drug« ns rodnosti, j On more govoriti s vsskim človekom v I s sinom, drugI ps 'V njsgovem jeziku V sok norod bi gotovo bolestno občutil tako zapostavljenost. Drugi narodi gotovo ne bi hoteli ia mogli pripustiti, da Uko oslabi njih politična« gosjH-in. ska in kulturna poaicija v svetu
Jako snačflen jo nooiodnji primer. ki Jaano nedmeuj* babikm-stoo smsdo r Msdaarodnsm ds lovaum usadu pri Društvu narodov v Zsno vj i N* ee ji, kl se Jo vrllls od IS, do 30. novembra 1922., je franooOM delegat Jpu-hsus priparodal
ln sagiaškuga pri-kat |x^i"v*ini Jezik tudi nemški. Tskoj so salitevall isto pravUo ss ovoj Joaik tudi Italijani. ftp**ci, celo Kitajci. Cehi 00 00 potegovali e* snega slo-vsnskegs, dočim so praktični pripisovali espsrantr 1Uit ns j boljši načla praktične rešitve splošnega mseglosj*-
Zakaj ns m^rs Mtl noboo mr-Uv Jezik mednaroden?
Pri isbiraajo mrtvih jezikov pridoU v pošte v predvsem lo-tšaššin* ia grščina. Velik* isti-n* Je. da SU Ob« klasiCns jssik* za ffcobrosbo neobhodne potreb-na« saj temelji vso noš« kakur* na njih. Kakor na eni «traa! ni kulturno odstranjevanj« latinščine ia grššin« Iz šol, ker s« s tam rušijo tem«!Jt noše kultur*-.
e no drugi strani
gali is šol neminlJtSi nesmrtnih del ontike.
Vendar kljub vsem prednostim klasičnih Jesikov, ne more mednaroden V v praianiu jeslk no more zadovoljiti zahUvo^ ki 00 stavi na f iEbiureiuo.jroaai jooik: da bodi lahek. Vrhu tega ja mrtev jezik prooddaljan smgšioom in dandanes širšim slojem skoro nopoooap.
Morda bi kdo pripomnil, da je tstfnskl jezik še igral vlogo nekakega mednarodnega jezika. Res ao ga uporabljali na dvorih, tudi v snaaootl, a ljudstvu ni bil dostopen. Pa to je bio le v Evropi. Toroj ai bil mednaroden.
Dandanes p* šutljo potrebo po mednarodnem jeziku alžjl sloji v večji mori nsps višji. Njim pa bi bilo učenje mrtvega jezika guiovo preteško. Pri današnjem stanju znanosti ia ep!o-šaega napradka bi tek Milk brezpogojno odpovedal, dozi Je neoporečno dejstvo, do bo ved*
kulturi nove dobo. La s ozirom na aovtralfioot, kl bi mu je šo-tovo nihče no odrekel, pa bi mu bilo Urteo |»deliti všoga medna rodnega občila.
Polog vsega toga pa M bilo treba mnogo novih besed in o-inašb, s kaUrM bi morali doo-
gatlti Jooik, da bi iapoInHI vrael mod prejšnjo in novo doba Prevladuje pa ugovor, naj ss ne od-II >u JaalM:3»
ljanjem njegove bi ga napravilo popolnoma gega hi tujega
dl povedano, da Je baš
stavljen latiMki Joalk, kl io relativno la nbaolutno
ter učenja latioakoa jezika v Šoli Jo, nuditi učencu priliko vpogleda v ono dobo uztvarjajdftlb sil vsliklh pesnikov, fKosofov, umetnikov bogato
nule kulture.
Mednarodni jezik more biti torej Is umetni. B Um so računali vsi poiakuai. U umetni rs iKMinosUvitl gramatiko največja možnosti in biti noma nevtralen.
OAHok. da ae Jezik ne mer« stvori ti v kabinetu« kakor se tlo more ustvariU živo bitje r kemični roterti« je ovrnjen • dejstvom, da Je vsak jezik aOktko
pesnizov, raosoaov, la govornikov ter J1K • dragotine ln alšta sčrpne zakladnice Ml«
Tudi se aiea fla svropeki Jssikl ras vil i postop njoma, temveč 00 bili nekako u-
Tako jo Lutker seoUvlI* is ljudskega in dvorekoga uaMli Joalk, ki ga še danes tiporaile-
Jo Neme! v književnosti. Ljudstvo gs siosr ne goasrl, služI jh
kot pomožni meMnUlB mm|. Na Isti način so dobili svoja obliko aovogrški, novomirvolkl In flnekl književni jeslk. Podlsru tem Jesikom Js gotovo nsrodm jeslk, a tudi umetni Jooik temelji ne enem ali več šivih Je-
ML
Ako po ne bi bilo delo poodin-ca-stvaritelja umetniško dovr šeno, g« mere praksa tokom časa ša popraviti la opMti. bil pojav se nsspašeao vlit v rai MK^Mfeltfi ftiw0i Jtilkm
Is a priorl možnost obstoja med-nsrodnog* Jssika sama aake, ker
j« umetno sesUvljsa.
Vse, k*r čloVek stori, jo u-motno, Ako bi bH pamefuit is-ključski da je umetni Jsztk kot mednsrrNien nemogoč ter da Je neetismetno fiosluftsvstl aa ga, Iiotem mora biti tudi logičen is* ključek, da Je nsspamsmo oao-rabi j stl železnico *H zvUmobll, k« p« š« Imamo naravne sredstvo so pramikonjet nog« I
upoljsvaaj«
Jesikov v šolo po g dobju, kako teBio potom In najbolj
s prakUčnMai sahUvsmi_____
ne dobe, ne da bi ob«nem iatr-

K. Franci«:
Lunin arp J« »zginil zs bambusovim gozdom in kričeče tabe, zvane bullfrogs. »o regljsle v strugi svoj večerni koncert
Na verandi praznega strsdar-skega poslopja v Vzhodni Indiji sta sedela dva moža. Prvi, zlek-njen v pletenem naslonjaču, je sedel nepremično in le tu pa tam se je udaril po licu ali vratu, če ga je pičil moakit. Blizu njega je sedel v naslonjaču drugi mod, gi se je neprestano pamljal z no-vinami in premikal noge. da bi mu ne sedli moskiti na kolena. Oba sta celo uro molčala.
—	Kakšna noč! — je vzkliknil slednjič mlajši. . Odložil je no-vine in ai obrissl potno čelo. — Ali ni ie čas. da greva spat?
—	Cemu neki? V tej neznosni sopari itak na boš mogel zaspati. Privoščiva si raje whi-skyja s sodavico.
Poklical je slugo-domačina. ki je prišel vea zaapan in priigal na verandi dve svetilki. Petem je prinesel steklenico whyskijs, sodavico in dva kozarca.
Ko je sluga nalival sodavico. je nekaj zsmrmrsl v birmanskem jeziku.
—	Kaj pravi, Jennings? — je vprašal mlajši Milier starejšega. — Ali ne govori nekaj o tigru?
Da. Pravi, da se klati zadnje čase tu po okolici tiger, ki poiirs ljudi. Pred dvema dne-voma je baje raztrgal neko ionsko.
I Ta vest je Milier ju takoj pregnala utrujenost Njuna desetdnevna lovska skpadklja. ki sta jo priredila brez najmanjšega uspehs s katere sta se sdaj vračala. je bila s vsemi razočaranji takoj pozabljena čim je sluga omenil tigra. Millerja je zanimalo. kako jo je tiger raztrgsl in kje se skriva^ Slugs j« odgo-vsrjsl na njegova vprašanja in Jennings. ki je snal birmanski jezik, je tovarišu tolmačil odgovore.
—	Bilo je zgodaj zjutraj, še preden se je zdanilo. — je pripovedoval sluga. — Ona je šla z vaškimi dekleti doli k raki po vodo. Tiger je planil iz džungle in jo odnesel.
- Rad bi vedel, če ae še klati tu (»o okolici — je vprašal Milier. '	- J
—	Vedno je tu, — je odgovoril aluga. — Shay Yo, ribič, gs je videl s čolna, ko je zvečer nastavljal mreže. Prišel je k reki pit vodo.
Takoj jutri zjutraj pojdem za njim — je vzkliknil Milier. — Po najini lovski smoli bo imenitno ustreliti tigra.
—	Samo pazi. da te on ne pošlje v krtovo deželo, —' je pripomnil Jennings. — Tigri so nevarne zverine.
Obrnil se je k slugi, rekoč: Lahko greš spat Nocoj te ne bova več potrebovala. " Sluga se je obrnil, toda na prvi stopnic^ se je ustavil. O-krog verande je bilo vse zavito v temo. Zri je v temno noč proti bivališču služlnčadi, toda razločil ni ničesar. Potem se je
ozrl na svetilki ns verandi. Bili sta dve. toda gospoda ju bosta potrebovala pri slačenju, kajti v hiši sta bUl samo dve. Svetilka bi ga lahko rešila, da bi ne stopil na strupeno kačo. luč bi odganjala tudi krvoločno zverino, če se skriva kje \ bližini, osobito bi pa odganjala zle duhove. Toda gospoda rabita obe svetilki in tako ne prsoata-1 ja drugega nego napotiti se domov v temi. Odšel j« torej po stopnicah in izginil v temo.
Jennings in Milier sta ga slišala, kako je glasno prepeval, dokler ni zaloputnil za seboj vrat
—	Zakaj j« tako glasno prepeval? — je vprašal Milier.
—	Zato, da bi odganjal zla duhove ali pa prestrašil tigra, če se skriva kje blizu.
_ Toda z lučjo bi ga samo
opozoril nase, če preži tu v bližini na svoj plen.
—	Da, 4iejbri. Izbira je te$-ka. Ce kriči, lshko opozori nase tigra, če pa molči ga lahko napadejo zli duhovi, v katere domačini verujejo.
To je zelo kočljiv položaj, — j« pritrdil Milier.
—	Bil bi mu dal svojo svetilko, če bi se bil pravočasno spomnil — je dejal Jennings. — Neprijetna je mi ie misel, da ga ni mogel tiger slišati. Tu na verandi sva prenizko, a zunaj ja taks tema da se nikamor ne vidi.
Ta misel res ni bila prijetna ln oba sta *rla v temo okrog verande. Svetilki sta obsevali sa-
drugo je
VRAG
(Is aaglsššins prevsl L M.)
In taisto leto je z enim samim udarcem s
pastjo ubil nekega mornarja. Da, dragi, do mrtvsge ga je. Razbil mu je glavo kot jajčno lupino. Nekoč ao prišli na krov Duha kot gostje guverner otoka Kura. načelnik policije in drugi, veš, japonska gospoda z ženami — taka zala majhna bitja kot Jih vidiš naelikane na pahljačah. Ko pa Je odhajal na pet, al nUo ti soprogi ostali sami v svojih čolnih kakor po naključju? Žensks pa js šele čez teden dni izkrcal na drugi strani otoka, odkoder so moralo reve hoditi paš domov čez gore in doline In to v tistih majhnih slamnatih sandalah, ki se niao niti miljo dalsč skupaj ditals. Mar ne vem vsega taga? Ts Wolf Laraen Je prava zver, tista velika zver, ki Jo omenja Rasode-nje. Njegov konec ns bo dober. Ampak zapomni si, da nissm rekel pratf ničssar. Niti besedice nišam zinil, kajti stari Loula bo živel do konca te voinje ln tudi če ribe požro zadnjega od nas."
"W3f Larsen!" Je zsrohnel trenutek pozneje. "Zapomni si besedo, ki Jo rečem! Vrag — morski vrag, to je on. Sicer nima zlobnega srca kot nekateri. Sploh nima srca. Vrag, pravi morski vrag, to Je, kar Je. Se-li čudiš, da ima tako primerno ime?"
"Ampak kako je to." sam vprašal, "da vseeno dobi mornarje, ki stopijo pri nJem v službo, če je tako dobro znano, kakšen človek Je?"
. "Kako pa je to, da na tej božji zemlji lahko dobiš ljudi za vse. kar le hočeš?" Je vprašal Louis s keltiškim ognjem. '.Mar misliš, da bi m« našel tukaj na tej ladljl. da ne bi bil nI-jan kot kan on. ko sem podpisal svojs ime? Dalje imaš na krovu ljudi, ki ns morsjo dobiti dela pri boljših ljudeh, kakor n. pr. lovci, pa oni revčki tam spredaj, ki še prsv nič ns vedo, kaj ln kako Je tukaj. Ampak bodo že še do-znali. bodo te še marsikaj doživeli, da bodo obžalovali tiatl dan, ko ao zagledali luč dneva. Razjokal bi se nad temi reveži, samo ča bi po>| zabil na starega Louisa pa nadloge, ki ga šs čakajo. Ampak zapomni ai. da nisem zinil niti besedice — niti beaedice!"
Tiatl lovci ao hudobni ljudje," Je pričel iznova; jeziček mu namreč nI nikdar dal miru. "Samo počakaj, da as enkrat spro ln s tepe jo. Star jim bo žs pokazal. Vsadil jim bo strah božji v zlobna črna srca. Le poglej tlatega mojega lovca, Homerja. Tako miren, tako dober in nežen Je videti, kakor kako dekle, da bi Človek mialil, da as mu niti surovo maslo ne stopi v ustih. Ampak ali ni U človek lani ubil krmarja svojega čolna? Dejali so, da Je bila to zgolj žalostna prigoda, toda v Jokohami aem se sešel z njegovim veslačem, ki ml Je povoda! vss. kako je bilo. In potem Imamo tlatega DI-mača. To ti J« živ hudič — mar ga niao Rusi imeli tri leta zaprtega v solnem rudniku v Sibiriji. ker j« kradel divjačino na Bakrovem otoku, ki je ruako lovišče? Ukovall ao ga v rerige na rokah in nogah akupaj z njegovim tovarišem. Nekoč ata se sporekla in skavaala in na koncu je ta Dimač poalal tovariša v Jamskem čabru na vrh rudnika, kos sa kosom, pa samo en kos hkratu; danes nogo. jutri roko, drugi dan glavo in tako dalje."
'To ja vendar nemogoče?" sem vzkliknil, prevzet od grosa.
"Kaj ja nemogoče!" Je odvrnil hitro kot blisek. "Saj nisem rekel prav nič. Gluh sam po nem. kakor moraš biti tudi ti. ča ti j« tvoja mati ljuba. Niti uat nisem odprl, samo dobro sem govoril o njih in starem. Bog zavrzi njegovo dušo, da se bo desettlsoč let p^torlla v vi-
ceh, potem pa odšla v najzadnji in najgiobo-
kejši pekel."
Johnson, mornar, ki me Je bil do krvi drgnil, ko 90 me prineili na krov, Je bil po vsej priliki še najmanj dvomljiv človek med vsemi mornarji. Na njem res ni bilo nič dvomljivega. Njegova odkritosrčnost in možatost je bila oči t* ob prvem pogledu, vendar jd te lastnosti omilila neka skromnost, ki bi jo človek zmotno lahko tolmačH kot boječnost. Ampak boječ ni bil, pač pa je b« pogumen v prepričanju, gotov v svoji mošatosti. To ga je ravno minilo, ko sva se spoanala. ds je ugovarjal, ko sem mu rekel Yonson. In sedaj Jo Loui« i* njega vzel v misel in povedal svoje mnenje o njem.
"Prav čeden človek Je, ta Johnson s štiri-oglato glavo, ki je mornar na sprednjem delu ladlje, je dejal. Najboljši mornar spredaj. Moj veslač Je. Ampak enkrat bo imel sitnosti z VVolfom Larsenom. Iskre že švigajo. Dobro vem. Kar Jasno vidim, kako se nekaj kuha ln pripravlja kakor vihar na nebu. Govoril sem s nJim kot brst, ampak njega ni volja, da bi skril dvoje luči ali pokazal napačne signale. Vedno lzblekne, če mu nekaj ni prav, ampak se bo našla kaka klepetulja, ki ponese pošto o tem Larsenu. Wolf je močan; ampak v volčji naravi je, da sovraži moč, in v John-sonu bo videl močan značaj, ki se ne kloni in ne odgovori na kletvico ali udarec: "Da, gospod. lepa hvala, gospod." Ej, ta vihar že prihajal Prihaja! dobro vidim! Sam Bog ve, kje dobim potem drugega veslača. Mar ni bedak ta človek, če pravi, kadar mu stari reče Yon-son: "Johnson ml je ime, gospod," in črkuje potem Ime črko sa črko? TI bi moral videti obraz starega! Mislil sem. da se bo na licu mesta zagnal vanj. iVkrat se š« ni, ampak nekoč se bo in potem bo konec tega trdoglavja — aH pa ne poznam ljudi na ladjih in na morju.
Tom Mugridge postaja neznosen. Primo-ran sem ga vtkati in nazhrati gospod pri vsaki % besedici. Bn vzrok sa to je, kar ga je Wolf Laraen vzljubil kot vse kažs. Po mojih mislih kaj takega še nI bilo. da bi bil kapitan tako domače prijassn s kuharjem; toda Wolf Larsen je v resnici tak. Dva, trikrat še je danes pokukal v kuhinjo ln dobrodušno podražil Mu-gridga. popoldne pa je čelih petnajst minut govoril i njim. Ko se je Mugridge po tem razgovoru vrnil v kuhinjo, js bil židane volje, veselo opravljal svoje delo in ja brenčal rasne pesmi s neprsvim jrlasom, tako da ml je šlo to brenčanje pošteno ns živce.
"S častniki sem vedno na dobrem," mi je dljal zaupljivo. "Vem tudi. kako ss je treba narediti priljubijenegs. Ko sam se zadnjikrat vosil. sem tudi imel dobrega kapitana; ampak še na misel mi ni prišlo, da bi stopil k njemu v kabino na prijasen pogovorček in majhen kozarček žganja. Ps mi pravi nekoč: "Mugridge. zgrešil si svoj poklic." "Kako to?" odvrnem. "TI si rojen gospod; nikdar ti as bi bilo treba delati." Strela me naj ubije. Klada, če mi ni tega rekel, no. In potem sam dostikrat sedel v njegovi kabini, se dobro Ifoel. kadil njegove smotke In pil njegov rum."
To brbljanje ms Js naredilo prav razmiš-Ijenegs. Ss nikdar nisem čul glasu, ki bi mi bil tako zopern. Njegovo tečno, priliznjeno govorjenja, omledno smehljanje in njegova strašanska domišljavost mi je šla na živce, da sam ae včaaih tresel po vsem životu. V resnici je bil najbolj odurni in mrzel človek, kar sem jih poznal. Neanašnost njegove kuha, bila nepopiana. in ker je kuhal vss, kar
na ladij i savtilo, sem moral s veliko '__
jo isbirat! tišto malo, kar sem Jedel, in sem si vedno Vzel Is njegovih kuharij ona. ki ao bile najmanj nečedne.
----- (»sIJs iittišsiU . kMNh
mo del hodnika, 1 bilo zavito v temo.
Tiger bi biL lahko oddaljen od naju pet aeinjev. pa bi ga ne videla, — je zalepetal Milier.
—	Tako blizu bi ne prišel, ker se boji luči, — je odgovoril Jennings, ki je pa sam dvomil o tem. — Tigri niso kakor leopardi.
—	Menim, da se tigri prsv nič ne boje luči in da raztrgajo človeka, če je še tako svetlo.
—	Tudi jaz mislim Uko. Tigri se boje samo svinca, luči pa ne.
In znova sta umolknila. Dolga hoja po vročini ju je bila u-trdlla. S solnčnim vzhodom sta se bila napotila v džunglo in ves dan sta hodila v največji vročini po gošči. Sele proti večeru sta prispela do te naselbine, kjer stf sdaj počivala, utrujena in otrpla od sedenja. Obenema je silil spanec na oči, toda v neznosni sopari nI bilo mogoče zaspati. Tu pa tam sta zadremale, toda moskiti so ju takoj zdramili.
Kar se je Milier nagnil prej ki se zagledal v temo. — Kaj neki je bilo to? — je vprašal tovariša
Kaj se je zgodilo? — je vprašal Jennings z zaspanim glasom.
—	Ali nisi slišal, da se pred hišo nekaj premika?
—	Premika? Ne. Kaj si sli šal?
—	Sam ne vem. Zdelo se mi je, da Um doli šumi listje.
Sedela sU in prisluškovala toda slišal se je samo žabji koncert.
—	Ničesar ne slišim, — je dejal Jennings nervozno. — Morda se ti je samo zdelo.
—	O ne, slišal sem dobro, s zatrjeval Milier. [§jf» To je posledica stori je o ti gru, tvoja fanUzija je napeta,
—	je dejal Jennings in se pre-tegnil v naslonjaču.
Nato je v bambusovem goadu zašumelo listje, veje so se zamajale in nad verando je zapihal hladen, vlažen veter Uko, da sU svetilki zaplapoUll ln ugasnili.
—	To si torej slišal, — je dejal Jennings in znova prižga svetilki. — In to je tudi vzrok da žabe tako navdušeno regija-jo. Se nocoj dobimo ded.
Znova je zapihal iz gozda ve-ter in kmalu so začele padat na suho listje debele dežne kaplje. Ozračje se je takoj znatno ohladilo. Millerja je treslo.
—	Pojdiva spat, — je deja
—	Nocoj bova imenitno spala. In oba sta zazdehala.
| Jennings je vzel svetiljko.in odšel po stopnicah gori, dočim je vzel Milier drugo in odšel v spalnico v pritličje. Jenniings se j« sredi stopnic ustavil in za-klical tovarišu:
Milier! Svetoval bi ti, da zakleneš za seboj vraU spalnice
—	Zakaj ? Zavoljo tigra, Ireljudi?
|Da. Boš vsaj »a—a ytet njim. Lahko noči
...
PREKAJENE MESENE KLOBASE.
Prave domače s časnovim o-kusom, ki vsakomur ugajajo, čim več jih jesU, tembolj se vam priljubijo. Pošiljam jih od 6 funtov naprej v vse kraje Zed. držav. Cena je: 38c funt. Poštnina plačana. Ali pa S6c funt in poštnino plačate vi sami. Denar naj se pošlje z naročilom. PišiU na naalov:
JOSEPH LESKOV AR, 610—14th Street,
D.^aa WiS.
bom ima) priprav i len« osros i. januarja """" "
praznike

Gospodinjski posli.
Profesor uči v šoli, kar potrka na vraU njegova služkinja, ki pove profesorju, da je doma pravkar dobil dvojčke.
Profesor, raztresen kot so ponavadi profesorji, odgovori: 4,Povejte to moji ženi; to spada v gospodinjske posle."
Gospodična: Meni daruje oči za vaak moj rojstni dan eno po knjigo.	■
Gospod: Potemtakem ima, te pa ie gotovo veliko knjižni.
Agi tirajte za Troeveto"!
Influenca
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaja svoje pnbllkadje in še posebno llat Prosveta sa koristi, ter potrebno agitacijo svojih društev in članstva in aa propagando svojih idej. Nikakor pa ne sa propagande drugih podpornik organizacij, Vaška or-ganizadja ima običajno svoje glasilo. .	• .-i
Torej agitatorični dopisi in ns tnanlla drugih podpornih orga nlzadj in njih drttftfv naj ae ne pošiljajo listu Prosveta.
— Toda če zaklenem vraU, bo v spalnici slab srak. Morda bo pa zadostovalo, da pustim luč goreti.
Toda Jennings je bil že odšel Milier je stopH v spalnico ter pustil oknp in vraU odprta. Sle kal se je in se samota)1 v vrečo,
da M K« n»* mugii iouwkiu
spanju oplkatl. TCmalu je slad ko zaspal.
Isbs, v kateri je Milier spa, je bila samo sa silo opremljena s pohištvom. Bambusova preproga je pokrivala tla ln škr pela je pod nogami. Velika odprta peč je zavzemala večji de stene. Bila ja prostorna peč, v kateri so lahko gorela debela polena, ki so jih prinašali domaČi ni is bližnje džungla. Na omari s predalčki is tenkega leaa je stala luč, ki je zaplapolala, če js potegnil veter. Sredi izbe Je stala miza s stolom.
Zunaj js dedovalo. Veter se je bil polagal, samo v presledkih je še lahno zapihal. Ko js kmalu po polnoči znova zapihal, luč zaplapolala In ugasnila.
Kar se js MlUsr zbudil. Lsša je In napeto poslušal. Srce mu je začelo močno utripati. Bal ae je, strašno ae je bal nečesa, ksr sa na da povedati. Letal je nepremično. da bi ga škripanje postelje ns izdalo. Zadrževal ja sapo In skušal ugotoviti, kaj ga Je zdramilo is sladkega sna.
(Salls srihadaJU.)
NAROČNIKI
Znamenje (Nov. 90-38) pomeni, da vam Je naročnina | takle to dan. Ponovite Je
te, Je pegeie vstavljen, km bfl plačan. Ake jo va« Bet plačan in ga ae prejmeta, Je me* goče vaUvljen valed ^ ^
navedite stari bi navi H »H katerih
nobene
Vssko leto ubija influenca na moirn mož in žena, kateri se | tajo s »volim sdravjem ta »oči«, ter (stalijo ds so proti ajej nedostopni. Ne omalovažujte znakov napada iaflueace. dokler ss niste zsvsrovsU proti ajej. Priložnost, ds ss Ji i»of nete, ns obstaja sssfto v miMesk In jiploino dobrem sdrsvju, temveč Je^lvia-no sd delovanja vašega črevesjs. Ako J« vaša prebava v neredu, tsdsj Je to saak. da sto sprejemljivi ss uničujoče bacile to nadloge.
Nastopite takoj, ds se ssvsraje-to. Vsše drobovje mogoče vse- vsemi* ga eno žMeo pred vssk« huje saoatale strupene saovi, kar - JodJo'. Ta prijetna «£tov.na morda še ssmi ne vssto. Kupite £ascare ia druglk sdrsvilnih »-od vsšsfs lekarnarja steklenico llš* pomsgs KSbaflta hitro Trinerjevegs grenkegs vina. la spešl dstovanje drobovja. $1.25.
TKI NE RS
BITTER W1N t
Mitte na M Trla« Oamssa f. 1xm se. umirt kw.. ~f
NM1,T
IZVRSTNA PRILIKA
Člani in članice S. N. P. J.
Sedaj lahko dobite list Prosveta vsak dan za eno leto in knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $5.00—ako nam pošljete brez odbitka avoto $640.
AH pa tri knjigo: SLOV.-ANGLEfiKA SLOVNICA, vredna 92.00, ZAKON BIOGENEZIJE, vredna $1.50, In PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vredna $1.50, akupaj vrednost $5.00 In dnevnik Proaveta sa s aa avoto $6.80.	f
To velja sa člane S.NPJ. sa vss stsrs in nove naročnike. Ne člani plačajo $7.50.
rinlnn m celo leto Je SMO pel lato pa $3*00. Dani & N. P. J. doplačajo $4.80 aa l^i^t HI pol
Za aseeto Chlcsgo la CScaro sa Iste |7i0, pol leto $3.7$, ss
Za Evropo slane as psi Isto tiU, sa, vas leto pa $$.00.
Tednik stane m Evropo $1.70. Členi doplačajo sasae lOc aa
Naročnino frfrfre tudi sami pošljete na a sel it t
Upravnutvo "PROSVETA"
t$67 $» Lssrsdsls švs.. Okisszs. III.
Lahko dobite pol leto dnevnik ProsveU in akupnej vrednosti sa $2.50 knjig, n. pr. JIMMY HIGGINS, ZA-KON BIOGENEZIJE, ali pa ZAJEDALCE in HRBTENICO in INFORMATOR ako nam peiljete avoto $3.90. Nečlani pošljejo $4.50. Ali pa sa $2.90 pol leto llat ProsveU in knjigo JIMMT HIGGINS. Nečlani $3.50.
...... *
To vse velja sa stare in nove naročnike. Vaak mora padati celo svoto brez odbitka. Denar ln naroČila pošljite na upravništvo na naalov:
PROSVETA, 2667 So. Laimdale Ave„ Chieago, IH
Pošiljam $ eesoesseeessessssssssese
Ima
s.................. .......................................... ^......M...............*
Naalov .............................................................................
Dršave...« *.••.«..••...»•..••................... Cl. društva...................
'"''rrrirr inrr ii^rii^irt^r^^
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
Tiska vabila sa veteHoe in shode, vizitnice, časnike, knjigo, koledarje, letake itd. v slavonskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SLNJPJ^ DA TISKOVINE NAROČA V SVOji TISKARNI
unljske delo prve vrsto. Vsa pojasnila daje vodstvo tlakama
a N. P. J. PRINTERY
Naročite MMImM M,
2*67-59 So. Laimdale A CHICAGO, ILL.
TAM 8E DOBE NA ZELJO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA