Kopitarjeva

y redil

Josip Marn.

Založila in na svetlo dala

MATICA SLOVENSKA.

- --..—--

V Ljubljani.

Natisnili J. Blaznikovi nasledniki.

1880 .

m

H

BARTHOLOM/E,US KOPITAR |
CARANTANUS

NATUS IN PAGO REPNJE AD ALMONAM
D.23.M. AUGUSTI 1T80
IN SLAVICIS LITERIS AUGENDIS

MAGNI DOBROV1I

Blasmk-ova kamenopisalna v Ljubljani.

TP • I

iiopiiarjeva

Založila in na svetlo dala

Matica Slovenska

V LJUBLJANI.

Natisnili J. Blaznikovi nasledniki.

1880 .

fA; r O3o-t/-0^2r

Slavme slavne sldvu Slavuv slavnych!

ULskreno vzbuja slavni Jan Kolar  i nas Slo-
V, vence, da preslavljajmo kreposti in dejanja
“Iranjkih svojih rojakov in tako spoštujmo
sami sebe. Ako se sami ne spoštujemo, kako
moremo zahtevati, da spoštujejo nas drugi!
Narod, kteri svojih slavnih mož ne časti, da se
mu rodijo, vreden ni. Ker pa Slovenci  takih
mož živo potrebujemo, hočemo jih čislati ter
marljivo posnemati njih hvalne vzglede.

To so storili Slovenci vže nekterikrat in
posebej v dejanji pokazali, ko so 1. 1858—9
preslavljali V. Vodnika,  otca dobre poezije in
proze novoslovenske. Vstavili so mu tedaj v
rojstno hišo kamneno spomenico, in v slovstvu
svojem postavili krasen Spomenik (Vodnik-
Album).

Kaj takega se spodobi, mislil sem si več¬
krat, tudi J. Kopitarju,  mlajšemu njegovemu
vrstniku, kteri jako slovi med učenimi po svetu,
domačinom pa je še premalo znan. Na radost
mi je bilo, da je Matica Slovenska v 48.

IV

skupščini 8. maja t. 1. sklenila pokloniti ranj-
kemu slovstveno spomenico in da je izmed do¬
moljubnih mož naglo osnoval se odbor, kteri
naj slavnemu rojaku o stoletnici njegovega roj¬
stva pristojno svečanost napravi v njegovi do¬
mačiji.

Svečanost ta se je o svojem času, da-si
kasno sprožena in hitro pripravljena, v pregr¬
dem vremenu vendar dokaj dostojno izvršila.
Narod je poslavil svojega učenegarojaka, a
poslavil tudi sam sebe. V slovstvu pa ima
Kopitarja preslavljati pričujoča Spomenica
(Kopitar-Album).

Omenjenega meseca Matice Slovenske pr-
vosednik dr. J. Bleiweis  priobči slovčnskim
pisateljem poziv, naj se sostavi dotična slav¬
nostna knjiga. V obroku prekratkem — se ve —
dospelo je književnega blaga v ta namen pri¬
meroma malo. Vredovanje se je izročilo meni.
Ker sem sam vže poprej popisal Kopitarjevo
slovstveno delovanje, ukrenem jo tako, da se iz¬
med nabranega lepega slovstvenega cvetja raz¬
nih sedanjih pisateljev ,,velikan učenosti 11
kaže tudi sam v pisavi tajni in javni, v besedi
nemški in latinski, v vedi slovenski in slovanski,
da vsa knjiga Kopitarju  more biti res Spo¬
menica  in narodnemu vstavu — Matici  —
na hvalo.

Ker osebne slike Kopitarjeve nobene ni, na-
mestuje naj jo knjigi na čelu posnetek nagrob¬
nika, na koncu posnetek rokopisa njegovega, v

v

sredi pa naj jo dopolnujejo učene razprave iz
imenitnih virov in spretnih peres, bistri .slovenski
mladini v posnemanje.

„Bila je taka osoda vedno slavnih možakov,
da jim slovelo ime, ko jih zagrnil je grob.“ —
I o Kopitarju  je opazovati, da toliko let po
smrti vedno bolj prihaja na dan, in zanimljivo
je, kako ga sodijo bližnji in daljni rojaki, kako
po veri in narodnosti si različni učenjaki. Vsi
pa se vjemajo v tem, da je bil res ..velikan
učenosti",  in da se z njim ponašati smemo
Slovenci.

Mnogo pač res je po svojem delovanji pri¬
pomogel Kopitar,  da »Misel se sveti in duh
slovčnski na zraku Evrope. — Kjer časti se mo¬
drost, tam se imenuje moj sin“ — sme tedaj z
ozirom na Kopitarja Slovenca klicati svesta Slo¬
venija, in kedar ,,V zbor učenih, vedi slava, —
Stopi moder, bistra glava, — Vse jezike sveta
zna . . . Svet posluša modrovine, — Se začudi
koncu trnine" in poprašuje: ,,Kdo je mar?“
— tedaj ponosno odgovarja vsa Slovenija:

Taka glava korenine
Je slovšneki oratar.

V Ljubljani 1880.

J. Marn.


Jernej Kopitar.

Spisal J. Navratil.

Kar jo na srcu, to je na jeziku.
(Slovenski pregovor.)

„inilo je letos uže sto let, da se je prikazala na slovenskem
obnebju nova, svetla zvezda, — da je ugledal naš slavni
rojak, Jernej Kopitar,  učeni jezikoznanec slovanski,
blizu „bele Ljubljane 1 * beli dan.

Velike so zasluge Kopitarjeve za slovanščino sploh,
pa tudi za slovenščino posebej. — Kako je tedaj vsem rodoljubom
zaigralo srce od radosti potem, ko se je bila raznesla vesela
novica, da je sklenila slavna „Matica slovenska* 1  praznovati
stoletnico Kopitarjevo  s tiskano spomenico, in pokazala
s tem, kako treba častiti tudi po Slovenskem domačega, kmet¬
skega sina, ki ga slavi zarad prevelike učenosti in bistroumnosti,
ne samo ves slovanski, nego i neslovanski svet.

Zato sem se na častno povabilo, — premda je bil gospod
J. Marn  malo poprej v „Učit. Tov.** (I — XII. 1880) izvrstno po¬
pisal Kopitarjevo življenje in delovanje, ') — poprijel tega te¬
žavnega posla tem raje, ker sem tako srečen, da živim blizu
,,imenitnega živega vira**, in da sem smel tudi obilo zajemati
iz njega.

Ta imenitni „živi vir“ ni nikdo drugi, nego slavnega uči¬
telja slavni učenec, gospod dr. Fr. vitez Miklošič,  ki mi je
pravil že prva leta po mojem prihodu na Dunaj (1851) o raznih
prilikah več zanimljivega o „pokojnem“ Kopitarju, ter mi pri¬
občil zdaj na mojo pohlevno prošnjo še več novih ugodnih mi
podatkov iz življenja Kopitarjevega, — (tudi Kopitarjevega na¬
grobnika majhin posnetek).

Bodimo gospodu dr. Miklošiču  za vse te blagovoljne po¬
datke, ki se nahajajo na svojem mestu porabljeni, toliko hva-

') Ta izvrstni spis Marnov  je posebej natisnjen tudi v njegovem Je-
zičniku" za leto 1880 (IVIH).

1

2

ležnejši, ker Kopitarjevih manjih spiskov drugi del („Kopitar’s
kleinere Schriften“ II. Theil) zbog nenadnih zaprek ne hode —
na žalost — morda nikdar tiskan, dasi ima gosp. dr. Miklošič
rokopisa pripravljenega za kakih trideset tiskovnih pol. —

Kakor nalašč priobčil je za časa gosp. V. Jagič  v svojem
časopisu ') dva obilna in zanimiva lista izmed več onih listov,
katere je pisal slavni 1» o b r o v s k y Kopitarju ter jih gospod
dr. Miklošič  prepustil lani gosp. Jagiču,  naj jih s časom
razglasi.

Voda na moj mlin bila je nadalje Vostokova  „prepiska“
(Korrespondenz), ki ima v sebi več dopisov Kopitarjevih, Šafa-
rikovih, Vostokovih itd. * *)

Primerilo se je, da je prišla na Dunaju samo nekoliko tednov
pred stoletnico Kopitarjevo na dan znamenitna češka knjiga, ki
povišuje Kopitarjevo čast in slavo še bolj. (Govorilo se bode o
njej in njeni vsebini na drugem mestu).

Podloga vsemu životopisu bil je pa imenitni (nemški) spis,
v katerem je Kopitar — pet let pred smrtjo — sam svoje živ¬
ljenje popisal jako na drobno, vplel pa v ta zanimljivi popis več
mičnih podatkov: o slovenski zgodovini, o drugih slovečih možeh,
s katerimi je bil v kaki dotiki, zlasti o Cojzu in Vodniku itd.

V njem jemlje ta veljak in poštenjak v misel tudi svoje
najimenitnejše „učene prepire 11  ali pismene borbe zato, da bi ne¬
katere stvari razjasnil in si umil roke pred poštenim (nepri¬
stranskim) svetom; kajti nakopal si je bil se slovensko odkri¬
tosrčnostjo („kar je na srcu, to je na jeziku") in z ostrim peresom
hudih sovražnikov, ki so ga črnili po krivem skrivaj in očitno
ter ga obirali celo mrtvega zato, ker jim ni hotel pritegniti
(kakor hi bili radi), da je „belo“ to, kar se je njemu videlo
„črno“.

Ta lastni životopis Kopitarjev porabil sem tako, da sem
ga po razpisanem naročilu  nekoliko okrajšal, 3 ) a nato
poslovenil, kolikor se je dalo „po domače". — Nakanil sem bil
najprej izvirno besedo podomačiti „po Kopitarjevo"; ali preva-
jaje uveril sem se prenaglo, da iz te moke ne bode kruha zato,
ker se je slovenščina po Kopitarjevi smrti sila razcvela in obro¬
dila mnogo novega sadja (novih, potrebnih besed za znanstvene
in lepoznanske stvari). — Slovenil sem zato rajši vse bolj „po
svoje", kakor sem „ vedel in znal". Poslušajmo tedaj naprej:

') ,,Arehiv fiir slav. Philologie" IV. Bd. 1880 p. 516 ff.

•) Izdal je to imenitno knjigo J. Sreznevski  pod napisom (ruskim).
„Perepiska A H. Vostokova" Sanktpeterburg 1873. vel. 8.

*) Izpustil sem zato zgodovinske in druge reči, katere se ne tičejo Ko¬
pitarja,  tako tudi nekoliko nevažnik podatkov.

Kako je Kopitar svoje življenje sam popisal

1 . 1839 .

3

Rodil  se  je  Kopitar  (Jernej), dvorske knjižnice Dunajske
varuli, v kranjski deželi 1. 1780. 23. avgusta, *) krstili so ga pa
drugi dan po domači navadi, da se daje detetu ime onega svet¬
nika, kateri je [preprostemu ljudstvu] 'dobro znan, ter se nahaja
v „pratiki“ najbližje rojstnemu dnevu, bodi si pred njim ali pa
za njim (sv. Jernej). — To ime pa, da povem gredoč, v slo¬
venščini ne zvoni tako „dolgočasno“ kakor [v nemščini] „Bar-
tholomaeus“. <! )

Jernej (tudi Jarnej, Arnej in še bolj na kratko Arn) nedo-
umna je izpaka, če je iz imena „Bartholomaus“, vendar se ne
da ni zaslediti, da bi bila ta izpaka samovoljna nemška zamena
na pr. za Arno, kakor je „Albert“ za češkega „Vojtčclia“. * * 3 )

Med kmetskim ljudstvom se je rodil Kopitar. Oča mu je
bil polovičar (Besitzer einer lialben Hube) v E e p n j a h, vasi na
Gorenjskem, nekako na sredini med Ljubljano, Kamnikom in
Kranjem, „hribu“ ob jugovzhodnem robu, daleč od katerekoli ve¬
like ceste. Imela je pa v Repnjah vsaka kmetija svoje njive na
vzhodno stran, kos hriba pa proti zahodu od hiše, rekel bi: na-
zoči (pred sabo), razen tega dalje v stran pa tudi svoj, isto
tako odmerjen del v občinskem ali srenjskem gozdu in travnikov.

Cesarja Jožefa II. izpodbudljivi ukazi („patenti“) niso pri
kmetskem ljudstvu ostali brez vspeha. Kopitarjev oča, Jakop,
imel je razen njega še šestvero živih otrok, ki so bili do malega
vsi dečki, srednji med temi pa Jernej; dve deklici in jeden dečko
umrli so bili že poprej.

Ko je bil Jernej izpolnil že kakih devet let in pasel očetovo
čredo — a sila rad se spominja po Davidovo še vedno gozdov
in gor — poprašajo ga nekdaj oča, ne bi li hotel iti „študirat“.
Rajši bi ga bili namreč oča, kakor stari Horac svojega Kvinta
(Quintus), poslali mahom iz početka v boljšo mestno šolo, nego
da bi bil začel hoditi v domačo župsko (farno) šolo, najsi mu je
bilo v to bliže.

‘) V krstnih bukvah Vodiške duhovnije, v ktero spadajo Repnje,  pisano
je razločno; 21. avgusta 1780, a ne 23 dne. (Tako piše g. J os.  Marn  v svojem
„Jezieniku‘' 1880 na str. 35). Ker ni več krstnega lista Kopitarjevega, zato ne
vemo, je li bila ta zmota v njem, ali se jo pa zmotil Kopitar pišoč.

s ) Ker je Kopitar svoje življenje popisal nemški, treba je bilo njegove
besede zbog tega imena zasukati malo drugače.

3 ) Več nego 30 let pozneje zasledil je neki gospod „M.“ v Ljubljani, da
je „Jernej“ ali po starem „Jarnej“ postal prav za prav iz imena Irenej (Ire-
naeus). Gl. „Sloven. Nar.“ 1. 1871, štev. 24 v „listku“. Razloženo je ondi tudi
to, kako se je zgodilo, da je „Irenej“ (23. avg.) s časom izpodrinil pri nas
„Bartola“ (24. avg.) ter stopil na njegovo mesto.

1 *

4

Poslej ni dečko nehal opominjati očeta, dokler ga ne od¬
peljejo naposled 25. januarja 1790 v Ljubljano.

Četudi je bil po tem takem, ker so se začenjale ondaj šole
1. novembra, zakesnel skoraj polovico prvega pol leta, vzeli so
ga vendar še v prvo malo šolo („Normalklasse“), ter se je učil
tako marljivo,_ da je konec leta lahko prestopil v drugo malo
šolo z drugimi vred, kateri so bili prišli uže novembra meseca.
Vrh tega ni znal ni besedice po nemški, ko je bil prišel iz
Repenj v Ljubljano; pa učitelji v prvem razredu znaio tudi
slovenski. ')

Ko se je učil abecede, priljubila mu se je najbolj črka i,
zato ker je mislil pri tem glasu i (hi), kakor so naganjali oče¬
tovo kobilo, kar je dobro pomnil.

Res, da se je slovenskemu dečku med zabavljivimi Nemci 2 )
od kraja tožilo sicer po domu; ali prerokovali so mu to mati,
kedar je prehudo priganjal očeta, naj ga peljejo v Ljubljano, in
tako mu je »študentovska čast“, (t. j. ker ga je bilo sram, da
mu se ne bi posmehovali mati), zadušila otožnost po domu. —

Ko pa pride septembra meseca domov na počitnice, bilo je
na čast njemu, še bolj pa njegovi rodovini, da je stregel gosp.
župniku pri maši, dasi ni — to se ve da ne — razumel ni be¬
sedice po latinski.

Ugajali so pa tudi župnik njemu zato, ker so poštovali nje¬
govega očeta,.cerkvenega starešino in župana. Tej časti podvrgli
so se pa oča samo v sili, nikoli niso hrepeneli po njej ni po žu¬
panstvu, ki ga je podeljevala graščina. Zdelo se je namreč očetu,
da je oboje, če se vzame tudi na veliko stran, potrata časa pri
gospodarstvu.

Za dvomesečnih počitnic moral se je Jernej vsaj ob delav¬
nikih od jutra do večera baviti pri g. župniku, ki so bili me¬
ščanskega rodu, grajskega oskrbnika sin, ter se obnašali —
kako pak — gospodski, a vendar jim je bil nauka željni dečko,
kakor se je videlo, tako pri srcu, da so ga puščali domov pol
ure daleč samo spat.

Gledali so posebno na to, da je govoril učenec pravilno
nemški, ter ga pripravljali o počitnicah za kratek čas skoraj na
celega pol leta naprej.

') „Kraiuisch“ piše Kopitar po tedanji navadi. Tudi narodopisno
»Krainer' 1  slovenili smo tu z imenom Slovenec, Slovenci.

*) Nemškutarji  — hotel je menda reci Kopitar, malo je pravih
Nemcev v Ljubljani še dandenes.

5

To mu je koristilo tako, da je 1. 1792 v 3. mali šoli, ki je
bila ob enem prva latinska, izmed 250 sončencev „dobil prvo
darilo". ')

Primerilo se je, da ni bilo rednega učitelja za latinščino,
in da ga je namestoval nemški učitelj, ki se je bil prvih latin¬
skih resnic iznebil tako, da nam je velel zapisati si: „do, das,
dare, „davi,“ datum, in „avis, m.“ — Kopitar mu pa oboje
popravi na veliko veselost vsem součencem brez kake zamere.

Prevelika sramota Kopitarju, ako ne bi bil poslej prvoval
po vseh latinskih šolah. Zato mu pa ni bilo treba (če se ne
šteje čast, ki navdihuje po Kvintilijanovih besedah tudi dečka),
plačevati nikake učevine; temveč je iz učevine, ki so jo morali
po cesarja Jožefa II. ukazu plačevati drugi, dobival po 50 gol¬
dinarjev ustanovnine za pridnost na dar, tako da od tretje šole
(1. 1794) — potem ko so mu bili oča in mati umrli za kužno
boleznijo, —• ker je poleg te ustanovnine priučeval slabejše so-
učence, — ni potreboval z doma ne samo nikake pomoči, ampak
je 1. 1799 prišel za domačega učitelja sestrami a ) blagega barona
Žige Cojza, ki je pripomogel največ k temu, da je postal Ko¬
pitar potlej to, kar je bil. Kajti tudi potem ko je bil njegov
učenec zvršil Ljubljanske šole ter prešel na Dunaj, — ostal je
Kopitar pri preljubem in ljubeznjivem Cojzu v hiši za tajnika,
knjižničarja in rudninske shrambe nadzornika še osem let, ki jih
šteje med najprijetnejše vseh svojih živih dni.

Baron Cojz je bil neoženjen, ondaj petdeset let star, pa
tako mrtvouden, da je cel6 o najboljem zdravju mogel voziti se
samo na trokolesnem samoizmišljenem stolcu po sedemnajsterih
sobah, v katerih je prebival v svoji hiši na tri nadstropja zidani.

Ko je Kopitar prišel v njegovo hišo, bil je Cojz v Ljubljani
najbogatejši in sploh najučenejši mož; poštovalo in rado ga je
imelo vse, malo in veliko; pa je bil tega tudi vreden, da malo
kdo tako. — Posebno priljubil si je bil rudninstvo (Mineralogie)
in kovinstvo (Metallurgie).

Ali baron Žiga je bil vselej pripravljen pomagati na noge
tudi vsaki drugi znanstveni in koristni težnji (Streben), pa tudi
udeležiti se je. Tako pripoveduje n. pr. Abr. Jak. Pencelj
(Penzel), ki je izvrstno prevel Dio - Kasija (Dio Cassius), da mu
je baron Žiga Cojz njegovega prevoda rokopis, — ki je bil za¬
stavljen v Krakovu z Kaimarjevim Dio - Kasijem vred, knjigo

') t. j. da je bil prvi izmed vseh. Tedaj in še mnogo let pozneje dobi¬
vali so pri veeem številu vsaj prvi trije učenci vsak po kako darilo („praemiinn“).
Darovale so se po navadi lepe knjige, po manjih mestih pa tudi novci, se svi¬
lenimi traki obrobljeni in pripenjam na prša.

a ) Ker so je zmota (da je podučeval K. Cojzovega sina) zatrosiia v več
životopisov Kopitarjevih, zato naj se popravi tu očitno, da ne sina, nego se-
strana (seinen Neffen) t. j. sestrinega sina, („non filium sed e sorore nepotem"
Hesyeh. str. 71).

6

polno „prikrajnic“ t. j. pripiskov po robili (Randanmerkungen),
— odkupil zo 300 gl d. in mu ga podaril za to, da bi mogel do¬
delati prevod.

Pencelj je učil v šesti latinski šoli Ljubljanski od 1. 1795
do 1798 in bil tudi Kopitarju učitelj v šesti šoli. ')

Ta posebnež se ni ravnal rad po drugih. Namesto poprej¬
šnjih _ prvakov prihajala so pri njem na vrh nova imena velikašev
šolskih t. j. tako imenovanih treh obdarjencev (Praemifer) in
petih pohvaljencev (Akcessisten).

Tudi pri Kopitarju pokazal je svoje posebne muhe, ter
ukrene tako, da je bil Kopitar sam obdarjen. Tako je tudi
njega samega zapisal v „zlate bukve“, zato 'ker mu je bil Ko¬
pitar (kakor nekdaj onemu učitelju v prvi šoli zastran „davi“
in „avis, m.“) — prigovoril v naglici, vendar ne brez premisleka,
ko je Pencelj v Eneidi IV. 611 namesto „meritumque malis ad-
vertite numen“ čital „malo“  (češ, da je bil Enej jedini malo¬
pridnež „Schlingel“). Na pol na glas, pa naglo reče Kopitar
sosedu na klopi: „nix nutz, esset enim hiatus“. -) Pencelj po-
praša nato Kopitarja, kaj je rekel. Kopitar (vstane, in ves za¬
radi, pa neče vendar ni pred součenci utajiti možtva): Rekel
sem: „nix nutz, quia esset hiatus 41 . — Kaj' pa stori na to Pen¬
celj ? „Prav pravite, in zato vas zapišem v zlate bukve“. „Tako
naj dijak sodeluje 41 .

Da so konec 1. 1800 Kopitarju živeli stariši in vzlasti, da
ni bilo Cojza, stopil bi bil Kopitar prej ko ne v duhovski stan
ter bi bil zdaj [1. 1839] po sreči morda kakšen škof, (kakor je
že nekateri izmed njegovih šolskili tovarišev, ki so bili pred
njim in za njim), ali, ako mu sreča ne bi bila ugodna, vsaj
kakšen župnik z obilnimi duhovskimi prihodki. Sorodnikov nje¬
govih želja bila je pa preslaba, da bi ga bila pridobila za du¬
hovski stan, četudi bi mu bili cekvenozgodovinski in jezikovski
nauki v bogoslovskih šolah jako po godu, pa tudi duhovski
„poklic“. Na kratko: Od 1. 1800—1808 preneha Kopitar pečati
se s pravimi šolskimi nauki in porabi ta dosti dolgi počitek pri
bar. Cojzu za to, da je na vso moč s povoljnimi nauki mašil
praznine, ki jih je pustila šola. Francozki se je učil uže v četrti

') In der „zweiten Humantatsklasse“ (M so jej rekli za Kopitarjeve dobe
nemški  (z grško besedo) ,,Poesie“ pozneje pa „Rhetorik“. Za pisateljeve dobo
imenovala se je namreč peta  šola po navadi „Poesie“, zato ker smo se ondaj
v 5. šoli začeli vaditi pesemstva, šesta šola pa „Rhetorik“, zato ker smo se va¬
dili v njej govorstva. Oba ta najviša razreda tedanje gimnazije na šest raz¬
redov zvala sta se nemški tudi ,,Humanitatsklassen“, slovenski  pa samo ,,peta
in šesta šola“ t. j. „erste Humanitiitsklasse 11  ali „Poesie“, peta šola, „zweite
Humanitatsklasse“ ali „Rlietorik“ pa šesta šola. Ali prva latinska šola bila
je uže davno sama zase,  a ne več združena s tretjo „malo šolo“ (kakor za
dobe Kopitarjeve).

P „Ni prav, zato ker bi bila zev.“ — Nalašč je zapisal K. „nix (-niks),
kakor se po Kranjskem izrekuje namesto „niehts“. Prim. „niks tajč“.

7

šoli, zato ker je bil neki deželni poglavar poprejšnjega francoz-
kega učitelja svojih otrok posilil deželi za 300 gold. plače na
leto (ni pred njim ni za njim ni bilo francozkega učitelja v
Ljubljani); pozneje se pa Kopitar poleg svojega gojenca osebojno
(privatim) po kakih dveh letih priučil dobro govoriti in pisati.
Laški se je brez kake slovnice naučil v Cojzovi na pol laški hiši.
Vendar ne bi bil znal pravilno „ toskanski “ napisati ni ene strani,
dasi je prebiral in dobro umel laške izvrstnike (klasike). —

Angličanski (angležki) vadil se je iz šest  er  ih  lepih
zvezkov Gibonovih; ali četudi si je najel za ta jezik učitelja
Tržaškega, pa se vendar ni naučil do dobrega izrekovati.

Samo ob sebi se ume, da se je zarad svojega gospodarja
pečal tudi s prirodopisom in prirodoznanstvom.

Za-se in po skrivnem nagonu bavil se je pa tudi z grščino,
ter se ni mogel nikoli nasmijati Invernicijevemu Aristofanu (In-
vernizzfs Aristophanes).

Da je postal slovanski jezikoznanec, tega ne pripisuj toliko
njemu, temveč njegovim okolnostim. — Imel je ondaj baron Cojz
za „ domačega slovena" („Hausslavist“) raz-frančiškana (Ex-
franciskaner) Valentina Vodnika, •— ki mu je kakor poprej
Penclju dajal obed; on (Vodnik) pa ni pred smrtjo (1819) dognal
svojega nemško-slovenskega slovarja dalje, nego samo dotlej, da
ga je oznanil.

Sicer je bil Vodnik „amicus foppabilis“, _ da je silil človeka
vedno smeh n. pr.: nekdaj je poročal ženina in nevesto po
nemški, zato ker je nevesta znala samo nemški; pa kaj se zgodi?
Pokaže se, da duhovnik ne zna več očenaša po nemški; ustavi
se na sredini pri „vsakdanjem kruhu“ ter ga dokonča (izmoli)
slovenski.

To se je zgodilo v neki romarski kapelici blizu Ljubljane,
a mi, ki smo videli in slišali vse to, nismo si mogli kaj, da ne
bi bili pohujšljivega Vodnika hitro zatožili baronu Cojzu, ki je
pa šalo še raznetil, rekši, da to ni mogoče.

Ali mož se odreže: „Slovenski ga pa znam (a Bog zna vse
jezike), lepi nevesti pa lahko popriča njen gospod dvojezičnik,
da je bil res pravi očenaš“.

Kako pa, da so nam te šaljive in ljubeznjive besede zave¬
zale jezik.

Ker je baron Cojz po materi znal jako dobro slovenski, in
po navadi za laške spevoigre, četudi ondaj ni več _ hodil v gle¬
dišče, zlagal slovenske pesmice, katere so, iznenadi zapete, vse
poslušalce pri tleh („parterre“) in po predelih (ložah) navdajale
z neizrečnim veseljem; zato se ume samo po sebi, da se je tudi
tajnik Kopitar udeleževal teh reči. Pa še bolj se pokaže njegov
poklic za slovanskega jezikoznanca.

Ker baron Cojz ni mogel iz hiše, prihajali so k njemu vsi,
kateri so hrepeneli po zanimljivih razgovorih; deželni poglavar,

8

vojaški poveljnik, [imenitni] tujci, celo knez Metternich in veliki
vojvoda Janez (Ivan).

Tedanji vojaški poveljnik grof Bellegarde poslan je bil 1.
1806 v Kotor (Cattaro) zato, da bi predal ta kraj zopet Fran¬
cozom; 16letna liči ostane mu pa se svojo k večemu BOletno
francozko odgojiteljico v Ljubljani.

Ko obiščete prvič nato barona Cojza, potožite mu se obe,
da znajo ravno najboljše kuharice Ljubljanske samo „kranjski“
(slovenski), da se s tolmači slabo izhaja, in da še teh nima
človek noč in dan pri roki. Odgojiteljica doda (nemški) še to:
„Kuharica pravi, da bi bile gospodični še lepši, ako bi znale
„kranjski“, zato da prosite g. barona, naj bi jima dobil kakega
dobrega učitelja za ta jezik, da bi rada poskusila vsaj grofova
hči, če ne obe, polepšati se tudi še na ta način.

Iz srca se Cojz nasmeje tem smešnim besedam, ki jih je
odgojiteljica napak razumela in tolmačila tako duhovito; uganil
je, da je rekla kuharica po lahko razumljivi posebnosti v govo¬
rici (nach einem sehr naturlichen Idiotismus): „Lepši bi bilo“, ')
a njun tolmač, (neki nadporočnik Lah, ki je samo lomil sloven¬
ski), da je srednji spol (neutrum) tolmačil se ženskim (femininum).

Pokliče Cojz Kopitarja in ga vpraša, ne bi li hotel on učiti
grofove hčeri po slovenski, ter si tako pridobiti zaslug tudi za
materin jezik ?

Odloči se drugi dan za prvi pouk. Naši bralci, vem, da ne
slutijo, kako težko je bilo to opravilo, zato ker ne vedo, da je
bilo, vzlasti tedaj, za take kmetske jezike („Patois“) skoraj
tako malo učilnih knjig, kakor za francozke in za laške. -)

Kopitar sede najprej [za mizo] in napiše svoji lepi učenki
prvo polo svoje (rokopisne) slovenske slovnice francozki. Drugi
dan nato o prvem poduku brala in premišljevala je to polo
učenka, t. j. kedar ni česar umela, vprašala je učitelja, naj bi
jej razjasnil še bolje.

Po dveh mesecih znala je slovenskim poslom dopovedati
vse do dobrega.

Zarad tega vspeha podraži Kopitar nekega dne Vodnika
za šalo, rekši, če bode on (Vodnik) kesnel še dalje, da ga utegne
prehiteti še on (Kopitar). — Nasmeje se Vodnik 5—6. polam
francozkega rokopisa ter misli sebi na nesrečo, da sme zdaj pa on
dražiti Kopitarja, vprašaje ga dan za dnevom, jeli njegov „umo-
tvor“ uže pri tiskarju.

Na prvo pikanje odgovori Kopitar samo to: „Ne dražite
me, na drugo in tretje pa s tem, da je šel knjigarja vprašat, ne
bi li hotel slovenske slovnice založiti ? Kako potrebna je taka

') „Es ware schoner (-besser)". Po tedanji slovnici ,,lepši“ (zbog ne¬
razločne gorenske govorice „lepš’ “) namesto lepše.

2 ) Treba misliti na kmetske  jezike.

9

slovnica, sodil je mož po tem, da se je po gostem popraševalo
po njej, ter privoli tem rajši, ker ni zahteval Kopitar nikakega
plačila, zato pa je izgovoril si naglo tiskanje.

Vodnik ni hotel toga verjeti nikakor, zato ker si ni mislil,
da kdor zna spisati slovnico na skrižali (in Tabellen) po fran-
cozki, — da še laže po nemški spiše nepretrgano razlago brez
skrižali.

To zagreni Vodniku tako, da je moral naposled baron Cojz,
obema dobrotnik (Maecen), založniku zavoljo nagajivosti Vodni¬
kove porok biti za to, da je Kopitarjevo delo dobro.

Vendar je Vodnik — to se ve, da — ostal še za „doma-
čega slovena“, kakor je bil poprej. —• Povedal je bil pa Vodnik
založniku, da ni Kopitarjeva slovnica popolna. Po pravici mu
je povedal in to bolj, nego si je mislil morebiti sam. Skladnje
(Syntax) razložene je samo nekoliko v skladju (Wortforschung),
a na pravem mestu jej ni duha ni sluha („fehlt an ihrem Orte
ganz“), namesto nje je pa pravopis, če tudi temeljito, vendar
preobilo razložen, 'kar je opazil uže Dobrovsky. Živa duša ni
vedela pravega vzroka tej brezkončni temeljitosti razen pisatelja,
ki ga je pa zamolčal zato, ker ni hotel nikogar žaliti. —

In. res je dosegla knjiga svoj namen. Pridobila si je celo
duhovitega učenca prof. Ravnikarja, sedanjega [1. 1839] škofa
Tržaškega, ki je počel novo dobo prave slovenske književnosti
se svojimi spisi, pa tudi z ustanovljeno slovensko stolico za bo¬
goslovce. —

Tako je bila brž potim postala stolica za slovanščino: ‘)
v visoki šoli Graški, nato v Levovski, a potem v Olomuški.

Ali dokler se je tiskala Kopitarjeva slovenska slovnica,
prejde on na Dunaj. Potem ko je preživel osem let med ljudmi,
ter se učil samo izbranih si naukov, spoznal je, da sta svet in
on drugačna, nego si je mislil, izstopivši iz osme šole.

Lahko mu je bilo prihraniti si od svoje tajniške plače kakih
dvajset stotakov; ponujal mu je pa vrh tega baron Cojz, ki je
odobraval Kopitarjev namen, za silo pomoči, ki je pa Kopitar ni
potreboval, zato ker si je tudi na Dunaju priskrbel prislužka,
ter je bil uže po dveh letih na Dunaju izbran najprej za slo¬
vanskih in grških knjig pregledovalca („cenzorja“), brž potem
pa za uradnika v dvorski knjižnici s trdno službo, kakoršne si
je želel. 2 )

') Oziroma za „slovenščino“. — Po Kopitarjevo  trebalo bi pisati:
„Sloven“ (Slave), .,Slovenka“ (Slavin), a ne „Slovan“, „Slovanka“ (po Seski
obliki); ali ker bi bila dostikrat zmešnjava, ako ne bi imeli zdaj za nem, po¬
mene: „Slovene“, „Slavo“; ,,Slovenili' 1 , „Slavin“; „sloveiiiseli‘‘, „slaviseh", raz¬
ličnih besed, zato . . . zopet sila kola lomi. —

2 ) Po službenih spisih postal je 10. deeemb. 1810 mahom „skriptor“.
Vendar se njegovo ime ne nahaja v dvorskem letniku (šematizmn) pred 1. 1812
zato, ker je dobil omenjeno službo stopram kone« 1. 1810, ko je bil natisnjen
dvorski jletnik tudi uže za 1. 1811.

10

Pa naj vzamem zopet v misel njegov odkod na Dunaj! Ker
se je proti koncu 1. 1808 vojska za 1. 1809 pripravljala dosti
očitno, zato mu je kilo skrbeti najprej za mirno stanovanje na
Dunaju, ako bi sovražniki mesto tudi oblegali, (kar se je potler
res godilo).

Potem ko je bil Kopitar namreč malo očevino razdelil med
brate in sestre in ves dan pohajal hribe in doline, po katerih
je pasel za mladih nog, jemaje — rekel bi — slovo od njih, upoti
se iz početka novembra meseca 1808 na Dunaj, ter se da ondi
zapisati za pravoslovca.

Naj so pa pravoznanski učitelji dognali, da Kopitar za pra-
voznanstvo nima nič kaj glave (,,K. habe fur’s Jus keinen Lof-
fel“), — ne bode mu vendar nikoli žal, da se je učil dve leti
pravoznanstva, ter poslušal vzlasti izlaganje njegovih učnih (te¬
oretičnih) in- zgodovinskih razdelkov.

Poslej ni o Kopitarju povedati ničesar več razen tega, da
je 1. 1814, če je bil tudi poslednji uradnik v dvorski knjižnici,
dobil tako častno kakor ugodno povelje, naj se upoti v Pariz,
da prevzame one knjige in rokopise, katere so bili Francozi
unesli 1. 1809. O tej priliki krenil je tudi v London in Oksford.
Že poprej je potoval o počitnicah na Prago do Berlina, ter se
vračal na Lipsko, Norimberg in Menihovo (Mnihovo, Mtinclien);
1. 1837 pa na svoje troske na Benetke in Bolonjo (Bologna) v
Rim, a vračal se na Livorno, Pizo, Florencijo in Milano.

Drugi čas posvečaval je svojemu poklicu in spisal razen
»slovnice slovenskega jezika po Kranjskem, Koroškem in Štajer¬
skem" (v Ljubljani 1. 1808) tudi knjigo „Glagolita Clozianus“ (na
Dunaju 1. 1836) in spis, ki se tiska ravno zdaj [1839] „Hesychii
glossographi discipulus russus sec. KIL in ipsa urbe Constanti-
nopoli, anocntuspanov  (fragmentum, odlomek, Bruchstiick) codicis
Vindobonensis“. Tudi po različnih časopisih je obilo njegovih
spiskov, ki bi jim trebalo razložiti kolikor toliko povod, vendar ne-
čemo s tem nadlegovati bralcem. Samo o spornih spisih (pismenih
prepirih), katerim se marljivo delaven pisatelj ne more ogniti, —
toliko manj, kolikor važnejša je stvar, o kateri piše —, naj iz-
pregovori se nekoliko besedic.

Že prva leta pečal se je Kopitar na Dunaju rad z Novo-
grki, Srbi, Rumunci in Albanezi. Ker je bil za narodne pred¬
sodke teli ljudi podkovan s trdnim jezikovskim znanjem, zato
mu ni mogla njih druščina biti na kvar, ampak samo na korist.
To se pa menda ne more trditi o prof. H. Neidlingerju, ki je dal
Grkom potujočim v Menihovo [glede grščine] preobrniti se k iz¬
govarjanju Reuclilinskemu (novogrškemu) in o tem 1. 1814 tiskati
jalov spisek. ‘) Kopitar drzne možu skromno dopovedovati v
istem časopisu, na kako slabih nogah stoji njegova stvar. Ali

') V „Wiener allgemeine Literatur-Zeitung".

11

pripeti mu se, kakor mu se je pripetilo še dostikrat potem, da
so nasprotniki skromnost šteli za slabost. Neidlinger da, dokler
sta si s Kopitarjem še prijateljski dopisovala o tej stvari, proti
njemu knjigo na svet. *) Kopitar jo prerešeta do dobrega v ča¬
sopisu „Wiener Jahrbiicher", in tako je bila ta stvar dognana
menda na veke.

Tako je Kopitar pretresel v istem časniku tudi „prosto-
popa" (velikega duhovna) rumunskega a ) Jurija Majorja zgodo¬
vino Eumuncev  prebivajočih po Daciji, in trdil pisateljevim
mislim nasproti, da so Rumunci pomešani z Dakovci ali Dačani
(Dacier) in s Trakovci ali Tračani (Thraken), * * 3 ) ter jim svetoval,
naj rabijo tudi poslej azbuko (abecedo) cirilisko, za njihov jezik
kakor nalašč stvarjeno.

Mislil si je pa Major, ki je bil vzgojen v ,,propagandi", da
mu je pretresal knjigo nadškof ilirski (razkolnik) ter zato pital
tega z razžaljivimi nadevki, ki jih je dal tiskati, dokler je bil
Kopitar še v Parizu.

Vrnivši se iz Pariza, odpiše K. Majorju nemudoma, da je on,
njemu istovernik katoličan („der glaubensverwandte Katholik")
pisal ono naznanilo. Za to dobi zdaj tudi on iz robatega peresa
tega preprostega prepirljivca več debelih pod nos. (,,Dafur bekam
nun auch er aus des professionellen Polemikers grobem G-eschutz
mehrere Ladungen). Kopitar odjenja Rumuncu v zmerjanju-,
kajti tačas se vname med Kopitarjem in onim nadškofom (kate¬
rega je bil Kopitar oslobodil krivega sumnjičenja), prepir zato,
ker je bil Kopitar oznanil slovečega Vuka Stefanoviča res čisto
srbski slovar v časopisu „Oesterr. Beobachter".

„Z velikimi gospodi ni dobro črešenj zobati": pokojni pod-
maršal („Feldmarschall-Lieutenant“) Daka  (Rumunec, ki seje
pa delal Srba) rogovilil je naprošen zarad te stvari kakor kakšen
učenjak zoper Kopitarja ter je bil prečastitega nasprotnika „umo-
tvor", (ki je bil namenjen istemu časopisu), popravil, a vcepil
mu nemara tudi kolikor toliko zmot.

Kopitar pa „pojasni“ ta umotvor v četrtem zvezku Du¬
najskih letnikov („Wiener Jahrbiicher") tako strašansko, da je
[nasprotniku] kazalo umolkniti".

„Samo v misel naj vzamemo prepir s Poljakom Borkovskim
o samih dogodkih, t. j. zastran tega, kdo je prvi dal na svetlo
Sveto-Florijanski psaltir v treh jezikih pisan („psalterium tri-
lingue); nepotrebno bi bilo vse drugo.

') „TJeber unsere Erasmische Ausspraehe".

’) ,,Walachisch“ — „Walachen (za „romaniseh“ — „Romanen“) pisal je
Kopitar po tedanji navadi. Razžaljivo je zdaj ime „Vlah“ ali „JKaravlah“ tudi
za pomen „Ruinunec“.

3 ) Naj popravim tu gredoč tisk. greh v svojem lanskem spisu: na str.
1!)0 eitaj trakovski (thrakiseli), a ne „rakovski“. (Letopis Mat. Slov.)

12

Po nepotrebnem se je njegov peti prepir: s prerodoljubno
svojatjo („mil der Clique der Hyperpatrioten“) Pražko raznetil
še bolj po nepremišljenem, ali pa pristranskem nredovanju „Reper-
torija“ Lipskega (Leipziger Repertorium). Spoznal je bil namreč
Kopitar, da je treba izprožiti pošteno besedo o tem, kaj uganja ta
svojat. — Vrednik pa obdrži Palackega zgodovine pretres, v ka¬
terem je bila ona beseda povedana, leto dni pri sebi, in ko mu je
bilo dano na voljo, naj ga natisne, ali pa pošlje nazaj, — ne da bi
ga bil nazaj poslal, (kar bi bil storil v takem slučaju vsak pošte¬
njak), da ga sicer natisniti, pa tako popačeno, da je bila ravno
poglavitna stvar drugače zasukana, nego jo je bil Kopitar zapisal
premislivši jo do dobrega. Rekel je namreč, da se „Libušin
soud“'), kolikor ga je, (zato ker je Dobrovsky v Dunajskih let¬
nikih („Jahrb.“) dokazal na drobno) z drugimi takimi sumljivimi
spisi vred ne sme nikakor rabiti za zgodovino. Vrednik je pa,
— dasi ni imel za to ni poklica ni pravice, — premenil to tako:
da se ne sme porabiti ravno vse do zobca“ (,,keinen so ausge-
dehnten Gebrauch“ — machen diirfe). Od one dobe minilo je
Kopitarja veselje, dajati še karkoli tiskati v tuje liste. 2 )

Tako se nam je popisal Kopitar sam. Zna se mu, da je bil
jezikoznanec; kajti mahom v prvih vrsticah išče korena  svo¬
jemu imenu (Jerneju).

Na čast mn je, da se premda je bil ondaj že imeniten go¬
spod, ni sramoval povedati očitno in z nekakim ponosom, da je
kmetskega  očeta sin. Kako rad se spominja svojih pastirskih
dni, in celo detečjega veselja, zakaj mu se je pri abecedovanju
priljubil najbolj glasnik i! — Brez ovinkov nam pravi, katerih
jezikov se ni naučil do dobrega, pa tudi to, kako neugodno so
sodili na Dunaju njegovo glavo za pravoznanstvo. Kdo se ne
čudi toliki odkritosrčnosti?

Vse to nam pa kaže, da mož ni bil tako „ošaben“, kakor
pravi o njem Prešernova  zabavljica:

j.Nosil učeno glavo sim vsih premagavee
Smert in ošabnost ste zmagale mene same.“ —

Kopitar ni bil ošaben,  nego samo ponosen, in po
pravici  ponosen na to, kar je imel v glavi. „Ponos“ je pa
častitljiva lastnost f„der edle, erlaubte Stolz“).

') Ljubušina sodba. „Lubnša“ izrekovali so tudi nekdanji Cehi namesto
po novem: ,,Llbuša“. — Prim. sedanjim oblikam češkim  „libiti (se), ,,klič“,
„cftim“ . . naše: ljubiti (se), ključ, čutim itd.

J ) Podpisan je bil ta pretres z izmišljenim imenom (K o z ma s Luden),
pod katerim je bil Kopitar  napisal in objavil uže poprej več izvrstnih spiskov,
ki so jih neznano hvalili celo njegovi najhujši nasprotniki. Zato je priznal potlej
brez straha  in s ponosom očitno, daje Kozmas Luden — Kopitar.

13

Kako je bolelo vrlega slovenskega dečka, da so ga pikali
iz početka v Ljubljani tujci ali potujčeni Slovenci (lahko uganemo,
zakaj); ali pokazal je uže tedaj, koliko mu je bilo do časti, in
da bode kedaj iz dečka — mož.

Po neomahljivem m o ž t v u in poštenju  odlikoval se je
naš Kopitar vse žive dni. Hvali se poleg njegove prevelike uče¬
nosti jezikoznanske in zgodovinske tudi njegovo posebno ostro-
umje,  ki pride še na vrsto.

Naj dopolnim zdaj Kopitarjev lastni životopis ') z nekate¬
rimi zanimljivimi podatki iz znanega „živega vira“, pa tudi iz
drugih veljavnih virov.

L. 1818 postal je bil Kopitar četrti, 1. 1827, pomaknivši se
mahom za dve stopinji više, uže drugi varuh, * 2 ) a 1. 1844 (27. apr.)
prvi varuh in dvorski svetnik.

Ali ne dolgo potem ugasnila je ta presvetla zvezda na nebu
slovanskem. Uže 11. avg. 1844 izdihnil je namreč slavni mož
na Dunaju, in bil pokopan z velikim sprevodom na sv. Marka 1
pokopališču („Marxer-Friedhof“).

Stemnilo se je po vsi zemlji slovanski,  — v črno oblekla
se Slovenija.

,,Ž njim nam je negodna smrt (pišejo Novice 1. 1844 v
„35. listu) vzela učenega Slovana, kterega niso častili samo učeni
„možje skorej cele Evrope, ampak še celo kralji in cesarji. —

„Bil je „scientiarum academiae Berolinensis et Petropolitanae
„sodalis. 3 ) Kakor papež Gregorij XVI., tako ga je že leto po-
„prej počastil prusovski kralj Friderik Viljem IV. z vitežkim
„r e d o m za velike zasluge,  in avstrijski cesar Ferdinand I.

„je poslavil prvega varha pridvorne knjižnice Dunajske z na¬
slovom „ dvorni sovetnik“. 4 )

Kopitar, čigar podobe jako neradi pogrešamo, — je bil po
besedah Miklošičevih — srednje postave, rjavkastih las, bele kože,
tankih usten (ustnic) in modrook; pogleda bistrega, vendar pri¬
jaznega. Nosil se je tako, kakor tedanja gospoda in po navadi
bel robec za vratom. Rad je pomagal sirotam in delil siromakom.

Težko ga je bilo zateči doma, ker je tičal po dnevu večidel
v dvorski knjižnici zakopan v svoje knjige, vendar je bil jako

') »Selbstbiographie", „samoživotopis“ je za slovensko uho nekako predolg.
Kopitarju niso ugajale predolge zložene  besede (slovenske): Ali pri tem velja
včasih naš pregovor: „8ila kola  lomi“. —

0 Ig. Fr. v. Mosel („Gesehiehte der k. k. Hofbibliothek“. Wien, 1835;
str. 267.

3 ) Učene družbe („akademije ft ) Berlinske in Petrograške družabnik. —
Dunajske cesarske akademije ni bilo še za Kopitarjeve dobe.

’) Vsega vkup bil je Kopitar 17 učenim družbam ali društvom pravi ali
pa dopisujoči družabnik. Gl. Hot- u. Staatsseliem. i. 1844. L del.

14

prijazen in postrežljiv proti vsem, kateri so ga pohajali, in to
obilno; v družtvu pa pravi veseljak. ')

Oženjen ni bil nikoli; a ne more se reči, da se ni „ženil“
nikoli. — Ker sem slišal namreč praviti nekoga, kako je bil
Kopitar gorak vsemu »ženskemu spolu“, poprašam letos,' pri-
pravljaje se za ta životopis, gosp. dr. Miklošiča nalašč, je li to
resnično ?

Nato on: Mislim da ni, kajti vem, da bi se bil nekdaj rad
oženil in da je snubil tukaj (na Dunaju) neko sila izobraženo
gospodično, ki mi je to pozneje sama pravila. — Ko jo pa, veli
gosp. M., strmeč poprašam, zakaj ga ni hotela vzeti, odreže se
mi s temi besedami: „Kdo bi bil pa ondaj vedel, da bode kedaj
dvorski svetnik (Hofrath)?!“ — Glejte, doda gosp. M., tako so
ženske! — Ko mi je gosp. M. pravil to zanimljivo zgodbico, ži¬
vela je še stara samica.

Dokazano je tedaj po veljavnem svedočanstvu, da naš uče¬
njak ni sovražil »lepega spola“, pred katerim je sedaj opravičen.
Izmislil si je kaj takega samo kakšen sovražnik njegov. (Čitaj
tudi n. pr. Kopitarjev spisek o žlebih (Dachrinnen) v „K1. Schr.,
str. 177). —

Vso prihranjeno si gotovino je Kopitar  dajal spravljati
nekemu odvetniku Dunajskemu, s katerim sta si bila velika pri¬
jatelja. Zato, in ker so šteli omenjenega odvetnika sploh za
poštenjaka,  dajal mu je Kopitar, verujoč v njegovo slovečo
poštenost kakor v Boga, svoje novce brez kakega pisma; zapi¬
soval si je samo sam, koliko mu je kedaj dal.

L. 1842 umrje odvetnik poštenjak, (ki ga nečem imenovati
iz rodovinskih obzirov). Ko pa nato Kopitar popraša pokojni¬
kovo vdovo, ni li našla med moževo ostalino njegovega imetka,
ali kakega zapiska, da je dal Kopitar pokojniku kaj spraviti, —
utajila mu je oboje, t. j. odgovorila — sam Bog ve — ali po
pravici ali po krivici, — da ni našla ničesar. Tako je Kopitar
izgubil do malega ves svoj imetek. *)

Ta nesreča vsekala je Kopitarju  hudo srčno rano, ki je
pripomogla, da ga je prerano pod črno zemljo spravila pljučna
sušica.

Nakopal si je bil to bolezen, dokler se je bavil drugič (v
1. 1842 in 1843) v Rimu, kjer je pomagal po papeževi želji na
novo vstanavljati semenišče ali zbirališče rusinsko (ruthenisches
Collegium), in v ta namen postavljati_ tudi stolico za staroslo-
venščino, o tej priložnosti si pa prepisaval ondi isti dragoceni

‘) „CpIICKA 3opa“ (Srpska Zora) u Boču, 1879, str. 68. — Krive so
pa v njej, in po drugih knjigah itd., vse one številke, katere se ne skladajo z
našimi.

3 ) V dr. Gluekseligovem rokopisu zasledil sem opombico, se svinčnikom
na robu napisano, da je propalo Kopitarju pri onem odvetniku vež nego 20000
gld. srebra (Konv. M.).

15

rokopis glagolski (Assemanijev), katerega si je bil v knjižnici
vatikanski polovico samo izpisal (ekscerpiral) uže prvič 1. 1837.
Nekoliko več o Kopitarjevem delovanju v Rimu 1. 1842—43 na
drugem mestu. — Dospel je Kopitar bolehen na Dunaj prve dni
maja meseca 1843. G. dr. Miklošič veli, da ni mislil Kopitar
nikdar tretjič potovati v Rim. — Po smrti Moslovi postane
1. 1844, kar že vemo, pridvorne knjižnice prvi varuh; čakal ga
je doma tudi že papežev red.

Ali vedno bolehanje prisili Kopitarja, da prejde zarad zdravja
v Baden (blizu Dunaja), kamor je hodil letovat v počitnicah tudi,
dokler je bil zdrav. — Zdravje mu pa odpove. Bolan se vrne
na Dunaj, kjer je stanoval sam samcat pri tujih ljudih. ’)

Ker se je bolezen hujšala dan za dnevom, vzame ga po
njegovi želji prijatelj in rojak prof. Jenko  k sebi v svojo hišo
»na Kostanjevico" (kakor so krstili tukajšnji kranjski Slovenci
predmestje „Landstrass“ po domači Kostanjevici.  Ondi je
nedolgo nato naš slavni rojak tudi dokončal odlično svoje živ¬
ljenje. —

Slavnega pokojnika veliko učenost razkazuje nam tudi iz¬
vrstna osebojna knjižnica, ki jo je zapustil, a posebne hvale je
vredno, da je ta neprečislani zaklad (za 1400 gold. srebra) ku¬
pila iz njegove ostaline knjižnica Ljubljanska.  — Hvala
za to pa gre tedanjemu knjižničarju Ljubljanskemu Mih. Ka¬
stelcu (Kastelic).

Stari prijatelj Kopitarjev dr. M. J. Fesi, ki je hotel posta¬
viti vernemu prijatelju na grob prijateljski spomenik, začne na¬
birati med drugimi pokojnikovimi prijatelji in častilci doneskov,
za katere mu je dal napraviti iz zrnjaka nagrobnik in postaviti
ga 21. oktobra 1845 s tem pozlačenim samo latinskim napisom:

BARTHOLOMAEUS KOPITAR

CARANTANUS

NATUS IN PAGO REPNJE AD AEMONAM
D. 23. M. AUGUSTI 1780
IN SLAVICIS LITERIS AUGENDIS
MAGNI DOBROVII
INGENIOSUS AEMULATOR
OBUT VINDOBONAE D. 11. AUGUSTI 1844.

[Slovenski:  Jernej Kopitar, Eorotanec, r )  ki seje  rodil
v vasi Repnje blizu Ljubljane 23. avgusta 1780, in bil' množe

‘) V tako imenovanem ,,Burgerspital-u“; ta velika liiša pa ni bila uže
davno vež bolnica.

h, „Korotanci (Carantani) bilo jesredovecno ime Slovencem in Kopitarju
sila priljubljeno; torej so mu dali napisati tudi na spomenik ,,Carantanus“ a ne
»Oarniolus (Kranjec), kakor žitam v neki nemški, jako razprostranjeni knjigi.

16

književnost slovansko, slavnemu Dobrovskemu bistroumen na¬
slednik; umrl na Dunaju 11. avgusta 1844].

Res, daje ta spomenik preprost za tako slavnega moža,
res da je vreden Kopitar mnogo lepšega spomenika; ali premda
so se pojedini učeni rodoljubi že trudili v ta namen, *) vendar se
jim ni posrečilo do zdaj, da bi mu se bil postavil tak spomenik,
n. pr. v beli Ljubljani,  glavnem mestu njegove rojstne
dežele.

Temu je krivo. menda največ to, ker je Kopitar pisal o ro¬
jakih svojih in njihovi nekdanji in sedanji govorici po tuje —
nemški in latinski, slovi torej bolj na tujem, nego po Slovenskem,
t. j. med drugimi Slovani in drugimi narodi. * 2 )

Kopitarjevi učeni in po tuje pisani] spisi, ki so sloveli nekdaj
in slove še po vsi Evropi, — znani so pri nas samo nekaterim
jezikoznancem, premalo so še znane tedaj drugim  Slovencem i
njegove velike zasluge za slovenščino in za narod slo¬
venski,  zato ker ni pisal slovenski,  razen nekoliko slovenskih
rekov (stavkov) itd. v svoji slovnici in pretresajoč kako slo¬
vensko ali drugo knjigo.

Res, da so se Kopitarjeve zasluge po rodoljubnih spisih Mur¬
novih  razglasile letos na vse slovenske strani ter se razglašajo
še zmerom, vzlasti med učiteljstvom; vendar mislim, da ne bode
„odveč“, če zvedo tudi drugi Slovenci nekoliko več o svojem
slavnem rojaku, čigar stoletnico so praznovali letos 22. avgusta
meseca v njegovem rojstnem kraju obilno zbrani domorodci in
drugi narodnjaki iz vseh slovenskih dežel z veliko slovesnostjo,
a slavna „Matica slovenska" dala mu jeza večni spomin v rojstni
dom vzidati krasen napis na marmorno ploščo se zlatimi pismen¬
kami pisan:

„Tu se je rodil 21. avgusta  1780

Jernej Kopitar.

Postavili njegovi častilci ob stoletnici".

Mnogi daljni častilci Kopitarjevi, kateri se niso mogli ude¬
ležiti te znamenite stoletnice, priobčevali so pa svoje rodoljubne
želje po brzojavnih strunah prepoštovanemu slavljencu na čast.

Naj poskusim tedaj dopovedati tudi manj učenim ljudem,
da to, kar pravim o velikih zaslugah Kopitarjevih ne samo za
slovanstvo  sploh, nego posebej i za slovenstvo  — niso
jalove besede. —

') Glej „Noviee“ 1846, st. 28.

2 ) Prim. Marnove resnične besede v „Jezičn/‘ na str. 36. o Vodniku in
Kopitarju.

17

Spisi Kopitarjevi.

1. ,, G ram m ati k der slavischen Sprache in Kram,
Karnthen uiul Steyermark.“ (Slovnica slovenskega jezika
po Kranjskem, Koroškem in Štajerskem). Laibacli [v Ljubljani].
Korn. 1808 XLVIII. + 460 str.

Ta slovnica slovenska, ki nam je znana uže iz lastnega ži-
votopisa Kopitarjevega,  bila je za ono dobo izvrstna in pre¬
kosila je vse poprejšnje slovnice slovenske. Dodelal jo je prav za
prav 1. febr. 1809, in to na Dunaju, kakor nam kaže poslednja
stran (460), kjer se je Kopitar  tudi podpisal. (Na prvem listu
pa ni njegovega priimka). Tu na Dunaju je bil po svojem pri¬
hodu našel v dvorski knjižnici na veliko radost več v Ljubljani
pogrešanih knjig iz prve dobe književnosti slovenske ter jih po¬
pisal v dodatku („Nachschrift“). —

Jako podučen je tudi jezikoznansko - zgodovinski pristop
(„Einleitung“), kako vnet je bil mladi Kopitar  za slovenstvo
in slovanstvo sploh. ') On je bil tudi prvi slovenski slovničar,
kateri je primerjal našo govorico drugim slovanskim jezikom —
slovenščini na veliko korist. — Po tej njegovi slovnici je plem.
Vinc. Franul (Vincenco Franul de Weissenthurm) v znanstvenem
uravnal tudi svojo laško-slovensko slovnico („Saggio grammati-
cale Italiano — Cragnolino) v Trstu 1. 1811.

L. 1836 prišla je na Dunaju ' 2 ) na svetlo Kopitarjeva sloveča
knjiga:

2. „Glagolita Clozianus“ (Kločev Glagolec, ali glagoljaš,
t. j. glagolski rokopis) z dolgim napisom latinskim. Ta napis
kaže natanko, kaj ima v sebi ta knjiga, tako krščena samo zato,
ker se v njej razglaša in tolmači odlomek ali kos (fragment)
onega staroslovenskega glagolski pisanega rokopisa, ki ga je
bil Kopitarju posodil tedanji lastnik grof P. Kloc („Cloz“) iz
Tridenta (Trient). —

Nahajajo se v tem najstaršem spomeniku glagolskem (iz
XI. veka ali stoletja) na 12 listih štirje  cerkveni govori: dva
sv. Ivana Zlatoustega, j eden  sv. Atanazija, j eden  pa sv. Epi-
fanija.

Popisal je Kopitar ves glagolski rokopis s cirilico, ter dodal
temu prepisku grški izvirnik z latinskim prevodom vred.

‘) V onem odtisk«, ki ga je podaril Kopita: dvorsM bgniei napisal
je prvemu (praznemu) listu na Pro stran samJ « kj P* ante h( [ buerat  , oeo Bi .
„Hoc exemplar, charta scriptona impiess., vmun» i
bliothecae Caesareae consecravit. a...,.,. “

Viennae die 18. Julii 1812. ’ .

’) „Vindobonae prostat apud Carolum GeroU 18»3 (LXXJ t  “ m
folio“). Na predlistku vidiš več odtiskov pisma glagolske c a,
iz rokopisa KloSevega, —

2

18

Mislil in trdil je poprej slavni Dobrovsky ‘), a po njem tudi
Kopitar sani, da je cirilica starša  od glagolice; ' * 2 ) s tem tako
starim spomenikom glagolskim ovrgel je pa to krivo misel in
trdil zdaj, da je „glagolica“ vsaj tako stara, kakor „cirilica“,
če ne starša  od nje. [Pozneje je trdil na ravnost, da je „gla-
golica“ starša  od „cirilice“, in ta misel je tudi obveljala na
posled].

Omenjena knjiga ,,Glag. Cloz.“ priobčuje razen drugih za-
nimljivih reči tudi naj s tar še tri slovenske spomenike
iz X. veka z latinskim prevodom in z razlago vred.

Ti trije tako imenovani spomeniki „Brižinski“ („Freisinger
Denkmaler“) so najstarši tudi izmed vseh drugih starih spisov
slovanskih sploh, tedaj jako imenitni.

Dva imata v sebi „očitno izpoved“, jeden pa cerkven govor
(homilijo). Zasledili so jih 1. 1807 v Menihovem, nekoliko let po¬
zneje dobil je Kopitar po posebni ljubavi plem. W. Humboldta
snimek (,,fac simile") vseh 9 strani in prvi najkračji spisek
(očitno izpoved) se svojim latinskim prevodom vred priobčil nato
najprej 1. 1822 v 17. zvezku Dunajskih letnikov za književnost.

Dodal je učeni pisatelj „Glagolcu Kločevemu" tudi kratko
slovnico staroslovensko s takim slovarjem in z obojo „azbuko“
(abecedo) vred.

Posebno čislajo pa to knjigo učenjaki zarad učenega pred¬
govora („prolegomena“ ali „praefatio“).

Zato zaslovi zdaj Kopitarjevo ime po vsem učenem  svetu
evropskem, — ne samo med Slovani, nego i med drugimi narodi.

Slavnemu Dobrovskemu za vrednega naslednika razglasi
našega učenega rojaka prvi jezikoznanec nemški Jak. Grimm,
(ki se je pa bavil neizrečno rad tudi z jezikoznanstvom slo¬
vanskim).

V tej knjigi dokazuje Kopitar tudi važno svojo misel, da
je bila najprej slovenščina t. j. star oslove n ščina  cerkven
jezik slovanski. Ta trditev nakoplje mu pa več hudih nasprot¬
nikov in prepirov. O njih zvemo nekoliko tudi iz njegove na¬
slednje knjige:

3. „Hesychii glossograplii discipulus et epiglossistos
Russus in ipsa Constantinopoli sec. XII—XIII“ itd. (Tolmača
Hezihija učenec in potolmač ruski v Carigradu XII — XIII veka 3 )
— razglaša in razklada namreč v tej knjigi XII. ali XIII. veka
rokopis grški, ki ga je kupil plem. Avgerij.

') „Grammatik“, na str. XXII.

5 ) Rabilo je namreč starim Slovencem dvoje „pismo“ (Sehrift), gla¬
golsko in cirilsko.  L. 1850 podal sem bralcem „Vedeževim“ „gIagolitico“
(bolje po naše : „glagolico‘) in cirilico na posebnem listu.

3 ) Na prvem  (naslovnem) listu eitas: „Vindobonae, 1839. Prostat apud
C. Gerold“. (Na Dunaju, 1839. Na prodaj pri Geroldu}; na zadnji strani je pa
(tudi latinski) zapisano, da se je ta knjiga počela tiskati marca meseca 1839, a
dotiskala se februarja meseca 1840. (Izišia je tedaj prav za prav 1. 1840.)

19

Busbeke, cesarja Ferdinanda I. poslanec, v Carigradu med 1. 1554
pa 1562. Ta rokopis (zdaj v dvorski knjižnici Dunajski) ima po
robili več grških pripiskov, t. j. tolmačil zastarelih besed (Glos-
sen) ;  katerim je neznan Rus XII. ali XIII. veka v Carigradu
pritiskal rusko razlago t. j. tolmačil grške pripiske ali tolmačila
z ruskimi besedami, ki jih je vtikal tudi med vrste nad grške. —
Zato je ta znanstveni spis posebno za jezikoznance ruske  ime¬
niten.

Razen tega nahajaš pa v tej knjigi še več učenih razprav:
književnih, zgodovinskih, jezikoznanskili in pravopisnih.

Posebno zanimljiv je na str. 59 Kopitarjev šegavi in pikri
spisek, s katerim obira znanega dr. Gaja,  prvič zato, ker se
je po njegovih (Kopitarjevih) mislih napak prekrstil, nadevši si
namesto poprejšnjega imena „Ludovik“ ime »Ljudevit 11 , ') drugič
in tretjič pa zato, ker je začel namesto starega hrvatskega „pra-
vopisa“ najprej v svoji „Danici ilirski 11 a ) nato pa (1. 1836) v
„Novinah ilirskih 11 3 ) rabiti češki pravopis, a namesto poprejšnje
kajkavščine —-štokavščinot.j.  sedanji književni jezik hrvatski.
— Smeh te sili, ko čitaš, kako se jezi mož nad češkimi „rožič-
kastimi črkami 11 , ki smo si jih priljubili po Kopitarjevi smrti tudi
mi Slovenci, premda je bil Kopitar 1. 1843, ko so začele izhajati
naše vrle »Novice 11  v poslednjem svojem pismu (10. okt. 1843) o
»Novicah 11  kmet. družbi Ljubljanski, t. j. tedanjemu vredniku
gosp. dr. J. Bleiweisu odsvetoval „česki pravopis 11 , pri nas po
G a j u tudi „gajica“ imenovan. 4 )

Ali malokdo ve, zakaj je bila Kopitarju češka abeceda trn
v peti.  Temu je bilo brez dvojbe krivo samo to, ker je kanil Ko¬
pitar (po Miklošičevih besedah in po drugih svedočanstvih), s a m i z-
misliti si novo abecedo t. j. pomnožiti latinsko abe¬
cedo  vsem onim Slovanom, katerim rabi latinica,  in to z
novimi nezloženimi, neprečrtanimi in nerožičkastimi pis¬
menkami za one glase slovanske, kateri se ne dado zaznamovati
z navadno latinico.

Takega  pravopisa- želel si je Kopitar po svojih vodilih,
posnetih po »cirilici, t. j. po pomnoženi  grški abecedi 11
brez zloženic in brez rožičkov. — Da je hotel Kopitar res tudi
uresničiti to željd sam, priča nam i Šafafik v v listu, pisanem J.
»Kollaru 11  20. febr. 1826 iz Novega sada. Gl. »Casop. česk. Mus. 11
1874, str. 68. — Na to merijo, vem da, tudi njegove besede (v

') „0 bone mi Gai, quis te malus abstulit error". [Oj predragi moj Gaj,
kako strašno si zagazil!] itd. kliče ondi Kopitar.
a ) „Danica horvatska 1 ' zvala se je poprej.

3 )  Do 1. 1835 zvale so se „Novine horvatske.' 1
') „Novice“ 1863, str. 224,

2 *

20

„Hesycli.“ na str. 60), kjer pravi, da utegnemo dobiti kedaj tak
pravopis, in to: „morda še prej nego si mislimo 4 *. ')

Preiskoval je to Kopitar uže 1. 1813 v časopisu „Wiener
allg. Literaturz.“ pretresaje Primčeva [Primicova] „Nemško-slo-
venske branja 11 , rekši, da pričakuje on nove [latinsko-slovenske]
abecede iz trdnih vzrokov („aus guten Grunden**.) — Gl. Miki.:
„Kopit. Kleinere Schriften** 1857 str. 228.

Kako mu so presedali rožički ali rogovilice nad pismenkami,
in zakaj, objavil je bil uže tri leta poprej. Gl. „Annalen der
Literatur und Kunst** 1810 ali pa „Klein. Schr.“ str. 28. -j

Še huje ošteva take rožičke v „Hesych.“ na str. 60, pri-
merjaje jih šegavo „mušjim otrebkom**, ki kaze lepoto („mus-
carum quasi stercoribus inguinant pulchritudinem**) itd.

Ali predolgo je odlašal Kopitar, predolgo ni hotel se svojo
novo, skrivno abecedo na dan; — pretekel ga je mladi, iskreni
in drzni Gaj.

Lahko si misliš, kako neugodno je to bilo takemu učenjaku,
kakoršen je bil Kopitar. — In še istega leta, katerega je umrl
slavni veljak (1844), začele so „Novice“ poleg „bohoričice“ po
malem rabiti tudi gajico, drugo leto nato (1845) po želji pre¬
mnogih iskrenih rodoljubov slovenskih uže p o v s e.

S časom je obveljala „gajica“ (po smrti Kopitarjevi) pri
nas — popolnem; Kopitar pa je vzel svojo skrivnost sabo v
grob. —

Ne morem si kaj, da ne bi vzel tu v misel še drugega
reznega spiska Kopitarjevega, ki se nahaja v tej znamenitni
knjigi.

Ker niso mogli namreč sovražniki temu odličnemu pošte¬
njaku, (čigar učenost je uže neizrečeno slovela po njegovi znani
knjigi „Glag. Cloz.“), do živega na pošten način, izmislili so si
posebno zvijačo,  da bi ga očrnili pred vsem slobodoumnim
in pravoslavnim svetom, zlasti pa pri Rusih.

Dokler je Kopitar namreč 1. 1837 potoval po Laškem, pride
v nemškem Brockhausovem „Conversat. Lexik. der Gegenwart“
III. 110 na svetlo neimenovanega pisca spisek, ki najprej sila
hvali in slavi Kopitarja zarad prevelike učenosti, ki jo je po¬
kazal sosebno v svoji omenjeni knjigi („Glag. Cloz.“); „ali te

') „Nec desperamus, talem [orthograpbiam] nobis ob.enturam suo tem-
pore et fortasse spe citius“. — liabi zloženih črk (t, j dveh črk za j eden
glas) bil je gorak uže v slovnici svoji; gl. ondi str. XXV., a potčin šo v več
drugih spiskih. Trn v peti bile so mu tudi po sredi prečrtane črke, kakor
poljski prečrtani

’) „Das ž, š, i  moehten uns beinahe,  sehon aus verzvveifelndem
Aerger  iiber die bisher statt derselben iiblieh gowesenen, wie Schlozer sagt,
albernen Zusammensetzungen  gefallen, aber gegen die oyrillisehe
und iiberhaupt gegen den Kanon 'der  Buehstabensebrift gehalten, ist os doeh
aueh nichtfi mit ihnen: es fehltihnen stetiger Zusammenhang, und die Majuskolu
vviirden in das Quadratmass der iibrigen Buehstaben nieht passen.“

21

knjige niso preudarili p o vse, ') — veli premeteni pisec,
ki kvasi na to z drugimi besedami, da se napenja Kopitar —
tudi v drugih spiskih podpisanih in nepodpisanih, kako bi pri¬
pomogel, da se združijo ali zjedinijo vsi Slovani [namreč pod Rim¬
skim papežem *)].

„Zato“ — veli zvita kača — „trdi Kopitar, da Slovani niso
dobili slovanskega »bogoslužja 11  (službe božje) iz Carigrada, nego
daje bila stara a v s t r i j s k a P a n o n i j a predomovina slovanskemu
cerkvenemu jeziku, in da se mora tedaj pokristjanitev vseh
južno-podonavskih Slovanov pripisovati Rimski cerkvi, a to zato,
da se polajša in uresniči pravoslavnih kristjanov avstrijskih
nekdanja združba [pod Rimskim papežem] 3 ), kateri se je Rusija
dozdaj upirala iz političnih namenov itd.“

Premda so se tej nesramni laži, ki se je zatrošala potlej
še v druge knjige, smejali vsi, kateri so znali našega Kopitarja;
bilo je vendar dosta takih, kateri so verovali zvitemu oprav¬
ljivcu vse.

Šegavo ali vendar možki odgovarja razžaljeni Kopitar v tej
knjigi nepodpisanemu zvitemu nasprotniku, ki mu pravi šaljivo
»Pantilius Cimex (Pantilij Stenica) — Pantilij  zato, ker je po
besedah Kopitarjevih ta mož neizrečeno podoben onemu Pantiliju,
ki ga jemlje v misel slavni latinski pesnik Horac (I. Serm. 10.
78), — Stenica  pa zato, ker je meril s tem šaljivim nadevkom
na onega moža, katerega si je mislil, in kateri je tudi začutil
pri tej priči, da je zadet;  kajti oglasil se je mož najprej uže
maja meseca 1840 s pismeno pritožbo „na visokem mestu“, a
stop ram 27 let po smrti Kopitarjevi pa tudi očitno. 4 )

Ta mož ni bil namreč nikdo drugi nego slavni Palacky,
ki je sodil po madžarski besedi „palaszka“, 5 ) da meri Kopitar
na-nj. V isti knjigi (1. 1871) razglaša Palacky tudi svoj dopis,
ki ga je pisal iz Prage 13. apr. 1840 v Lipsko F. A. Brokhaus-u,
naj mu ta potrdi veljavno, da ne piše  uže  več  let  za njegov
»Convers. Lexik. der Gegenwart“ itd., posebno pa to, da ni on
[Palacky] opisal Kopitarja  v njem. —

Jako čudno nam se pa zdi, da zgodopisec Palacky ni »obe¬
lodanil« Brokhausovega odpisa,  nego samo pod svojim  ome¬
njenim natisnjenim dopisom na robu  dodal opombico, da je

') „keineswegs aber in seiner vollen Bedeutung gewiirdiget.“ —

5 ) in 3 ) [Teli besed ni sicer v izvirniku, ali vse drugo blebetanje sluti
po tem, da si jih treba misliti].

b Glej str. 150—151 Palaekv. „Zur bolim. Geschiehtsehreibung. (Prag

1871).

s ) Izreci „palaska“; v Kopitarjevem  spisu pa ni te besede,  ki je
postala iz slovaške ,.ploska” (stenica).

22

spisal v Pragi brez njegove vedi dr. Kren  zb  er  g 1 )  dotični
opis. 2 )

Res, da je Palacky Brokliausov odpis  priložil pritožbi svoji
(za prilogo); ali ni ga priobčil v omenovani knjigi svoji, da bi
mogel vsak čitatelj sam soditi po njegovem „glasu“, kako poje
— ta „zvon“, kajti i mi smo teli misli:

„Da se resnica prav spozn4,

Čuti je treba oba zvona."

Vendar hočemo pri vsem tem besedam takega poštenjaka,
kakoršen je bil Palacky, radi verovati v tem smislu, da je obrtno-
trgovskega pisatelja dr. Kreuzberga nekdo drugi  (sam ob
sebi) napotil, — Kopitar se tedaj motil, misleč, da ga je hotel
Palacky na tak način izplačati zato, ker mu je bil 1. 1837 v
Lipskem „Repertoriju“ G-ersdorfovem [XIV; 181—185] 3 ) strogo,
ali pošteno presodil 1. zvezek zgodovine češke („G-eschichte von
Bohmen“) ter mu razen drugih nedostatkov očital sčseb to, da
je rabil [Palacky] za poglavitni vir najodličnejšemu oddelku svoje
zgodovine ponarejen  spisek, tako imenovani „Libušin soud“.'

Ta presodba ali pretres je isti  spisek, ki ga jemlje Ko¬
pitar v misel tudi v svojem lastnem životopisu, ter se toži, da
mu ga je nesrečni vrednik sam ob sebi premenil in popačil vprav
v poglavitni  stvari.

Bistroumni Kopitar ni hotel namreč nikakor pripoznati
pristnosti  „Libušinemu soudu“, kakor ni „Kralodvorskemu ru-
kopisu“ (Kraljedvorskemu rokopisu), nego je trdil do poslednjega
vzdihljaja, da sta ponarejena  oba rokopisa češka, premda so¬
dijo nekateri učenjaki češki, da izhaja prvi iz IX. ali X., a
drugi iz XIII. ali XIV. veka. Zveš pa na drugem mestu, zakaj
jim ni hotel pritegniti Kopitar,  ki si je nakopal s tem med
Čehi mnogo hudih sovražnikov, a jeden izmed teh je bil (bodi
si kateri koli), ki se je maščeval poštenjaku  Kopitarju —
kakor smo slišali — po lisičje.

Če je bolelo Palackega,  da je meril Kopitar na-nj samo
z daleč  (brez pravega imena) v latinski  knjigi, samo uče¬
njakom pisani in razumljivi, — bolelo je še bolj Kopitarja,
ki je bil s pravim imenom zaznamovan in tako nesramno oprav¬
ljan, in to v nemški,  sila razprostranjeni knjigi.

‘) Dr. Kreuzberg (Karol Jos.) bavil se je v Pragi od 1. 1828 samo s
prirodoznanstvom, sosebno pa z obrtnimi in trgovskimi  spisi. (Brokb.
Conv.-Lexik. 1840 III. 138).

*) „Er [der biografisehe Artikel „Kopitar“] war von Dr. Kreuzberg in Prag
ohne mein  Mitvvissen verfasst." Samo te (svoje)  besede priobčil nam je Pa-
laeky  namesto odpisa  Brokhausovega na njegov dopis.

3 ) Podpisal se je pa bil Kopitar pod omenjenim spiskom: „Cosmas

buden",  kakor uže poprej na nekih drugih nemških spiskih; in dokler ni vedel
Safari  k,  kdo je ta Cosm. Luden,  imenoval ga je z veliko pohvalo „den
denkendsten Deutsehen". Gl. ondi in „Hesyeh". 70.

23

Živo zbada v njem onega skrivnega, opravljivega nasprot¬
nika, rekši, kako nepristojno je poštenjaku obrekovati  na¬
sprotnika, kedar mu ne more razlogov izpodbijati z razlogi;
krepko pa zagovarja z dokazi (starimi in novimi) sebe in svoje
znanstvene misli o tem, da so celo po zgodovine „Bizantinske“
(Carigradske) odličnem svedočanstvu ’) tudi Hrvate in Srbe
iz prva krščevali Rimski  duhovniki [ne pa Carigradski], a bo¬
goslužje slovansko, da sta pričela v nekdanji Panoniji sv. „C i r i 1
in Metod 11  stopram „1. 870“, ne pa nekaki drugi redovniki
(menihi) grški uže v VIT. veku tudi v Bolgariji in Panoniji,
kakor sta dokazovala Safari k in Palacky  itd. itd.

Opomba. Ker je bil Kopitar, presojaje I. zvezek „Palac-
kove zgodovine", povedal tudi v G-ersdorfovem „Repertor.“ 1837.
181 — 185, da je pričel Ciril slovansko bogoslužje 1. 870, očital je
to Palacky zagovarjaje se v svoji knjigi: „Zur bohm. Geschicht-
schreibung 11  na str. 147 (7) Kopitarju stopram 27 let po njegovi
smrti, rekši: „[ker je] Ciril umrl 1. 869, tedaj ni mogel svojega
„pisma“ in „bogoslužja iznajti stopram „1. 870“.

Naj odgovorimo na to gredoč namesto pohlevnega zdaj
Kopitarja, ki se ne more več sam braniti niti z bistroumno be¬
sedo, niti z ostrim svojim „mečem“ — peresu podobnim.

Čita se črno na belem n. pr. v Kopitarjevem zgodovinskem
predgovoru („prolegomena historica 11 ) k evangeliju Bernskemu, * 2 )
kako je z Dobrovskim vred menil i Kopitar, da je sv. Ciril
umrl liže 1. 868 [umrl je pa prav za prav 14. febr. 869 , kakor
je bilo pozneje  dognano iz Rimskih pisem].

Po tem takem ni dvojbe, da je rabil Kopitar namesto pra¬
vega — netrdnega — „gladko število 11  (runde Zalil), ter zapisal
namesto: „blizu ali okolo 1. 870“ na ravnost 1. 870 , to pa tudi
zato, — ker je imel — kakor na zgoraj navedenem mestu iz
„Hesych.“ poleg sv. Cirila  v mislih tudi sv. Metoda, (ki je
bil po prenagli smrti Cirilovi pravi pričetnik ali začetnik bogo¬
služja slovanskega). Da je Kopitar  res tako mislil, kažejo
tudi njegove besede v istem „predgovoru zgodovinskem 11 , 3 ) kjer
sodi z Dobrovskim  vred, da je začel Metod v nekdanji pa¬
nonski vojvodini Blatski za vojvode slovanskega Kocelja mašo
peti v slovanskem jeziku „ 1 . 870 .“

Iz vsega tega vidiš, da je bila zmota, Kopitarju očitana, —
samo „zmota na videz 11 , in da se je slavni Palacky vendar pre¬
naglil, najsi je odlašal to očitanje toliko let.

') Konstant. Porphyrog. de admin. imp. Glej v lanskem »Letopisu" na
str. 193 v 2. odstavku.

2 ) Gl. Miki. »Slav. Biblioth." 1851. T; 51 in 61.

3 ) »Goncludamus ergo cimi eodem [Dobrovio] cantare coepisse Metho-
dium in pannonieo ducatu Blatensi docis Slavorum Heeilonis A. 870 inissam
lingua slaviea." Gl, Miki. »Slav. Biblioth. I. str.: 66 (29).

24

Nam pa se zdi, da je bila naša dolžnost, potegniti se za našo
„diko“ in čast, ter mislimo, da nismo zagazili, če smo tudi kre¬
nili nekoliko v stran od popisovanja Kopitarjevega Hezihija.

Rad bi ti povedal še več zanimljivega iz te knjige, pa bodi
za zdaj zadovoljen s tem. Kolikor toliko njene vsebine pride
še na vrsto na svojem mestu.

Tu naj vzamem samo še v misel imenitne razprave o dra¬
gocenem evangelju Remskem  cirilsko-glagolskem („de cimelio
Remensi  cyrilliano et glagolitico“), — o evangelju Vatikan¬
skem  glagolskem po imenu Asemanovem  iz XI. veka („de
Evangelistario Vaticano glagolitico sec. XI. Assemaniano); to
evangelije, (ki je s cirilskim Ostromirovim 1. 1057 najimenitnejše
izmed vseh), prepisaval je Kopitar „potujoč po Laškem 1. 1837
v Rimu v knjižnici Vatikanski 11 ; dalje: o panonski  domovini
cerkvenega jezika sv. Metoda („de linguae S. Methodii liturgicae
pannonietate“).

V tem spisu dokazuje Kopitar še natančneje svojo misel o
tem, da je bila iz početka „korotanščina“ ali staroslovenščina
t. j. naših prededov govorica — cerkveni jezik slovanski. — V
isti knjigi ošteva tudi W. A. Maciejowskega. ki je izpodbijal na
vso moč Kopitarjeve dokaze, ter trdil v svojih poljskih  spisih,
da Slovani sploh niso dobili krščanske vere najprej po Rimskih
duhovnikih, nego po Carigradskih, da so bili tedaj malo da ne
vsi Slovani najprej kristjani grškega  obreda t. j. pravo¬
slavni  in pod patriarhom Carigradskim,  pozneje pa da
so jih mnogi Rimski  papeži in nemški cesarji premamili k ka¬
tinskemu obredu 11  t. j. k katoliški veri.

Ali vrli naš Kopitar ne opeša boreč se za resnico, pa tudi
za svojo in svojih prededov materinščine čast.  Pri¬
merjati ga smemo res hrabremu nepremaganemu junaku, ki se
ni dal v poštenem znanstvenem boju zastrašiti živi duši.

4. Zopet spiše učeno uporno razpravo, ki je prišla na dan
v Parizu 1. 1843 pod napisom:

„Prolegomena historica“ ')

k Remskemu evangeliju, ki je ga po Silvestrovem natančnem pre¬
pisu Kopitar latinski prevel in razložil.

') Pod tem napisom: „Evangelia slaviee, quibus oliva in regum Fran-
conim oleo saoro invingendorum solemnibus uti solebat eeclesia Remensis,
vulgo Texte du sacre,  ad e.vemplaris similitudinem deseripsit et edidit J. B.
Silvestre. Evangelia latine vertit eisdemque interpretationem latinam e regione
adjeeit B. Kopitar.“ Oboje izišlo je z letnico 1843 (a ne 1848, kakor se Sita
pri K. Wurzb. Biogr. Lexib. XII. 440) drugo leto po Kopitarjevi smrti (januarja
meseca 1845), in to na ruskega cesarja Nikolaja I. stroške. Razpošiljanje se je
pa zakesnilo, zato, ker Rusom  niso bila po volji „Kop. prolegomena hi-
storica",  ki so so morala izrezati iz onih odtiskov, kteri so bili poslani v Ru¬
sijo.  Vseli odtiskov je bilo samo sto.  (Nekoliko po Miki. besedah, a nekoliko
po dr. L. Gluckseligu; gl. Oest, BI. f. Lit. u. K. 1846. str. 680).

25

Znamenitno je to slovansko evangelje (pisano cirilski in gla¬
golski pred 1. 1395) tudi zato, ker je rabilo nekdaj cerkvi Remski
pri slovesnem maziljenju frankovskih kraljev.

Posebno slove pa pri tej Parižki izdavi evangelja Remskega
Kopitarjeva izvrstna »prolegomena historica“, ki jih je priobčil
tudi gosp. dr. Fr. Miklošič  v svoji „Slav. Bibliotli. 11  I. (1851);
57—89.

Odkazavši zanimljivi zgodovini evangelija Remskega po¬
slednje mesto, govori Kopitar v tem zgodovinskem predgovoru,
znanstveni oporoki svoji, z vidnim narodnim ponosom, najprej o
spomina vredni posebni pravici pod Rimskim  papežem: da so
namreč smeli in smejo še jedini Slovani ') božjo službo opravljati
v domačem  jeziku, ko jo vrše vsi drugi narodi, t. j. katoličani
po Evropi, Afriki in Ameriki v latinskem.

Nato ponavlja in pomnožuje v izvrstni latinščini na kratko
dokaze za svojo znano misel, da se je pričelo  slovansko bogo¬
služje v nekdanji Panoniji tedaj v panonskem ali staroslovenskem
jeziku, ki se je razprostiral nekdaj preko Panonije celo do dolnje
Donave, v sedmem veku pa po prihodu Hrvatov in Srbov, a
nato v devetem  veku po prilomasti madžarski razcepil se na
dve rastiki, namreč na vzhodno  ali bolgarsko in na zahodno
ali slovensko. In v tem slovenskem t. j. starosloven¬
skem  jeziku pričel je po Kopitarjevih mislih sv. Metod  1. 870
v okolici jezera Blatskega (Plattensee) najprej božjo službo, a
ne v bolgarskem,  kakor je trdil Šafafik se svojim prijateljem
Palackim i. dr.

Z veliko gorečnostjo in neugasno staro ljubeznijo do slo¬
vanstva popisuje spretni pisatelj na kratko tudi najstaršo zgo¬
dovino slovensko, vzlasti to, kdo je prvi krščeval stare Slovane
ter jih učil krščanske vere itd.

Kar je trdil uže v »Glag. Cloz“ in v „Hesych.“, to je po¬
novil in pritrdil tudi v svoji »znanstveni oporoki 11 , namreč: da
so začeli pri Slovencih t. j. pri starih Slovencih v »Gospodovem
vinogradu 11  delati najprej Rimskega papeža duhovniki Solno-
gradski oziroma Bavarci ,(str. 57. »Slav. B.“ I.); ker so ga pa
zanemarjali, a ) poklicana sta bila potem brata grška Konstantin

') Zdaj res-da katoličani ne več vsi, ali vendar še nekateri n. pr. po
Istri in po Dalmaciji.

Naj povem o tej priliki, da je pred kakimi 28 ali 29 leti neki jugoslo¬
vanski „biskup“, sloveč narodnjak, po vernem duhovnem poslancu, izvrstnem
govorniku latinskem, izročil pokojnemu papežu „Piju“ pismeno prošnjo, naj bi
sv. oča blagohotno dovolil i njegovi „biskupiji“ slovansko bogoslužje. „Jako mi-
lostivo“ je papež prejel pismeno prošnjo in sila prijazno poslušal zgovornega
poslanca, ki mi je pravil to sam v Beču, vračaje se iz Rima, poln vesele nade;
ali zaspala je nato povse ta važna stvar. Iz posebnih obzirov nisem drznil raz¬
glasiti imen.

’) Ni se jim hotelo učiti so narodnega jezika. („Kop. KI. Schr.“ 62).

26

(Ciril) pa Metod, ki sta osnovala slovansko abecedo in pričela
službo božjo v slovanskem (staroslovenskem) jeziku. ‘)

Pripisuje se pa posebno Cirilu  „cirilica“ (po njem tako
imenovana), Metodu pa pričetek bogoslužja slovanskega, kar je
bilo že povedano.

Ce pa Kopitar trdi, da so prejeli Slovani krščansko
vero najprej po nemških, in to Rimskega papeža
duhovnikih  še pred Cirilom in Metodom, ne pravi tega iz ni-
kakih drugih vzrokov nego iz znanstvenih in to iz važnih je-
ziko znan škili,  ki jih je naštel uže večkrat poprej.

Tako sodi namreč bistroumni Kopitar po naslednjih „tujkah“,
ki se nahajajo v cerkveni staroslovenščini: crky Kirclie, oltarn
Altar, ChrT.sti, in clirnstiti (pozneje krsti, in krstiti), „Christ“
in „christen“, a ) posti. Paste, popi, „phaph“, pekli, in peklo
iz besede „pech“, (ki je rabila Alemancem v IX. veku za
„pekel“ itd. * * 3 )

V „Hesych.“ (68) dodal je takim tujkam še besede: mnih
„Miinch.“ [t. j. Monch], papež Papst in konikanje po lat. coni-
municare [kommuniciren].

Povse nemogoče so — veli Kopitar ondi, pri grškem  du¬
hovniku vzlasti (neovržene) besede: oltar, papež, mnih, 4 ) chre-
stiti in konikanje, — „prirojene“ in domače ter skoraj neob-
hodno potrebne so pa [bile] nemškemu  duhovniku („mnihu“)
besede: Altar, Papst, Mirnch, „christen“, „communicare“ (sic.)

Tako je govoril poštenjak Kopitar po domačem pregovoru:
„Kar je na srcu, to je na jeziku 11  samo zato, ker mu je bilo do
resnice, ter je bil uverj'en, da je bilo temu res tako; kajti „ke-
dar molči zgodovina, 11  —rekel  je o slovesni priliki slav¬
nega jezikoznanca slavni učenec, „tedaj govori na glas je-
zikoznanstvo",  tako da povemo včasih lahko izvestno, s ka¬
terim narodom je kateri narod občil. 5 * * * * * )

5. Med Kopitarjeve tiskopise spada tudi nemška knjižica
čudno krščena: „ Anti-Tartar" [Proti-Tartar] itd. °)

') „Die salzburgisehen Zehentglauber (sie), die diese Slaven bloss gotauft
hatten, aber zu bequem waren, ihre Sprache zn lernen, flohen naeh Hanse, als
sie die Anhanglichkeit der Slaven an diese griechisehen Apostel sahen“. [Kopit,
ondi].

h Nekdaj tako nemški (?) namesto „taufen“.

a ) „Glag. Cloz.“ na str. VIII.

h Res da izhaja ta beseda iz grške i*ovk%o g  (monaehos); ali nenarav¬
nost, nego po zastareli nemški sre dni ei „Miineh“, iz katere je tudi ime ba¬
varskega mesta „Miinehen“.

5 ) Tudi slovenska  beseda „kršeenica“ (kristjanka), ki se ne nahaja

za pomen „dekla“ v nijednem drugem slovanskem narečju, svedoči, veli Kopitar,

da je bila že davno v Panoniji doma. (Miki. „Kopit. Klein. Schr.“, 180).

") Ves naslov: „Anti-Tartar oder Ilerstellung des Thatbestandes in Saehen

der Wiener Editio Prineeps (1834) des altesten Denkmales der polnischeu Spraehe,

namlieh des polnischen Drittels des (nieht Margarethen-, sondern) Elisabeth-

27

Postala je ta knjižica vsled očitnega prepira, ki ga je Ko¬
pitar jako na kratko omenil uže v svojem lastnem životopisu,
namreč vsled „prepira s Poljakom Borkovskim“ in to zarad tega,
kdo je prvi dal na svetlo psaltir Sveto-Florianski, pisan v treh
jezikih [latinski, nemški in poljski].

Vnel se je pa ta prepir zato *. Kopitar je bil ta znameniti
spomenik, ki ga je hotel izdati sam, pokazal in izročil poljskemu
grofu Stanislavu Duninu - Borkotvskemu,  s tem po¬
gojem, naj ga izda on na svoje troške, ali — vsega.  Ta ga
pa da 1. 1834 na svet po svoje t. j. samo s poljsko ....
besedo, s krivo razlago in pod krivim napisom: „Psalterium re-
ginae Margarethae" (psaltir kraljice Margarete).

Kopitar sam poštenjak — mislil je, da je poštenjak tudi
poljski plemenitaš; pa se je prevaril. — Jako razžaljen s takim
ravnanjem zagrabi ga Kopitar najprej v ,,Jahrb. d. oesterr. Lit.“
(1834—1835), potlej pa tudi v imenovani posebni knjižici zato,
da pokaže svetu, a vzlasti prijateljem, komu pripada čast, da
je dal omenjeni „psaltir“ prvi in na pošten  način na dan.
Popravil je tudi zmoto  samoglavcu, ki je krstil knjigo po kri¬
vem za „psaltir kraljice Margarete 1 ', namesto Elizabete-Jadvige.

6. Razen teh knjig spisal je učeni Kopitar  še mnogo
drugih manjših spiskov, ki se nahajajo raztreseni po različnih
nemških časnikih.

Malo da ne pol stotine (49) teh spiskov, z lastnim Kopi¬
tarjevim životopisom vred, nabral je njegov premarljivi in hva¬
ležni učenec, slavni gosp. dr. Fr. Miklošič,  ter jih dal na
svet obilen zvezek (380 strani) pod napisom: „Barth. KopitaPs
Kleinere Schriften" [I. Theil. Wien. Friedrich Beck’s TJniversi-
tats-Buclihandlung. 1857].

Dalji napis nam pravi, da jim je vsebina jezikoznanska,
zgodovinska, narodopisna in pravno-zgodovinska  (sprach-
wissenschaftlichen, geschichtlichen, ethnografischen und rechts-
historischen Inhalts"). —

Ta napis sam na sebi razodeva veliko učenost Kopitar¬
jevo;  še bolj se pa moraš tej obsežni učenosti čuditi, čitaje na
drobno spis za spisom. Nad vsakim vidiš zaznamovano, od kod
je pretiskan, kar je velike hvale vredno.

Za lastnim životopisom Kopitarjevim (prepletenim z mič¬
nimi jezikoznanskimi, zgodovinskimi in osebnimi podatki), za-
nimljivi so posebno sledeči spiski, do malega presodbe (Recen-
sionen): „Joakim Stuli („Stulli“), čudna zgodovina in kratek
pretres njegovega latinsko-taljansko-ilirskega slovarja. ') — J.
Dobrovskega „Slavin“ 1806 (nemški časopis za književnost slo-

Hedwigisehen Psalterium trilingue (A. 1300-1370) zu St. Florian in Oesterreieh
gegen den plagiarisehen Roman eines Tartaren.“. Als Mamiscript fiir Frennde
herausgegeben von „Leberecht Hassenschelui 11 . „Stockholm boi A. Bonnier. Druck
von Breitkof und Hartel“. —

') „Rjecsosloxje (rježosložje) krstil ga je J. Stuli.

28

vansko). Istega češka slovnica. (Ausfuhrliclies Lebrgebaude der
bolimischen Sprache von J. Dobrovsky, Prag 1809). Hrvatska
slovnica; spisal neki ljndoljub (»Horvaczka Grammatika” „von
einem Menschenfreunde”) v Zagrebu 1. 1810.

_ „Nekoliko „odlomkov“ iz lastnega životopisa Demetra ali
Dimitra (Dositeja) Obradoviča.  Ves izpisek (vollstandiger
Auszug) iz istega životopisa. 11  — »Obradovičeva osmrtnica [Ne¬
krolog].“ r )

Uže ti 3 spiski nam kažejo, kako rad se je Kopitar bavil
se slovečim pisateljem srbskim D o s i t e j e m O b r a d o v i 6 e m ,
predhodnikom Vukovim,  ki je prvi počel rabiti v »knjigi” na¬
rodni jezik namesto poprejšnje zmesi, ki je neizrečno presedala
bistroumnemu Kopitarju. — Ondi se nahajajo tudi Kopitarjeve
rodoljubne sanje pod napisom: „Patriotische Phantasien eines
Slaven”, ki so se pa nekatere uresničile uže jako lepo. — Jako
mični so tudi spiski: presodba H a c q u e t o v e znamenitne nemške
knjige: Podobe in popis južno-zahodnih in vzhodnih Slovencev,
Ilircev in drugih Slovanov. (Abbildung und Beschreibung der
sudwest- und ostlichen IVenden (sic), Illyrier und Slaven (sic)
I. del 4. v Lipsk. 1801. — »Prispevki (Beitrage) za pregled
književnosti srbske v državi avstrijski”. — »Slovenska stolica
(Sprachkanzel) v Gradcu”. — »Nemško-slovenske branja” (na
svetlo dal J. N. Primic v Gradcu 1813). O tej prezanimljivi in
poučni presodbi, (v kateri je pokazal Kopitar,  kako dobro je
znal glas milemu materinemu jeziku), kanimo pozneje govoriti
še nekoliko več. — „HoBme cepCcice” t. j. N o vi n e serbske
iz carstvujuštega grada Vienne  [sic], 2 ) ki so izhajale
od avgusta meseca 1813 vsak dan. — Izdajala sta jih D. Da-
vidovič pa D. F ruši  6. Kopitarjeve misli o teh' ..novinah”
zvemo kesneje iz spiska »Kopitar pa Mušicki” (čigar pesem:
»Sjeni Dositeja Obradoviča” itd. pride tudi ondi na vrsto). —

Odlikuje se spis: J. Dobrovskega ..Slovanka”, naslednica
»Slavina”, ki je bil nehal izhajati uže 1. 1806. Ta učena pre¬
sodba je tako izvrstna in mična, da jo moraš, če te je kolikaj
jezikoznanca — čitati in prečitati nehote. — Vleče te na-se tudi
spisek o znamenitih Slovencih v »Rezjanski dolini”, — tako tudi
strogi, ali vendar blagovoljni pretres Caplovičeve nemške knjige
o Slavoniji in nekoliko tudi o Hrvatski (v Pesti 1819. 2 dela);
— najbolj pa oznanilo II. knjige Vukove  pesmarice, ki je izišla
v Beču 1815 pod napisom: „HapojHa cpčcKa Tihcnapiipa 11  N a-
rodna srbska pesnarica, izdana Vukom Stefanovi¬
čem.  Ondaj se je Vuk držal v »nar. srb. pesnarici” še starega

') Tudi v časop. Annalen der Literatur und Kunst 1. 1810 str. 341 pisal
je K. zopet o Dositeju ter prevel vsega skup vsa njegova »Prikljneenija i
pisma“. »Srpska Zora“ (Beeka) 1879 na str. 68.

J To je ponemčil Kopitar po svoje »Serbisehe Neuigkeiten [Zeitung]
aus der kaisernden  Stadt Wien.“

29

pravopisa z »debelim jerom“ ( r i.)- Iz vsake vrstice tega oznanila
vidiš, kako vesel je bil Kopitar te uže II. knjige narodnih pesmi
srbskih, po katerih je tako hrepenel. Zanima nas tudi stara
»novica 11 , da je bil I. knjigo oznanil neki Nemec, ki se je samo
zarad teli pesmi tukaj (v Beču) učil srbski.  Naposled podaje
Kopitar Nemcem za pokušnjo nekoliko prevedenih srbskih pesmi,
ki jih je preložil sam na nemški jezik, drže se, kolikor se je
dalo, izvirne besede.

V zadnjih vrsticah te zanimljive presodbe čitaš, da je bila
ta dragocena knjiga Kopitarju  posvečena, i kako ga je to
veselilo.

Presilno te vabi k sebi tudi cirilski (srbski) napis na str.
310 „llHCMeHiu,a cepčcicora ie3MKa“ t. j. Pismeni c a Serbslcoga
jezika po govoru prostoga naroda  napisana Vukom
Stefanovičem  Serbijancem 11,

Govorjenje je o Vukovi  srbski slovnici, ki je bila tiskana
v Beču 1814.

Kaj je to? — srbsko (cirilsko) pisanje brez „debelega
jera“?l — Tako je. — S to knjigo je sloveči Vuk Stefa¬
novič  začel prestvarjati srbski književni jezik pa tudi srbski
pravopis. ') — S koliko radostjo je pozdravil to znamenito knjigo
vrli naš Kopitar! »Dobro došla“ — vskliknil je goreči rodoljub

— „prva pismenica srbska,  s cirilskimi pismeni  pisana!
A dvakrat dobro došla, da si napisana verno po govoru pro¬
stoga naroda!“

Presodil jo je potem na tak način, da se ne moreš načuditi
njegovi preveliki učenosti, bistroumnosti in razsvetljenosti.

Bavil se je pa Kopitar s knjižnim presojevanjem uže leta
1809 in še več let nato po različnih nemških časnikih (po imenu:
„ Vaterlandische Blatter 11 , — „Annalen der Literatur und Kunst“,

— „Allgemeine Wiener Literatur-Zeitung“, — Oesterreichischer
Beobachter 11 , — Wiener Jahrbiicher der Literatur 11  itd.) preso-
jeval slovanske, nemške, laške, rumunske, latinske
in no vogrske  knjige tako izvrstno, tako pošteno in duhovito,
da si je pridobil sila veliko slavo tudi s tem težavnim poslom,
ki ga more obavljati samo tak „vedež“, kakoršen je bil — naš
Kopitar.

V časniku navedenem malo poprej na tretjem mestu vre-
doval je od njegovega početka t. j. od 1. 1813 slovanski predel. -)

Odlična poštenost (nepristranost) in celo poleg pravične
strogosti nekaka blagodejna dobrohotnost sije iz njegovega pre-
sojevanja vzlasti slovanskih  knjig. Bodi si, da kateremu pi-

') Vendar je pisal ondaj (1.1814) še po stari književni navadi: „scrbski“,
1. 1815 uže ,,srbski“, pozneje pa po glasu  „srpski“. Tudi stara književna
„Vienna“ (Wien) rabila mu je na knjižnih napisih 1. 1814 in 1815 še namesto
narodnega imena „Bee“.

») ,-,CpilC. 3opa“ 1879; str. 09,

30

satelju »prigovarja* 4 , bčdi si, da mu kaj svetuje, pove mu vselej
svoje dobro premišljene razloge za svoj »prigovor** ali pa nasvet.
Izmed slabili svojstev pisateljevih najde na njem vselej tudi kaj
hvale vrednega, in to ga — veli — navdaje z nado, da se utegne
pisatelj drugikrat obnesti — če ne na občno zadovoljstvo, a vsaj
mnogo bolje nego prvič, 'j

Hudo — da strahovito je pa šibal napihnjeno nevednost in
predrzno sleparstvo, kajti on je bil — poštenjak včs,  kolikor
ga je bilo od glave do nog. —

Zato mu se je neizrečno užalilo, ko je videl, da mu na¬
sprotniki, kateri mu niso mogli v znanstvenih prepirih do živega
z veljavnimi dokazi, — izpodkapajo z »nepoštenim orodjem** po¬
štenje in čast.

Kaj je storil Kopitar, ko je protopop Major (katoličan)
sumnjičil in očitno obiral nedolžnega ilirskega nadškofa (razkol¬
nika) po krivi misli, češ, da je ta napisal v znanem časniku
Bečkem 6ni spisek, ki je bil njemu (protopopu) tako neugoden?
Čim to Kopitar  zve, razodene — kar čitatelji menda še pam-
tijo — protopopu mahom brez zamude, da je on (Kopitar) spisal
ono oznanilo, a ne nadškof razkolnik.

Tako dela poštenjak.  — Čast in poštenje mu tudi v črni
zemlji!

Da spoznamo slavnega rojaka še bolj, spoznavajmo ga na¬
dalje še iz njegovega — da rečem tako pismenega in osebnega
poznanstva z drugimi slovečimi možmi. Očitnost je pisatelju
dostikrat na poti, da ne more biti vselej to, kar je na srcu,
tudi na jeziku;  v pismih (»dopisih**) ali v razgovorih s pri¬
jatelji in znanci ni toliko zaprek. Prijatelj govori s prijateljem
ali mu pa piše po navadi odkritosrčno ter ne deva sveče
pod mernik.

Neizrečno nam je žal, da se je po nesreči ohranilo sila malo
izmed premnogih dopisov,  ki jih je pisal Kopitar drugim,
a drugi njemu, n. pr. slavni Dobrovsky, Safafik, Mušicki, Vo-
stokov, Pogodili, Jak. Grim, nemška »Helenista** Wolf (iz Ber¬
lina) in Schneider (iz Breslave), modroznanec Herman iz Lipska,
jezikoznanec Vater, Qasi iz Pariza, Bauring iz Londona i. dr.;
— smemo pa zdušno reči, da oni dopisi, kateri so bili do zdaj
tiskani, Kopitarju niso pomanjšali slave, nego mu jo še pomno¬
žili. Naj sodijo častiti čitatelji sami.

Kopitar pa Mušicki.

Prvi izmed slovečih Jugoslovanov, s katerimi se je Kopitar
»pismeno** spoznal po prihodu na Dunaj, bil je sloveči srbski
Lukijan Mušicki.

') Prim. v pretresu Primčeve  knjige zadnjo vrsto na str. 227 in prvih
6 vrst na str. 228 (KI. Sehr.); tako tudi v pretresu Čaplovieeve knjige zadnja
odstavka ondi na str. 343 itd.

31

Kako vnet je bil Kopitar za slovanstvo sploh uže v beli
Ljubljani, priča nam njegova slovnica. Ko je prišel na Dunaj, in
videl v dvorski knjižnici tolike zaklade knjig, a med njimi tudi
obilo slovanskih (kakoršnih je pogrešal v Ljubljani), zaželel je
uže tedaj prebivati med temi dragocenimi zakladi ter prosil
mahom drugo leto (1809) trdne službe v ces. kr. dvorski knjižnici.
Izpodletelo mu je prvič, premda se je poganjal zanj iste knjižnice
glavar (Praefekt) grof Osolinski.  — Na drugi predlog njegov
posrečilo se je pa Kopitarju proti koncu 1. 1810, kar uže vemo.
Kdo je bil srečnejši od Kopitarja, ki se je bil priljubil grofu
Osolinskemu uže poprej, še bolj pa se svojo veliko spretnostjo
potem. Bila je to voda na njegov mlin.

Najraje se je Kopitar bavil se staroslovenščino, poleg nje
pa tudi z drugimi slovanskimi jeziki in zgodovino slovansko.
Posnemati je hotel slovečega Muratori-ja,  ki je spisal „Re-
rum Italicarum scriptores“ in „Annali d’ Italia“, kedar nabere
dosta snovi („gradiva“) za to. ') — Ali koliko širje in pustejše
je bilo tedaj slovansko polje! —

Zato je želel iskreni rodoljub, da bi se v književnih stvareh
približal Slovan Slovanu. Peklo ga je, da se znajo tako malo
med sabo Slovani, največi narod med narodi.

Ker pa ni mogel potovati po vseh deželah slovanskih, rad
bi bil imel pri vsakem rodu vsaj po jednega prijatelja, kateri bi
mu poročal o književnih stvareh.

Kako se oveseli Kopitar, ko mu mitropolit Stratimiro-
vič  na njegovo prošnjo (pisano 24. junija 1811) za srbščino pri¬
poroči za dopisnika srbskega učenega rodoljuba in nadalmjenega
pesnika L. Mušickega,  ki je bil istega leta zložil in izdal v
Budi (Ofen) izvrstno pesem: „Sjeni Dositeja Obradoviča" z drugo
vred pod imenom: „Oda mojemu prijatelju". “)

Začne se dopisovanje med Kopitarjem in Mušickim.

V nadi si je bil ondaj Kopitar, da bode v Beču profesor
»slovenske slovnice in književnosti". On sam piše Mušickemu
26. dec. 1811, da je bil predlog uže pričet; ali toži mu se na¬
dalje, — da se godi pri "nas vse počasi itd. [Res je ondaj za¬
spala ta stvar in to, česar se je nadal učitelj, — dosegel je sto-
pram po 27 letih njegov učenec].

V istem pismu govori Kopitar o Dositeju O brado vidu.
Jako je čislal njega in njegove spise, ter jih, kar uže vemo, ne¬
koliko tudi preložil na nemški jezik; vendar veli, da mu „slog"

') ; ,Srpska Zora' 1  Beeka 1879; str. 68: „Jernej Kopitar" (po njegovim
neštampanim pismina. Od Djordja Rajkoviča).

5 ) Oznanil in pohvalil jo Kopitar  pozneje obe vzlasti zarad stare alka-
jične more. (Ki. Sclir. 1 ' 209). Ondaj je bil Mnšicki arhimandrit v Šišatovcu.
Zbrane pesmi njegove izišlo so mu po smrti 1838—1848 v 4. zv,

32

(Styl) Obradovičev ne ugaja bas najbolje; ali — nič zato, pre-
krčil je pot itd. ’)

Obradovič je bil namreč prvi, kateri je Kopitarju ustregel
s tein, da je zavrgel staroslovensko-srbsko zmes, ' J ) ki je rabila
poprej pisateljem srbskim za književni jezik, ter pričel pisati v
narodnem jeziku premda ni mogel sleči mahom do dobrega —
stare „železne srajce 1 '. — Ali Kopitarju je poskakovalo srce od
veselja, da je narejen gaz, — da je prekrčen pot.  Ni
dvojil, da bodo hodili po njem i drugi. Ni se motil razsvet¬
ljeni mož.

Izmed vseh drugih Slovanov priljubil si je bil Kopitar po¬
sebno Srbe in srbščino. (To pa zato., ker je slišal praviti uže
poprej o njihovih prekrasnih narodnih pesmih, kakoršnih nima
nijeden drugi rod slovanski, pa ni evropski).

L. 1811 žaluje po Dositeju, poprašuje po Črnem Jurju (Ka-
radjordju), — ugiblje, komu utegne pripasti Srbija itd. ;i )

Ker se je govorilo ondaj o dobi Napoleonovi v Beču tudi
mnogo o tem, kdo bode vladar vsemu svetu, razodel je Kopitar
Mušickemu 26. dec. 1811 i zastran tega vprašanja odkritosrčno
„svoje misli", ki jih pa ne smemo tukaj ponavljati samo zato,
ker se „Matica slovenska" po svojih pravilih ne sme baviti s
„politiko“.

Kažejo nam pa one besede očitno, kakšen Slovan je bil Ko¬
pitar, in koliko krivico mu je delal oni, kdor ga je sumnjičil
tako nesramno, kakor smo uže slišali.

Istega leta (1811) vpraša Kopitar Mušickega v nekem listu:
„Kaj pravite o nasvetovanem vseučilišču  sč zgoli pravo¬
slavnimi  (graeci ritus) učitelji?

Želel je namreč Kopitar, da se iz darov, ki jih dobivajo
srbski samostani in vladike, (katerim naj bi se za to podelile
akademičke odlike), osnuje šolski zalog (Fond), a z obrestimi,
naj bi se vzdržavalo srbsko vseučilišče v Karlovcih (Karlovitz)
ali pa kje drugje; vsi učitelji naj bi bili Srbi. O tem je tudi
pisal v „Vaterl. BI." 1811, br. 80. —

Čitajoč Dositeja začne premišljati tudi srbske samostane,
ter zaželi, naj bi se iz njihovega sveta (zemljišča) vzdržavale
učilnice in knjižnice. On ni želel kakor Dositej, da bi samostani
nehali, nego da bi se premenili s časom v učilnice, ali pa v
družbe za izdavanje zgodovinskih virov slovanskih. 4 )

') „TJebrigens halte ich Obradovitsch’s Styl nioht fiir den besten; ein
vvenig zu geschvvatzig, aber er bat das Eis gebrochen. (26. Dec. 1811). —

5 ) Po Kopitarjevo „makaronizem“ („Maearonismus“).
p Wem die Serben wohl zufallen werden? Ob dem Napoleon als ein Theil
des Empire framjais oder Deutsehland (Rheinbund)? [Iz pisma Mušickemu pis.
26. dec. 1811].

p „Wenn ich an S. S. und Nest. [Stefan Stratimirovic und Ncstorovic]
členke, so fallen mir uusere oecidentalisclien Klbster des 9, — 14. Jabrbutidertes

33

Jako se je Kopitar veselil napredovanja srbske književnosti.
Poštoval je Mrkalja, Solariča in Došenoviča; ali sleparji knji¬
ževni bili so mu trn v peti, vsi brez razločka. Tako tudi srbski
pisatelj A. Mrazovič, ki je bil izdal: »Ruko vodstvo k s la¬
ven s komu krasnorečiju,  za primere pa dodal tudi svoje
prevode iz latinskih  pesnikov. Dolgo je čakal Kopitar, da bi
se kdo oglasil zoper tako počenjanje. — Naposled začne izpod-
badati Mušickega, naj pošteno prerešeta Mrazovičevo knjigo,
obetaje mu zato poleg slave tudi — za ono dobo obilno »na¬
grado" — po šest zlatakov za polo. *)

Zastran Čaplovičeve knjige: „Slavonien“ itd. pisal je Mu-
šickemu latinski, pa prav po domače": »Deberetis vos recen-
sere; sed estis — faul“  (Vi bi jo morali pretresti, pa ste —
preleni). — Ker se pa ni ganil Mušicki, napiše Kopitar sam v
»Vaterl. BI. XII (1819), štev. 50—52 bistroumen pretres, ki smo
ga imeli uže v mislih. („K1. Schr.“ 331).

Uže 1. 1811 (1. nov.) priobčil je bil Mušickemu željo, da bi
se našel med „Ilirci“ kakšen bolji Kačič, ter bi nabiral različne
narodne pesmi, ki so do malega res krasne. *)

S tem je hotel učeni Kopitar, (ki je silil vedno, naj se na¬
rodne besede itd. samo verno  zapisujejo), ljudem zatrobiti, naj
si poiščejo kakega drugega boljega moža za ta posel, a ne K a-
čiča, ki sam kuje  (posnema) narodne pesmi. To za odgovor
gosp. Dj. Rajkoviču,  ki se v „Cpnc. 3op.“ (1879, str. 69) čudi,
»kako je mogel Kopitar misliti, da so Kačičeve pesmi narodne."

V časopisu »Annalen itd." 1. 1810 presodil je slavni Do¬
brovska Kopitarjevo slovnico ter rekel, da se je naš jezik močno
premenil po 300 letih. Kopitar piše Mušickemu (26. dec. 1811),
da on ni teh misli, rekši: »dokler obdeluje kateri jezik samo
ljudstvo, a ne knjižniki, preminja se [jezikj samo po tisočletjih,

und ick frage, ob dieser Gang der Studien und Oultur niolit aueh bei den ori-
entalisehen moglich ware ? Wie, wenn Ew. Hoehiviirdon aueh nocli die Musen
in Ihr Kloster einlogirten? und si eh, statt zu eameralistischen Aufhebungsspe-
culationen Anlass und Vorwand zu geben, zuerst einige,. danil mehrere und end-
lieh alle Kloster zu Studiranstalten reformirten, seien es Schulanstalten od. Con-
gregationen a la St. Maur zur Herausgabe von slavisehen Gesehichtsquellen!
Welck’ ein Feld, weloh’ ein Ruhrn in der Gesehichte fiir den, der den Anfang
macht! [Mušickemu 5. dec. 1815].

') Mrazovicsiana ritorika prodiit. Quid vos? Feretisne vobis inspectan-
tibus tam misera pro repraesentantibus literaturae et eloquentiae Slovenicae ven-
ditari! Quin tu reeense (germanice), et faciam imprimi. JBabebis inde et gloriam
et aureos sex pro (Bogen). Fae quae petimus. (23. jul. 1822).

. 5 ) _ „Wenn sich doeli ein besserer Kaeich unter den Illyriern fiinde, der
die -vvirklich meist schiinen Volksgesiinge jeden Inhalts sammelte; die Serbem
und Kroaten haben daran einen Sehatz, ivie vielleicbt kcin andores Volk! (11.
nov. 1811). —

3

34

t. j. samo od tisoč do tisoč let;“ na kratko, mi govorimo še
tako, kakor sta govorila Dalmatin pa Truber.“ l )

O Frušiču  in Davidoviču, ki sta 1. 1813 začela v Beču
na svetlo dajati „HoBHHe cepčCEe“ (Novine serbske), piše Kopitar
Mušickemu 29. jun. 1813, da sta — kakor pravimo zdaj po na¬
vadi — „nadepolna“ mladeniča. Mušicki naj skrbi za to, da ne
bodeta tako nemškovala, njegova skrb pa bode, da se bodeta
držala zdravega razuma ali pametnih načel.“

V pismu 26. maja 1820 razodeva i Kopitar svojo radost,
ker vzhaja v Novem sadu  nova zvezda — Šafaidk, je bil prišel
tje 1. 1819 — za gimn. učitelja in ravnatelja, ter ga pozdravil
Mušicki mahom z navdušeno pesmo. — Vendar je bil Kopitar v
skrbi za-nj, zato ker so mu bile dobro znane vse okolščine. ®)
Ni se varal bistroumni naš rojak. —

Ko zve vrli rodoljub, da vabi ruska vlada Šafarika v Ru¬
sijo, ponujaje mu petkrat obilnejšo plačo, oznani to hitro Mušic¬
kemu (16. apr. 1830) in gleda, kako bi se dalo opraviti, da bi
ostal tak učenjak v naši državi. 3 )

V pismu 26. jan. 1821 jemlje Mušickemu v misel slavnega
Dobrovskega,  kateri je izdeloval ondaj v Beču s Kopitarjevo
pripomočjo svoje sloveče delo („1 nstitutiones linguae Šla-
vicae dialecti veteris“),  ki je prišlo drugo leto potem na
dan v Beču. Piše mu, kako marljivo dela Dobrovsky pri njem
vsak večer od 6ih do 9ih, kako živita in kako se zabavljata po
dušnem naporu. — ,,Sic itur ad astra“ (tako se kuje človek v
zvezde', pravi šaljivo veseljak Kopitar.

V dopisu 2. jan. 1824 govori o svoji znameniti ,,kormčiji“,
kije  bila tiskana prvič 1. 1613 ter mu jo je poslal Mušicki istega
leta na ogled. Ker je Kopitarjeva izdava izšla s posebnimi opaz¬
kami ali opombami, zato priobčuje K. prijatelju (kateremu je bil
poslal 1 iztisek uže po vladiki Petroviču), da opazke niso nje¬
gove (Kopitarjeve), nego da jih je dodalo vredništvo in zakaj ?
— itd.

V dopisih Mušickemu nahajamo drugi primer, kako zdušen je

') — — aber in dem Punkte bin ich niclit einverstanden mit ihm

(Dobrovsky), dass sieli unsere Sprache seit 300 Jahren etwas, gosehweige be-
traehtlich geandert: so lange blos das Volk und nielit Bnehmacher  eine
Sprache bearbeiten, gehen die Veršindeningen mir nach Jahrtausenden: dies sagt
auch Fernow voii den italienisehen Dialekten. Und kurz, wir spreehen so, wie
Dalmatin und Truber a. 1550 sprachen: quis eontra factum?“ —

5 ) „In Neusatz geht ein neuer auch von Ihnon begriisster Štern auf
HIa$apHE. Doch wird Herodes (Stratimirovie) auch nicht schlafen, noeli we-
niger seine Schriftgelehrten (Hranislav i. dr.). Indessen wird Gottes Wille ge-
schehen, das ist mein Trost. —

*) „Nostine Saffarikium esse voeatum in Eussiam, cum sat amplo salario
4000 Eubel Banco = totidem W. W. florenis? Nae et vos illo potuissetis bene

uti? 1 '

35

bil Kopitar, in kako skrbno je'gledal na prste »književnim sleparjem."
Leta 1830 pride mu v roke rokopis z napisom: „jl,ocnTJi'ie]!a ByE-
BHU,a“ (Dositijeva Bukvica), ki gaje  bil neki Kaulicija  po¬
slal Jemencem (Mechitaristen) v Beč, naj jo natisnejo, ter raz¬
glasil očitno, da je bil ta rokopis shranjen pri Novosadskem tr¬
govcu Jurju Kirjakoviču. *)

Za svoj sum, t. j. za svojo misel, da je ta rokopis pona¬
rejen, ni imel Kopitar drugega, razen tega, da je sam Dositej v
pismih o svojem življenju zastran ,,Bukvice“ rekel, da je (ona)
azbučno uredjen izvadak iz Zlatoustovi[h] pou-
čenja;  ker pa ni bilo v Kaulicijevem rokopisu ničesar, kar
bi bilo podobno modrim Zlatoustovim izrekam ali vsaj Dositeje-
vim, ter je Kopitar vedel, da C. Ilič (Mušickemu „protosindjel“)
tudi pripravlja rokopis Dositejevega „IlpBeHii;a“ (Prvenca) za
natisk, — zato piše mahom Mušickemu, naj mu oznani, kako
in kaj. — Slutil je namreč bistroumni mož, da ni ta posel nič
drugega nego trgovska dobičkarija in sleparija ali prevara ? * 2 )

Odpiše mu Mušicki, da je res tako, kakor je on slutil. Za¬
hvali se Kopitar vrlemu prijatelju na ljubavi, ter mu priobči, da
je pisal uže i Šafariku, naj posvari dobičkarja; da se ne ope¬
hari itd. 3 )

Tako je bistroumnost Kopitarjeva  sleparstvo za¬
sledila,  a zdušnost njegova ubranila.

Izpodbadal je Mušickega, naj prevede na srbski jezik slo¬
večo Zimermanovo knjigo „Yom Nationalstolze“ (o narodnem po¬
nosu), ki je bila prevedena skoraj na vse žive jezike; ali ni se
htelo prevajati — nadahnjenemu pesniku.

Zvedel je bil Kopitar, kako zamerja starokopitnik S. Stra-
timirovič Vuku  zato, ker je izdaval »Danico" kakor koledar v
srbskem jeziku; hotel je namreč Stratimirovič, naj se pišejo Srbom
samo »slavenski", t. j. staroslovenski 4 ) koledarji. — Tedaj je
pisal šegavi Repnjičan Mušickemu: ;; To bi bilo vprav tako, kakor

') Ta „Bukvica“ se začenja tako (s cirilskimi po starem pravopisu):
Azi prosto govori se ja. Ja sam vami  ljubimi eitatelju prie ove knižiee (sic.)
pisao drugu po alfavitu, a ti si e primio i polzovao se. Evo ja ti dolazim itd.—
Buki  se začenja tako: „Budi razsudan itd.“ „Cpn. 3opa“ 1879, str. 86). —

2 ) „Vix dubito esse speeulationem meroatoriam. et imposturam. Equidem
nisi vos plenius edocueritis, non possum prohibere titulum, et admittam, nisi
quae erunt inadmissibilia. Si contra Iliicsii opusculum nossem, aut videre pos-
sem, possem et jure ipsum titulum prohibere et totam speeulationem areere, ne
sueoedat impostura". (23. maja 1830). —

J ) »Gratias maximas de statu r '(0C. Oopajomma CyKBJII(a. Scripsit
Saffarikio, ut moneat speeulatorom, (fortasse etiam sensu evangelico) ne perdat
peeuniam. Vos interea properate absolvere et mittite. Originale nolite exponere
perieulis itineris, nisi si forte velitis fundamentmn faeere in nostra bibliotheea,
quao colligit autographa. Sed alla finfine et vos ipsi deberetis talem eolleetionem
ineipere rerum vestrarum.“ (16. apr. 1830). —

1 ) Prav za prav pa treba tu misliti na ono zmes („makaronizem'‘).

3  *

%

bi veleval papež, naj ge tiskajo samo latinski  koledarji, ne pa
tudi nemški,_ laški, francoski, hrvatski, poljski itd."

Mušicki, ki je popeval iz prva »slavenski", pozneje pa po
Kopitarjevi želji tudi srbski,  zapel jel. 1830 zopet »slavenski"
ter dal v Karlovcu cirilski tiskati svojo pesem (himno): »Da Bog
živita carja!“ — Dodal je opazko, da govori »horvatski Serbin"
v svojem narečju zanj, nanj, predanj, podanj, ponj,
u n j,  namesto: za njega, na njega, pred njega, pod
njega, u njega.

Odkritosrčno mu pove Kopitar svoje misli o tej pesmi ter
ga opozori prijateljski (v pismu 9. febr. 1830), da te opazke ni
bilo treba. Tudi v evangelju, pisanem v Srbiji 1. 1372 •— veli —
nahajam sem pa tam nanj, zanj  itd. ’)

Kesneje poučuje (v dopisu 26. marca 1830) prijatelja na
dalje, da beseda xopyrBb (horugvt) ni staroslovenska, nego nova
poljsko-ruska (»chor^gietv"), in da bi bila bolja hrvatska »za¬
stava".

Za mlajših let čital je Kopitar marljivo stare izvrstnjake
(»klasike"), soseb Horaca, ki ga nosil sabo tudi potujoč. Zato ga
je jako zanimalo in veselilo mahom iz prva, ker je Mušicki po¬
snemal v svojih pesmih tudi stare »mere pesemske". — Samo da
Kopitar i sam priznava, da njemu ni jasno, na koliko se »časo-
merje" (Quantitat) in »prozodija" razlikuje med sabo. V grščini
— veli Kopitar — ima vsaka beseda j eden  naglas (Akzent)
kakor tudi v staroslovenščini, ali da bolje povem, vprav zato je
v [staro-]slovenščini isto kar v grščini, ker so počevši od Cirila,
vsi [staro] slovenski svetopisemski pisatelji (»bibliopisci") bili
Grki, ali vsaj po grški odgojeni.

»V grščini" — pravi dalje Kopitar  —■ seznava (doznaje)
se prozodijsko časomerje iz »epskih (junaških) pesmi" ter do-
daje, da mi v staroslovenščini nimamo tega »izvora" itd. —

„Pri Poljakih je predzadnji zlog dolg,  in to jim je vsa
prozodija. Dobrovsky veli v svojem »Slavinu", da je on, kar se
tiče naglasa, nahajal v rokopisih svetopisemskih takih razlik, da
je vedel uže potem, je li bil kateri rokopis pisan v Rusiji ali
Srbiji itd." —

Tudi Kopitar je primerjal novi (Kucbekov) psaltir staremu
tiskanemu v Benetkah 1. 1561 ter veli, da se razlikuje — ne
samo v mnogih besedah, nego i v naglasu.

Kopitar pa Dobrovsky.

Uže drugo leto po prihodu Kopitarjevem na Dunaj (1809'',
tedaj predno je Kopitar še uradoval v dvorski knjižnici, začela

‘) »Notae recte se habent, praeter ultimam, quae poterat abesse, utpote
abundans. — Eazloživši, tako so postale te oblike, priobčuje prijatelju: »llabeo
cod. scriptum in Serbia 1372 ubi passim HEHB, 3čil[ I.. Vide et Dobrovii In-
stitutiones itd."

37

sta si bila dopisovati ta slavna učenjaka slovanska, „znana menda
že v Ljubljani po Zoisu". *) — Ker sta si bila velika prijatelja,
in tudi v poglavitnih znanstvenih stvareh (do malega) vedno
složna, dalje ker ve ves svet, da ne bi bile Josipa Dobrov¬
skega „1 n s t i t u t i o n e s l‘i n g u a e Slavicae dialecti  ve¬
ter  is", neprecenljive za svojo dobo, brez našega Kopitarja
morebiti nikdar ugledale belega dne; — zato nam mora biti v
čislih vse, kar koli zvemo in še zvemo o teh dveh veljakih, ki
pripadata oba velikemu narodu slovanskemu. * 2 )

Na srečo je vrli gosp. V. Jagič  priobčil v svojem arkivu
za slovan. jezikoznanstvo („Archiv fur slavische Philologie" IV.
Beri. 1880, str. 516—526) prva dva obilna dopisa izmed več
onih, ki mu jih je bil uže lani iz posebne ljubavi za porabo, t. j.
za razglašanje izročil gosp. dr. Fr. Miklošič.  Kedar se raz¬
glasijo po imenovanem časniku 3 ) vsi listi ali pisma, katere je
pisal Dobrovski Kopitarju,  — tedaj pridejo na vrsto i
oni, katere je pisai Kopitar Dobrovskemu  in so zdaj v
Pragi v češkem muzeju shranjeni, pa tudi uže gosp. Jagiču
za razglas o b e č a n i. 4 )

Zadovoleti nam je tedaj za zdaj s tem, kar je uže na svet¬
lem. — Mnogo ugodneje bi nam bilo da imamo pred sabo K o-
pitar.jev  prvi „dopis" (kajti Dobrovskega prvo razglašeno
pismo je prav za prav „odpis" na omenjeni „dopis"); ali „ bolj e
ista nego ništa."

Posloveniti in priobčiti hočemo tedaj iz prvih dveh nemških
pisem slavnega Dobrovskega to, kar utegne čitatelja zanimati
najbolj, — vzlasti pa jezikoznanca.

Dobrovski,  starejši učenjak, govori s Kopitarjem,
mlajšim učenjakom, kakor učitelj z imenitnim, „nadepolnim" in
poštovanim  učencem, kajti imel je ondaj uže v rokah Kopi¬
tarjevo slovnico.

I. pismo.

V prvem  pismu, pisanem IB. marca 1809, potrjuje Do¬
brovski Kopitarju  najprej, da je prejel vse poslane mu
stvari, med katerimi je bil „novi zakon" [2. natiska] 5 ) in menda
tudi slovnica Kopitarjeva, ki jo omenja Dobrovski, v tem odpisu
z veliko pohvalo. Dalje piše:

') J. Marn. „.Jezičnik“ 1880, str. 5. —

2 ) Josip Dobrovsky, rojen 17. avg. 1753, umrl 6. januarja 1829.

3 ) Gosp. V. Jagič  se je na časten pozov preselil v Petrograd, njegov
arkiv bode pa izhajal — tako javlja „Obzor“, — v Berlinu tudi poslej. —

h „G1. Areh. f. slav. Philol. IV (1880); 516 v opazki.

5 ) O tem veli: „Das N. Test. (2ter Aufl.) hatte mir sehon mehi bohm.
„Slavin“ mitgebraeht, aber es thut niehts. Ieh kann es einem Bruder zuriick-
stellen.“ —

38

„Jako so mi bili po volji Vaši glasi, a sosebno blagovoljne
vrstice b.[arona] Z.foisa]. —' To je pravo „bodrilo“ (podbujanje)
slovanskemu književniku, ki si ne more biti pohvale po mnogih
v nadi. Morda se utegnem z blago ponudbo vendar kedaj oko¬
ristiti, ’) a Vas, ljubi prijatelj, najdefn menda vendar na Dunaju.
Sicer bi mi bilo jako drago, ako bi mogel pokazati Vam svojo
malo zalogo („Vorrath") ter uvesti Vas (Če se smem toliko upati)
v globočino slovanskega jezikoznanstva.

»Slovani moramo biti složni",  t. j. v književnem de¬
lovanji. .Kako. se skladajo moje misli z Vašimi o P. Marku in
Lin deju,  čitali bodete skoro v kakem „Dunajskem pretresu."

»Zakaj so se zanemarjali Z(oisovi) sveti?" — Vaša slov¬
nica  navdala me je z velikim veseljem, in če so drugi ž njo
tako zadovoljni kakor jaz, ne bode založniku žal, da je tako ob¬
širna. „Mislim si obširna glede na pregled pravopisnih posku¬
sen), ki so meni sicer na korist, ali težko da učencem". »To ste
čutili menda sami. Vendar bodi to uže povedano."

»Jako drago mi je bilo to, kar sem videl iz primerov, da
so imeli Slovenci (Krainer po tadanji navadi) v sedanjiku (im
Praesens) nekdaj tudi „u" *)  (za „em"): kočo (hoču) za »hočem".
Ker pravijo zdaj »očem", trebalo bi bilo pod „h“ navesti take
slučaje, v  v katerih je odpadel ta li. * * 3 )

»Špangenbergova postila" je jako dragocena. Mislim, in to
ne brez razloga, da je imel slovanski tolmač pred sabo češki
prevod.

»Ni li bil, ker piše j a s t, koroški Slovenec; res, da je
j a s t staroslovenskemu a z (staroruskemu j a z) bliže nego jest;
ali j e s t je sicer Vašemu jeziku podobnejši, zato ker premenite
a in ja skoraj vselej v e: »pet" namesto „pjat“ itd."

Dostikrat utegne kdo dvojiti, je li katera beseda slovanska,
ali pa nemška, kakor: „mzda" in »misda" (gotski); ali oboje je
iz grške „tua&og“  [misthos]. Ta je dospela najprej k Gotcem, a
po teh stopram dalje do Slovanov.

Tako je „pram" [brod] 4 * ) iz „mQa(ios “  [peramos]. To so po¬
brali Slovani podunajski (an der Donau).

Iz [gotske besede] »fana" je naš češki „pan" (gospod), ki
pa drugim Slovanom ni znan, zato ker niso bili vsi Slovani
Gotcem podložni.

') Ne vemo, katero ponudbo ima D. tu v mislih, dokler ne pridejo Ko¬
pitarjeva pisma na dan.

v  2 ) bolje o, iz starosloven. = žfc (o n ), ki so  J® premenil pri Rusih,
Cehih, Srbih, Hrvatih (tudi „slovenskili“, t. j. pri »kajkavcih 11  na Iirvatskem v
glas „n“, Slovencem pa v 1. jedninski osebi sedanjikovi v ,,ein'‘.

3 ) ,.Spiritus densior h“, krstil ga je Dobrovsky.

4 ) „Fahre“ (po Dobrovskem); po Vuku  je pa „pranD = ladja veča od

čolna.

39

Ciril je za lat. »sulphur" našel uže »župel", očito iz
„Schwefel“; „žup" ni slovanska korenika, nego izhaja iz „jup“.
nanesli so jo Franki med Hrvate."

Truberju je rabilo menda češko sv. pismo, tiskano 1. 1549
v Pragi, ali pa Norimberška 1. 1540, če je imel celo; lahko pa,
da je zadovolel z novim zakonom. —

Zanimljivo je čitati, kako sta si belila ondaj ta slavna uče¬
njaka glavo z mejniki hrvatskega  jezika, t. j. z razločkom
med hrvaščino in s r b š č i n o.

»Kje je meja hrvatskemu  narečju?" »Oj, sam bi rad,—
veli D. v  — da si znam odgovoriti na to."

»Ce ne bodem potoval, obupati mi bode. Vendar je »budem"
z deležjem namesto z nedoločnikom hrvatski:  »budem kopal";
— »budem kopati" je pa srbski (sic), dalmatinski (sic) itd." —

Hrvatski je „v" pred „u“;  »vugel" J ) itd. itd.

Tu priobčuje Dobrovsky  Kopitarju svoje druge misli o
hrvaščini in slovenščini, o dobi preselitve Hrvatov in Slovencev
v denašnje kraje.

»Meni se je, — piše D. nadalje — hrvaščina bolj priljubila
nego slovenščina in »korotanščina", zato ker je »Hrvat" naro¬
dopisno ime ter znači ono pleme, ki se je zvalo tako, predno se
- je preselilo tje od Vaga, Morave (March) itd. (pri Požunu ali
pa pri Dunaju [Beču].“ —

»Slovenci (Die Krainer) so postranska veja Hrvatom ter se
preselili menda z Avari in za Avarov še pred Hrvati, ki so se
naselili za Heraklijeve dobe v Dalmaciji".

»Slabo je primerjal Katančič". — Panonci in Benečani (Ve-
neter) slove vendar zmerom kakor ljudje, ki ne govore slovanski,
niti galski, niti ilirski, vendar pa tak jezik, kateri je krakov¬
skemu, ilirskemu (sedanjemu albanskemu) dosta blizo v rodu, ne
pa slovanščini, ki se nahaja samo daleč za Tatrami (Karpati)". —

„Schlozer je za svojega Nestorja (tu celo za svojega »pod-
krpnika (Interpolator) prevnet; zato ni dal, da bi obveljala la¬
tinska poročila.

Ko je Eastislav prosil boljih učiteljev [verskih], bil je Ciril
uže napisal slovanskih knji^, a vprav to je napravilo kneza Ra-
stislava, da je poslal k cesarju Mihalu.

»Ciril pride iz Carigrada, in prinese sabo slovansko evan-
gelje. Tako pripoveduje stara »legenda" izrekoma. Schlozer
se je izpregledal ter dal drugo (poznejšo) natisniti, a vrh tega
še povse novo rusko pravljico. Mnogo grške in po grščini sko¬
vane besede dokazujejo uže [samo po sebi], da je bila namenjena
vsa naprava Slovanom okolo Soluna in po Srbiji."

Ker je Ciril preko Bolgarije potoval na Moravsko, dopu¬
ščeno mu je bilo, da se je udeležil pri preverjanju Bolgarov.

') Tako pravijo »kajkavci' 1  po Hrvatskem namesto „vogel“ (ogel), kakor
pravijo kajkavci t. j. Slovenci drugod.

4D

„Obradovičeva usoda mi je nekoliko znana. On je prvi začel
pisati srbski »prosto" ter se priljubil s tem [narodu]. Kratek
opis njegovega življenja in poseben zapisek vseh njegovih spisov
utegnil bi biti pripraven sestavek za slovansko enciklopedijo.
Slovani moramo biti složni."

„Drugi bi bil [za slovansko enciklopedijo] Orfelin;  živi li
še ali ne?“ Kumerdej  pa Japelj možujeta (paradiral) že v
„Oesterr. Annalen".

„Moskovci izgovarjajo o (on) često kakor a, vprav tako,
kakor [nekateri] kranjski Slovenci".

„Kako je zalegel (prišel) 1 med jugoslovanska narečja? —
Nekdaj so imela vsa [ta narečja] 1, ki se sliši, kakor veli Kara-
man, še po nekaterih otokih. — Dalje nego drugi ohranili so ga
Hrvati. Južni kraji 1" ne ugajajo: altare — „autel“, „ulna“ —
„aune“, piangere-plangere etc. etc. Tako se je godilo tudi Slo¬
vanom. Vsi so prinesli 1 v 2. deležju [preteklega časa] sabo:
„byl“, ') „dal“

[Tu je brez dvojbe govorjenje o tem, da izgovarjajo zdaj
skoraj vsi Slovenci 1 na koncu zlogov in besed  tako kakor
u, sicer pa včasih tudi kakor v].

Na to_ veli Dobrovsky: „Tako nemarno izgovarjajo tudi ne¬
kateri Lužičani; celo po nekaterih vaseh na Moravskem slišiš
izgovarjati: „svovo" namesto slovo itd. 2 ) Da imajo Slovenci i.
dr. samo starejših spomenikov svoje govorice (n. pr. iz 14. veka),
ondaj bi se sodilo drugače".

Tako so (v slovnici na str 281) ,,niju“, „ti[j]u, „obeju“
dragocene zastarelke (Arcliaismen), ker nimajo pri imenih (v ro-
divniku in mestniku) več dvojine (Dual).

Celo ,,dveh“ (rod. in mestn. iz „dva“) ni dvojina. Ta je
staroslov. „dvoju“, češki „dvau“, po sedanjem pravopisu dvou, po
starem „dvu“).

Značajne besede slovenskega narečja smete navesti, —
morda Vam pomore moja poskušnja v predgovoru.

Vaš „naj“ je skrajšan iz „nehaj". Vaš jezik prerad besede
skrajšuje; zato je pa nam drugim [Slovanom] nerazumljiv; n. pr.

') Severni Slovani ločijo še pe staroslovenski ,,byti“ (pol. bye) = sein
(osse) od „biti“ (-d) sohlagen; y ('!>!) pa tudi izgovarjajo drugače nego i (H).
Mi pišemo oboje jednako, da si ne izgovarjamo obojega p o vse jednako.

h Naj vzamem tukaj v misel, da se je ohranil staroslovenski 1 JT6, ki
jo glasil, kakor debeli v poljski prečrtani J), tudi še pri nekaterih Slovencih na
Kranjskem, namreč v Črnomlju  in po njegovi okolici, kodar ga izgovarjajo
razločno celo na koncu  kake besede. Tudi okolo St. Vida pri Zatičini (Sittich)
slišiš ta poljski J še dan denes; vendar se je premenil ondod in do malega
po vsem  drugem Kranjskem na koncu zlogov in besed uže v samoglasnik o,
še bolj pa v u (kakor pri Malorusih, sem pa tam tudi pri Slovakih). Staroslov.
ij (.TX>) premenil se je pa mnogim Slovencem v glas u samo v besedi „prijatelj“,
ki jo izgovarjajo „prjatu“. Zato smo pisali pred Miklošičevo dobo „prijatel.

41

„že“ in „še“ za „uže" in »ješče". ') „Res“, ,,resnica" spada
tudi med značajne besede (miter die charakteristisclien Worter),
kar se tiče tvarine (quoad materiam)".

Nahaja se samo v starostov. („im Slav.") »rjesnota", in „v
rjesnotu" je vprav to, kar pri Vas „vres“ (sic.).

Samo staroslovenščine („des Altslavischen") treba bi se
Vam učiti glede na to.

Ni treba drugega nego da prečitate psaltir in evangelje, in
da razkrajate besede vedno do debla ali osnove; n. pr. (kakor
na str. 12. v Vaši slovnici). „Juniejšij bych“ — [treba razkro¬
jiti do „jun“, „by“ itd.] —

„Ce pa najdete starih srbskih psaltirjev (tiskanih v Be¬
netkah), še bolje."

»Sicer se vam treba učiti rusko-slovanski („russisch-sla-
viscli"), a ne slavensko-srbski („slaveno-serbisch“).

»Samo na ta način morete postati korenit slovanščinar".

V istem (dolgem) listu odgovarja Dobrovsky Kopitarju —
kakor se kaže — na njegovo vprašanje, — kod so hodili Hrvati,
seleč se v svoje sedanje kraje.

»Po katerem potu so hodili Hrvati, tega ne bode mogla
določiti menda živa duša do zobca (auf ein Haar). Kdor veli,
da so stanovali poleg Cehov nekako do Pasave, voditi mu jih
bode preko Koroške in Kranjske v Dalmacijo. Kdor jih pa vodi,
kakor jaz preko Tatre, nato dol do Vaga, Morave, a stopram
potem preko Donave, oni si bode moral misliti, da so preveslali
v okolici Požunski (Pressburg) ali pa Komarnski (Komorn)".

„Za Srbe se zna, da so preveslali pri Belem gradu.

»Ali človek mora prečitati vselej izvirna pisma, a ne sme
preveč upati izpiskom.

»Vzemite pred-se Konštantina z Bandurijevo razlago, ter
glejte, da določite njegovo veliko Hrvatsko (Grosskroatien) na
severni strani.

»De sede Croatarum (XprajS«Toi) ante migrationem in ko-
diernam Croatiam sive Dalmatiam?" [Kje so stanovali Hrvati,
predno so se preselili v sedanjo Hrvatsko ali Dalmacijo?] bila
bi lepa naloga. Vendar bi-trebalo temu primerjati Stntter’jeve
izpiske o Avarih (Obrih)".

»Appendini bode zahman tratil čas, če bode hotel, — kakor
Dolci pred njim — zaslediti v krajevnih in osebnih imenih dal¬
matinskih slovanskih imen." —

»Kako so devali panonsko besedo Saba  j um  (pijača iz
ječmena) na cedilo, samo da bi skrojili iz nje slovansko besedo.

') Do zdaj nisem hotel pisati staroslovenski „uže“, rekši: kdor piše
„iue“, moral bi dosledno namesto „še“ ali „šee'‘ pisati tudi ,ješže“ (ki nam se
pa zdaj preveč upira). Ali ker železne 11  doslednosti itako ni, — naj obvelja
zarad večje jedinosti vsaj „uže‘' (= vže, belokranjski „vre“, kakor „renem“ na
mesto „ženem“).

42

— galona morala  seje  premeniti najprej v slano,  a vendar
niso bila pomorska mesta še davno poslovanjena, premda so
imeli Slovani notranjo deželo uže več vekov ali stoletij v rokah.”

[Kopitar dreza Dobrovskega, naj bi spisal staroslovensko
slovnico].

_Dobrovsky: „Na staroslovensko slovnico mislim zdaj resno
[a mislil sem na njo uže poprej] ').

Na vprašanje zatran nekake mašne knjige glagolske odpisal
mu je učeni Dobrovsky tako:

„Vaša mašna knjiga glagolska je menda Rečka. * 2 ) Dobro
treba Ferdinanda I. („Graetzii posuit”) ločiti od darovnika, Fer¬
dinanda II. — Dozdeva se mi res, da je liotel Ferdinand I. za
katoličane s tiskanjem mašnih knjig in brevirjev skrbeti tako
kakor Truber za lutrance. Ferd. I. nato umre, a Ferd. II. po¬
dari pismenke, kolikor so jih našli, propagandi.”

Sklepaje prvo poučno pismo, obeta Dobrovsky Kopitarju,
da mu kani skoro poslati nekoliko pismenih opomb o njegovi
slovnici.

„Marca meseca 13. dne 1809.

Jos. Dobrovsky“.

Kako je poštoval slavni Dobrovsky našega Kopitarja, kaže
nam vzlasti njegovo

II. pismo. 3 )

„Predragi Slavin. Mazi ti Bog” [t. j. pomagaj ali pomozi
ti Bog.]

„Novo leto spominja me starih dolgov, ki mi jih treba po¬
ravnati. Prvikrat pišem til [letno] številko 10 in Vam želim s
tem deseterne sreče, premda bi bilo to še zmerom premalo glede
na to, kar ste pretrpeli. 4 ) Na jedenkrat se ne da nič veličan-
skega (nichts grosses) upati”.

„Pa ne marava ničesar, kar je odvisno od politike.”

„Ergo ad Slavica”. (Tedaj k slovanščini).

„Moja staroslovenska slovnica 5 * * ) ni še niti pri-

') Tem besedam dodaje za zagovor še to: „Nur den Cyrill. Text kann
ieh ausserhalb Russland nicht herstellen, wohl aber einzelne Proben geben.“

5 ) „Ihr glag. Missal seheint das Fiumer zu soin“. [Dobrov.] — Prim.
„K1. Schriften“ na str. 119, kjer veli Kopitar v opazki, da je najnovejšo mašno
knjigo glagolsko priskrbel slavni Karaman. To knjigo ima menda v mislili tudi
Dobrovsky.

3 ) Jag. „Arch.“ IV 519—526.

"O D. meri na poprejšnjega leta nesrečno vojsko na Dunaju in okolo
Dunaja.

5 ) D. piše: „Meine slavisehe Gramrn. 11  — ,,Slavisch“ (tudi „slavonisch'‘)

Sitamo pri stariših piscih cesto za „altslavisch“ oziroma za ,,aitslovenisch“. Prim.

„slavenski“ pri starših srb. piscih, ki so imenovali tako tudi svoj „makaronizem“.

43

četa, t. j. na čisto prepisanega ni še ničesar, ali v izpiskih in
napisanih načrtih gotova skoraj vsa. Tudi jaz sem pisal vse
latinski, kakor Vi želite; samo da bi jo dal rad tiskati na Du¬
naju ali pa v Budi (Ofen). Potovati bi mi tedaj bilo tje, kar se
utegne tudi zgoditi. Vendar me odbija zima in še mnogokaj
drugega."

»Prekrasno bi bilo, ako bi mogli vendar dobiti
službo v c e s. knjižnici.  Rad bi pogrešal še dalje te ra¬
dosti, da bi Vas objel.

Knjige »de conversione Carantanoram" (kako so se preve¬
rili Korotanci) imam jako v čislih, ter si želim Vaše in Doli¬
narjeve razlage." ‘)

»Ugodil mi je za zdaj Salagius. Ta učeni Oger je dognal,
da je bila ta knjiga pisana 1. 873, da je bil tedaj o tej dobi
Solnogradski protopop potegnil iz Panonije in zato slovanska
maša ondod ob isti dobi uže bolj razširjala se med Slovani."

Ne zabite verno (kritično) primerjati temu poročilu prve
legende o Cirilu in Metodu, (a ne druge, ki jo je Selil  oz  er  dal
tiskati po zmoti).

»Na Moravsko prinesel je Ciril slovansko evangelje uže
sabo (863) ali po Asemanu 865). Odhajaje v Rim (867) pustil
je vse knjige za bogoslužje potrebne na Moravskem („relique-
runt"), zato piše Nestor „položeny knjigy“, a ne „preloženy“,
dasi X. poglavja, vem da, ni pisal Nestor, nego nekak pod-
krpenik. — Preložil je bil prve knjige Ciril brez dvojbe uže v
Carigradu."

»Krščevanje pri Bolgarih, posebno če si mislimo, da je re¬
dovnik in živopisec (Maler) Metod bil naš Metod, opozorilo je
vojvoda Rastislava, zato je zaželel takih učiteljev dobiti."

Drago bi mi bilo, ako bi se kedaj pošteno oznanila Jap¬
ljeva  slovnica (Japel’s Gramm.); kajti nečem se odpovedati še
slovanskemu sv. pismu (»Bibl. Slavica"). — Anti utegnemo do¬
živeti Vodnikovega  dela [slovarja]. —

»Staromor avsko  narečje ni oger sko - slovensko,
nego česko-slovensko  (»der slovakische Dialekt. Ordnung
2"). — Moravska ni segala preko Donave".

»Kranjski in dolnje-štajerski Slovenci (Bezjaki t. j. »Za¬
grebški Hrvati") so po Salagiju oni Hrvati Konstantinovi,
ki so se ločili od dalmatinskih ter se preselili v Panonijo. Ogerski
Slovenci so izselci (Emigranten), ki so se preselili za novejše
dobe iz Štajerskega itd." Samo ti so izgovarjali tudi u na¬
mesto u“.

»Panonske Hrvate trebalo bi tedaj deliti a) na prave (Za¬
grebške ali »Zagrebačke"), b) na ogerske Slovence, in c) na
kranjske, štajerske in koroške".

‘) Ondaj je živel na Dunaju tudi naš učeni rojak Tom. Dolinar
(„Dolliner“), sloveč pravoznanee.

44

[Dobrovsky odgovarja zopet na pojedina jezikoznanska
vprašanja].

^Dalmatinci na pol Srbi [glagoljaši] a ciriličani (katerim
rabi cirilica) so pravi Srbi. k katerim spadajo še Bolgari itd.“

„Koleda" je lat. „colenda“ t. j. „strena novi anni (novo¬
letni dar) itd.“

„Temnica“ je staroslovenska beseda, ki se nahaja često v
novem zakonu. — Tudi Jambrešič jo ima kakor hrvatsko.  —
Tu določujejo vse. bolj nalike (analogije); n. pr. iz „suditi“ je
sužden (starosrbski), „sujen“ (za „sudjen“) hrvatski, meždu —
med itd."

„Vse te Slovane in Hrvate (sic) morava tedaj obiskati".

„Lahko da se Vukovičev psaltir (Vukovik’s [sic] Psalter)
z nekaterimi besedami bolj približuje cirilskemu nego ruska nova
izdava (recenzija); pa so ga popravljali tudi uže Srbi in gla¬
goljaši.

„Hankenšteinovega rokopisa niso mogli najti po Hanken-
steinovi smrti. Lahko, da ga je dobil nadškof Karlovški (,.Erz-
bischof von Karlowitz“). Jaz pa imam izpiskov iz njega in
iz drugih starih rokopisov, da bodem mogel kedaj vendar po¬
dati nekoliko primerov (Proben) iz starega cirilskega prevoda."

„Vi bi se zamaknili v Igorjevo pesem, ki sem jo dobil iz
Rusije. Rusi je niso niti razumeli na nekaterih mestih; nemški
prevod (In den russisclien Miscellen) ni točen (natančen)."

„V slovansko sv. pismo spada iz vsakega narečja kakšen
primer".

„Od Srbov ne smete preveč pričakovati; trgovci so."

„Mušicki mi ni pisal. Treba te ljudi predramljati (aufrutteln)."

„Pozabili so vsi Jugoslovani pravi razloček med i>i (y) in
H (i), in to uže davno, zato je rabil glagoljašu samo j eden'Jer;
celo za 8 govore in pišejo mnogi e. Kaj treba soditi po tem?
Nič drugega nego to, koliko moč ima podnebje na govorila (Or¬
gane, t. j. Sprachorgane). Celo Rusu ni zamere, če ne ve, kedaj
treba pisati R (č) ali pa e (e).

„Slovenci delajo vprav tako po različnih krajih; meni so
bile take opazke v Vaši slovnici jako poučne".

„Sreča, da je prišel Ciril tako zgodaj, a njegovi prevodi
hitro v Rusijo."

„Da segate Vi tudi v naš predel, utegne Vam biti kolikor
toliko na korist; rad bi samo, da nam pokažete Vi ali Vodnik,
ali pa kdo drugi vaše  zaklade."

„Preklicujem vsako krivico, katero sem storil Vašemu na¬
rečju, ’) ki mu je pri meni cena poskočila po Vaši slovnici in po
novem prevodu sv. pisma (t. j. Japelj-Kumerdejevem). Škoda, da
se je začelo tako pozno pisati". Popravite tudi mojo  presodbo

') čitaj Kopitarjev list pisan Mušickemu 26. dec. 1811 itd.

45

Vaše  slovnice, kakor Vam drago, če je to dovoljeno po zakonih
strogih znanstvenih sodnikov (Aristarchen) Dunajskih.

' „Uže zdavnaj je bila gotova. Spomnil me je [te presodbe]
na novo Vaš list, a zdaj je uže davno tega, da sem jo poslal
vredništvu.“

„Počakati mi je, [da vidim], bodete li se karali z mano.“

„Ljubši so mi — kaj pak — Vaši kmetje  nego Vaši
pisatelji."

Z Madžarji ni moči nič pametnega govoriti, če je njihovemu
domoljubju na kvar.

[O tej priliki pove Dobrovsky Kopitarju, od kod je itd.].

„Menda ne veste, da sem se rodil v Džermetu ') ne daleč od
Raba na Ogerskem. Oča mi je bil pa Čeh; zato ne trobim z
Madžarji v jeden rog.“ [Pa pride brzo zopet na vrsto jeziko-
znanstvo].

„Tudi mi smo imeli župane  (praefectos provinciae); vendar
mi je „župa“ sumna — menda ni prava slovanska beseda. Ni
tako lahko določiti, je li katera beseda slovanska.  Rusi ni¬
majo nikake besede iz „žup“.

„0 Megizerju  ne vem več nego toliko, kolikor pravi o
njem Tocher. Trebalo bi pregledati vse njegove predgovore. Ta po¬
sel bi bil za Vas. Znate li njegove pregovore („paroemias“) ? —

Je li priobčil i štajerske? „Sclau.“ [Sclavice] znači mu
dolnje-štajerski"; od tega loči on „kranjski“ in „koroški“.

„Jako drag mi je njegov „thesaurus polyglott.“

„V nadaljevanem „Šlavinu“ naj bi se vzelo iz njega pri¬
merov".

„Popovičev „Idiotikon“ je slovanščini (tur Slavica) obila
zaloga. Ne bodete se kesali". —

[Znamenitna je Dobrovskega razsodba o Slovanih in Nemcih].

„Slovan je šegavejši [ondod], kodar je slobodnejši, in celo
če ga tlačijo, ne tako neokreten (weniger sclnverfiillig), kakor
Nemec. Drugi ljudje vidijo pa tudi drugače. Samo Madžar
naj ne opisuje Slovana!"

Na točko g) Kopitarjevega pisma odgovarja Dobrovsky:

Truber je bil tedaj Nestorjevih misli, da so bili Ilirci Slo¬
vani,  „at falso" (ali po krivem).

„Na Moravskem je po gorah Nemcev, kateri besedo „Holz“
tako izgovarjajo, da se sliši I tako, kakor poljski prečrtani ali
debeli J. *)

‘) Češki „Dermet“ Djormet (== Gyemet; Dobrovski piše: nem. .Jermut").
Namesto češkega d’ ali hrv. dj (t. j. srb. b) izgovarjamo  mi Slovenci dž
ali pa samo ž; n. pr. „Madžar" ali pa „Mažar“ namesto Madjar (Magyar).

3 ) Tudi Kočevarjem rabi v govorici ta poljski (debeli) J. Navzeli so se
ga menda nekdaj od sosedov, starih Slovencev,  kakor nekateri Nemci v
Sileziji od sosedov Poljakov.  Slišal sem govoriti sam več takih Nemcev, ki
so izrekovali J v besedi „bald“ itd, tako na debelo, kakor Poljaki.

46

»Res da je »korizma" hrvatska, pa vem, da sem jo našel
nekje pri P. Marku. — Vaš »pirih" treba primerjati ruskemu
»pirogu", a ta je iz [besede] »pir" (convivium, pojedina)".

»Oba odtiska Vaše slovnice poslal sem Vat er-ju  ter ga
prosil naj priobči jednega Selil oz er-ju,  pa nisem dobil še od¬
pisa. Temu je menda kriva nesrečna vojska".

»Da moreva samo vrlega b.[arona] Zoisa skupaj obiskati."
Moči bi nama bilo do dobrega obdelati vsaj »kranjske stvari"
(Čarni olica)".

Če ni dal, kakor se čita na str. 403, — na svetlo nikakih
evangelijev (na nedelje in praznike), rabili so menda vendar sem
pa tam Dalmatinove. Ni li v vsi kranjski deželi nijeden duhoven
sebi za rabo kolikaj zapisal iz svojih cerkvenih govorov? Luži-
čani so imeli ves novi zakon v rokopisu, predno so začeli tiskati
evangelije.

»Str. 429. Petere Mozesove bukve niso bile prve, katere je
Mandelc tiskal v Ljubljani. V »osterr. gelehrt. Anzeig." (1779)
1. str. 111 naveden je Jezus Sirah 1. 1575. 8."

»Str. 449. Hrvatskim knjigam, z latinico tiskanim, bil je
za osnovo bezjački, sedanji [1. 1809] hrvatski pravopis — čital
sem katekizme sam. — Skrbelo se je tedaj za dalmat.-glagolske
Hrvate in Bezjake. Truberjevega prevoda rešetavec (Kritikus)
bil je Bezjak, in uže taje  dajal svojemu pravopisu prednost pred
„novo-kranjskim.“ —

Po nekoliko vrsticah, češkemu narodu na čast in slavo na¬
pisanih, izgovoril je Dobrovsky svoje posebne misli o imenih:
»Kranjci" in »Hrvati". Nato nadaljuje:

»Njihova [hrvatska] književnost je še mnogo ubožnejša od
naše." »Ali govor jim je čistejši in bogatejši. Glagolska književ¬
nost je pa vendar tudi starohrvatska, vsaj na pol."

S tem pa nečem nikakor žaliti Vašega narečja. Samo da
ponosni ne smete biti (Slovenci) na to, da ste se navzeli nemških
šeg in besed."

»Meni jezikoznancu ugajajo najsurovejši Slovani najbolj:
kakor so i Vam Vaši kmetje bolj po volji nego Markovi me¬
ščani."

»Če sodim po str. 426, dozdeva se mi, da je bil Kr el
Bezjak,  ali da mu je bila znana vsaj njihova književnost. Slo¬
venski čitatelji (po Kranjskem itd.) priljubili so si pa menda
vendar bolj Dalmatinovo govorico. Osnujte si, dragi ljudje, vendar
najprej jeden književni jezik!  Ali to menda ni v naši
moči."

Še nekaj: Megizerjevih spisov naj bi se poprijeli Vi. Nje¬
govih očenašev (kakih 40 ali 50) nisem videl še nikdar. Rad bi
vedel uže, je li med njimi več slovanskih in kateri ? — sosebno
6nih, katerih ni imel pred njim vrli Boh[orič]." —

47

Neizrečno nam je — pravimo drugič — žal, da nimamo,
razen teli dveh natisnjenih, zdaj  pri rokah več drugih
listov, ki sta si jih pisala ta možaka; ali dosti nam je dokaza,
kako je tedanji prvi jezikoznanec slovenski poštoval našega bi-
stroglavnega Jerneja.  Še bolj nam pa kažejo to one besede,
s katerim se Dobrovski  v predgovoru svoje staroslovenske
slovnice ( ; ,Institutiones linguae Slav. dialecti veteris") zahva¬
ljuje presrčnemu prijatelju K op i t ar j u pred vsem učenim svetom
za obilno pripomoč pri izdelavanju in izdavanju omenjene pre-
važne knjige. Ondi pa priznava odlični poštenjak očitno tudi to,
da gre Kopitarju posebna hvala še za to, da je prišla zaželena
knjiga tako zgodaj na dan. In da povikša čast in slavo vrlemu
svojemu učencu in gojencu še bolj, izusti Dobrovski na posled
(v istem predgovoru) veselo nado, da utegne Kopitar svoje za¬
sluge še bolj pomnožiti se staroslovensko-grško-latin-
skim  slovarjem, ki ga kani dati na svetlo.

Tako poštljivo je slavni Dobrovski  govoril o našem
odličnem rojaku.

Isto tako, — da še z mnogo večjo poštljivostjo — govori
pa tudi nadepolni učenec in sloveči učenjak Kopitar v svojih
spisih  pri vsaki priložnosti o preslavnem učitelju in voditelju ter
ga diči vedno z odličnimi naslovi: »magister" (Meister, mojster),
»patriarcha" (t. j. znanstveni očak), »summus Dobrovius" (preve¬
liki ali preslavni Dobrovski) itd.

Pretresaje mu 1. 1810 prvega »Slavina" piše Kopitar: »Mi
pa ponavljamo svojo staro pesem: Naj bi nas gospod Do¬
brovski  sam, ki zna tej stvari najbolje glas,  obdaril s
pravo staroslovensko slovnico." ’)

Povedati se ne da, kako ponosen je bil Kopitar na to, da
ga je po slavnega Dobrovskega  smrti učeni jezikoznanec
Jak. Drini  razglasil * 2 ) za njegovega dostojnega na¬
slednika.

Zato se je Kopitarju sila užalilo, ko je preklical Dobrovski
svoje misli o prvih krščenikib (kristjanih) slovanskih in o nji¬
hovem bogoslužnem jeziku. Duhoviti Dobrovski je bil namreč iz
prva sam, in to samo po zgodovinskem umovanju dognal ter učil
s Kopitarjem vred, da so bili stari Slovenci v nekdanji Panoniji
izmed vseh Slovanov najprvi krščeni, da je bil tedaj iz početka
bogoslužni jezik staroslovenski, iz katerega je postal s časom
slovenski cerkveni jezik. Naposled pa je začel Dobrovski trditi,
kakor nasprotniki Kopitarjevi, da so bili Bolgari  prvi krist¬
jani izmed vseh Slovanov, (da je bila tedaj stara bolgarščina
prvi cerkveni jezik starim Slovanom.)

') Gl. „K1. Sehrift.“, str. 31. itd.

2 ) V nemšk. časopisu »Gottingisehe gelelirto Anzeigon 1837, Nr. 33, —
Prim. v Kopit. „Hesycl)“. str. 72,

48

To je peklo ponosnega Kopitarja tako, da se ni mogel
utrpeti, da ne bi bil nekako trpko pogrel te čudne „preprege“
tudi v svojem lastnem životopisu, in to uže konec prvega od¬
stavka v zgodovinskem delu, ') tu izpuščenem iz navedenega
vzroka.

Ni si mogel Kopitar misliti nikakor, da je »prepregel" pre-
učivši se sam ob sebi oni Dobr o v sky,  ki ga je on zarad
prevelike učenosti, bistroumnosti in poštenosti ne samo sila po-
štoval, nego i obožaval.

Kopitar pa Vuk.

Kdo ne ve, da je ta „Vuk“ sloveči pisatelj srbski: Vuk
Stefanovič  Karadžič 2 ), ki je nabiral in izdaval najprej iz¬
vrstne narodne pesmi srbske, pozneje pa tudi narodne „poslo-
vice" in pripovedke.

Po vsem tem zaslovelo mu je ime V uk 3 ) tako, da se ime¬
nuje po jugoslovanskih knjigah in novinah po navadi na kratko
brez priimka ali pridevka.

Po nesrečnili bojih srbskih 1. 1813 pobegnil je Vuk iz Sr¬
bije v naše cesarstvo in dospel proti koncu istega leta v Beč,
kjer se je seznanil nato z našim Kopitarjem,  vnetim za vse
Slovane, posebno pa za Srbe zarad prekrasnih njihovih narodnih
pesmi, kar je bilo uže povedano. Ali zbirke srbskih narodnih
pesmi ni bilo še na svetlem.

Kdo je bil srečnejši od rodoljubnega Kopitarja, da se je
spoznal in sprijateljil z vrlim Vukom Stefanovičem,  ki je
znal mnogo srbskih narodnih pesmi na pamet, ter bil tudi ma¬
terinemu jeziku kos, da malo kdo tako.

Vuk je bil tedaj mož — ves po volji razsvetljenemu Ko¬
pitarju, ki seje ondaj trudil že na vso moč, da zatare pri Srbih
oni ričet „makaronizem“, ki je tako presedal njegovemu zdravemu
razumu.

Zato prične neutrudni Slovenec naganjati imenovanega do¬
moljubnega Srba, naj napiše brez zamude vse one srbske narodne
pesmi, poslovice in pripovedke, katere še pameti (pomni), ter
jih da na svet. Dopovedaval mu je pa i to, da je treba Srbom,
— kakor ribi vode — tudi srbske slovnice in slovarja
srbskega.

Zasveti se preprostemu, ali razumnemu V u k u v zdravem
mozgu. Dopovedal mu je učeni Kopitar srčno to, kar si je želel
uže davno zarad srbščine in zarad slovanščine sploh.

') „Kop. Ki. Schr.“, str. 2.

h Rodil se je 26. oktobra (po našem računu 7, novemb.) 1787 v Tršieu
V Srbiji, umrl v Beču 7. febr. 1864,

’) Narodno [krstno] ime, —

49

Posluhne vrli Vuk modrega prijatelja in napiše na pamet
najprej vse one narodne pesmi srbske, katere je bil pobral doma
in drugod, razen teli v pa tudi še več drugih, katere mu je priob¬
čila rodbenica Savka Čarkadžija,  ondaj Stepanu Živkoviču žena,
s katero se je bil srečal v Beču.

Ta prva  Vukova  zbirka srbskih narodnih pesmi prišla je
na svetlo v Beču uže drugo leto (1814) pod napisom cirilskim:
Mala  p r o s t o n a r o d na s 1 a v e n o - s e r b s k a p 6 s n a r i c a.
Slavni nemški jezikoznanec Jak. Gr rim bil je oni Nemec, ki je
prvo zbirko oznanil ter se zarad teh pesmi prišel nalašč v Beč
k Vuku in Kopitarju srbski učit (1. 1814). Še istega leta izšla
je — kar uže vemo — tudi slovnica Vukova  („Pismenica serb-
skoga jezika 11 ) s cirilico in v prostonarodnem govoru pisana, in
to po Kopitarjevi volji brez »debelega jera“. ’) Slišali smo uže,
kako  in zakaj se je Kopitar  o ves  e lil  te slovnice, ki jo je
pozdravil s presrčno »dobrodošlico 11 . Bilo mu je namreč glede na
tedanje srbske pisatelje načelo: pišite ali čisto staroslo¬
venski, ali pa čisto srbski, — pravopisno  načelo, za vse
jezike pa: »piši tako, kakor govoriš. 1 ' 2 )

Oboje načelo uresničil je po njegovem  napotku naposled
razumni Vuk,  ki je začel — popustivši staro zmes — pisati
tudi prvi p o vse čisto srbski  (tedaj mnogo bolje nego Dositej
O b r a d o v i č).

Iz Kopitarjevega, uže omenjenega učenega pretresa Vukove
slovnice gre očitno_ na dan, kolik vpliv je imel naš Kopitar tudi
pri popravljanju cirilske abecede za srbski jezik po navedenem
načelu; (kajti Vuk je v svoji slovnici izpuščal po Tekeljevem
vzgledu samo debeli „jer“, a vse drugo pustil še pri starem).
Svedoči nam str. 315 „K1. Schr.", da je Vuk vzlasti pismenko j
po Kopitarjevem svetu ali »predlogu" iz latinice presadil v ci¬
rilico.  Ali joj predrznemu Kopitarju  in siromaku Vuku,
ki ga je posluhnil!

Zarad te nesrečne »repatice" zagnali so namreč srbski popi
in drugi pravoslavni duhovni na oba sum, da hočeta — čujte,
čujte! — pol at in iti vse pravoslavne Srbe.

Celo metropolit (nadškof) St. Stratimirovič, (kateremu je
premarljivi Kopitar pisal več rodoljubnih pisem), začne zdaj sum-
njičiti tega vrlega rodoljuba, češ, da se poganja za »unijo". 3 )

Strašno razžaljen je pa bil St. Stratimirovič potem, ko je
Kopitar oznanjaje in hvaleč prvi srbski slovar Vukov, ki je bil

‘) L. 1824 prevel je to slovnico na nemški jezik slavni Jak.  Gr  im  v
Berlinu in izdal se zanimljivim predgovorom, itd.

3 ) Prim. „K1. Schr." 315: »Indessen ist es Zeit, don Grundsatz geltend
zu machen, dass die Buchstabenschrift nur da ist, um das gesprochene treu
darzustellen; ob so recht gesprocken ist, geht den Kchreiber nichts an“ was
gleich  lautct, kanu und soli or aueh gleieli sehreiben." —

3 ) „Srps. Zora", 1879, str. 70.

4

50

izišel s Kopitarjevo obilno pripomočjo v Beču 1818) v Bečkem
listu »Oesterr. Beobachter" v br. 29. apr. 1818 očitno izrekel
besede, da „obscuri viri“  (mračnjaki) ne bodo mogli ustaviti
prirodi teka.

Tako je bil nadel namreč razsvetljeni Kopitar starokopit-
nežem srbskim, kateri so se poganjali za staro zmes »makaro-
nizem" imenovano. St. Stratimirovič, ki si je mislil, da je hotel
z navedenim nadevkom pičiti njega, ') potoži se pismeno najprej
znanemu piscu Caploviču, rekši, da Kopitar, (ki ga on sicer jako
poštuje in njegove domoljubne »težnje" po pravici ceni), pripo-
ročaje Vukov slovar, ne da mira „staremu jeziku.” S tem še
nezadovoljen, da si napisati spisek za odgovor na omenjeno Ko¬
pitarjevo oznanilo Vukovega slovarja, ter pošlje ta odgovor
istemu listu („Oesterr. Beob."), ki ga je res tudi natisnil pod
štev. 260, 1. 1818.

Čita se v tem odgovoru razen drugih reči i to, da je srbski
n&rodni  govor proti »cerkveno-slavenskemu” manj vreden, nego
latinski govor kakega srbskega selskega beležnika (Dorfnotar)
proti Ciceronovemu, — da je srbsko narečje po Vukovi slovnici
slabje [od »makaronizma"] zato ker nima besed za več pomenov,
— da je K ur c b ek o v slovar bolji od Vukovega,  — da Ko¬
pitar ne zna ni čisto ni pokvarjeno srbski itd.

To je isti prepir, ki ga jemlje Kopitar v misel v lastnem
životopisu, kjer veli, da je pojasnil nasprotnikov »umotvor" v
4. zvezku Dunajskih letnikov („\Viener Jahrblicher") tako strašno,
da ni odgovoril nasprotnik več ni bele ni črne, nasprotoval pa
je Kopitarju isti »nadškof" (St. Stratimirovič), ki ga je bil rešil
poprej pošteni Kopitar krivičnega suma Majorjevega in nepri¬
jetnih nasledkov.

Naslahjaje se na tako močan steber, kakor je bil Kopitar,
ni se dal ni V u k nikakor zbegati možem starega kopita, nego
se držal možki »zdravega razuma”.

Še predno je izišel njegov srbski slovar, upotil se je bil
mož pod zimo 1. 1814 v predrago srbsko domovino in v druge
srbske kraje nabirat novih narodnih pesmi, besed, poslovic itd.,
izdal 1. 1815 u Beču uže drugo »narodno srbsko pčsnarico", * 2 )
ter jo iz zahvalnosti in posebnega poštovanja posvetil razsvet¬
ljenemu Slovencu: »gospodinu Jarneju K op it aru,  Kranjcu itd."

S koliko radostjo je to navdajalo Kopitarja,  sodiš lahko
po njegovih lastnih besedah, ki jih je napisal, pretresaje to zna-
menitno knjigo konec izvrstne presodbe.

') V listu, ki ga je bil poslal Kopitar metropolitu St. Stratimirovieu uže
4. sept. 1811, eitamo namreč te besede: „Nacli meiiier Ueberzeugung muss der
Macaronismus  aufhoren und mir Altslaviseh rein, und auf der anderen Seite
reines Umgangsserbiscli treten." („Srps. Zora 11  1879 na str. 70 v op. 10).

2 ) Po zapadnih krajih pravijo Srbi „pjesna“, po južnih in vzhodnih pa
„pjesn»a“ ali pesma. Poprijevši se pozneje južno  ga  narečja rabil je Vuk nato
samo obliko „pjesma“. Prim. stsl. „pesn]>“, nsl. „pesem 1 '.

51

Prvi zvezek — piše Kopitar — posvetil je izdatelj_ blago¬
rodni gospi Mariji Stanisavljevičevi za dobrote v bolezni in si-
romaščini prejete; ta drugi zvezek pa svojemu, res da ne srb¬
skemu,  a vendar slovanskemu rojaku, dvorne knjižnice skrip-
torju Kopitarju. i * )

To je pa storil po Kopitarjevih mislih „nelatinski Yuk“
ponevedoma vprav po Katulovem nauku -) zato, ker je Kopitar
imel v čislih njegove poprejšnje pesmi. Na posled pohvali vrlega
Vuka  s temi besedami: „Jako preseza tedaj gospod Vuk tudi
glede na to in na vse drugo navadno knjigopisno drhal. 3 )

Ta zbirka, (ki je imela v sebi nad 100 ženskih in 17 ju¬
naških pesmi, Homerjevim jako podobnih, 4 ) ter je bila prav za
prav prva  knjiga čisto srbski  pisana), — ta zbirka, velim —
zaslovela je še bolj od prve.

To podbode marljivega domorodca Vuka,  da hoče pol. 1820
izdati v Beču  novo pomnoženo zbirko srbskih narodnih pesmi.

Tedanji pregledalec za slovanske kjnige, Kopitar  ni našel
v njih nikake spotike, ter privolil mahom, naj se natisnejo. —
Ustavi se pa temu iznenadi 5 ) redarstvo (policija), rekši, da oživ¬
ljajo te pesmi zgodovinski spomin in da bi utegnile kaliti državni
pokoj in red.

Imela je namreč ta zbirka v sebi tudi novejših junaških
pesem, izmed katerih je bila najznamenitnejša dolga pesem o
početku srbskega vstanka 1. 1804, dvakrat dalja nego Homer¬
jev  „brodni imenik" („Schiffskatalog"), in polna lastnih imen.

Redarstvo se ni dalo nikakor preučiti; prisiljen je bil tedaj
ubogi Vuk, potovati v Lipsko, kjer je prišla zabranjena zbirka
od 1. 1823. do 1824. v treh zvezkih na dan.

Naglo zaslove zdaj srbske narodne pesmi po vsi Evropi.

Pripomogli so k temu vzlasti: slavni nemški jezikoznanec
-Tak. Grimm,  gospodična Jakobova,  znana po književnem
imenu Tal v j, 6 )  plem. Gotze, 7 ) W. G er h ar d, 8 )  i. dr., ki so
prelagali srbske narodne pesmi jako spretno na nemški jezik.

Nekoliko jih je preložil Bovmng 1. 1827 v Londonu tudi na
angličanski jezik.

‘) Kopitar ni bil namreč pod pretresom podpisan,

h „Quoi dono lepidum novum libellum — Corneli tibi; namque tu solebas
— Nostras esse aliguid putare — „pesnas“.

3 ) „So steht Ilerr Vuk aueh hierin wie in allem iibrigen hoeh iiber dem
gemeinon Haufen der Buehmacker.“

4 ) Vseli teh 17 junaških zapela sta Vuku dva srbska slepca.

5 ) Srb in Hrvat pravita „iznenada“, Beli Kr. pa „iznenadi (a ne „izne-
nade“), premda pravijo vsi trije „nada“.

6 ) „Volkslieder der Serben« 2. Bde. Halle 1825—26.

7 ) „Serb. Volkslieder. 11  Petersb. und Leipzig. 1827.

’)  „Wila“ [vila] 2. Bde. Leipzig 1828.

4.*

52

Uže poprej so se čudili tuji književniki lepoti in izvrstnosti
srbskih narodnih pesmi, ko so jih znali samo po pojedinih pesmih
na tuje jezike prevedenih; ')' zdaj pa ni bilo »občudovanju 11  ni
kraja ni konca. Kaj takega ni doživel učeni svet več od Ho¬
merjeve  dobe.

Četrti zvezek Vukovih  srb. nar. pesmi prišel je z jako
poučnim predgovorom na svet 1. 1833 zopet v Beču.  — Kako
se je zgodilo, da so se smele srbske nar. pesmi zopet v Beču
tiskati in prodavati po vsi Avstriji z onimi vred, ki so bile
(1823 — 24) tiskane v Lipsku, — o tem kanim govoriti še na
drugem mestu, in to v predelu: »Kopitarjeve zasluge za slo¬
vanstvo sploh . 11

Razen teh neprecenjenili pesmi, ki so bile natisnjene potem
še večkrat, 2 ) izdal je neutrudni Vuk s časom še več dragocenih
srbskih knjig v cirilici — se ve — in to: Narodne srpske
p o sl o vice,  prvič tiskane na Cetinju 1. 1836, drugič v Beču
1. 1849; — Srpske narodne pripovijetke,  prvič tisk. v
Beču 1. 1853; drugič 1. 1870; — Kovčežič;  v Beču 1849; —
posrbljeni Novi zavjet;  prvič tisk. v Lipsku 1. 1824; 3 ) — pre-
važni Srpski rječnik;  pomnožen in drugič tiskan u Beču
1. 1852 itd. itd.

S temi in drugimi knjigami in »knjižnicami 11 , [s katerimi
se je branil »zdravi razum 11  jako srčno zaslepljenim starokopitnim
mračnjakom], ugladil je Vuk s Kopitarjevo pomočjo »prekrčeni
pot 11  in osnoval narodu srbskemu pravo narodno »knjigo 11 , vsa¬
kemu prostaku razumljivo.

Hvaležen je bil vrli Vuk za to na veke razsvetljenemu
Slovencu,  — ne samo »v svoje, nego i v vsega srbskega na¬
roda ime 11 , ter ostal Kopitarju veren prijatelj do njegove smrti,
a veren mu častilec tudi po njegovi smrti. —-

Zdaj počivata oba verna prijatelja, in hrabra borilca za
narodno razsveto (»prosveto 11 ) na sv. Marka pokopališču Du-

') Priobčil je bil namreč slavni nemški pesnik Gothe (po talijan-
skem,  1. 1774 z izvornikom vred tiskanem prevodu Fortisovem in po fran-
e ozke  m prevodu gradnje Iiosenbergove)  prvo pravo  srbsko-narodno pesem
o „Hasanaginici“ pod napisom: »Klaggesang von der edeln Frauen des Asan
Aga“ uže 1. 1789. [50 lot nato je pa rekel Gothe, da je ponemčil to prekrasno
pesem „po franeozkem  prevodu" imenovane gradnje. »Ali to ni res" — veli
gosp. dr. Miklošič;  kajti da ni imel Gothe pri rokah tudi  Fortisovega pre¬
voda z izvirnikom vred, no bi bil zadel mere (Metrum). Lahko, da je tedaj mož
to stvarico pozabil po toliko letih. (V Vuk. „srpsk. nar. pjesm." 1.1846 v Beču,
nahaja se izvirna pesem nekoliko popravljena v III. knjigi na str. 527). — Iz
prve  zbirke Vukove ponemčil je Kopitar sam dve pesmici (gl. „K1. Schr.“ str.
288, iz druge  pa 16 narodnih pesmi. (Gl. KI. Schr.“ str. 351—367).

J ) Poslednjič v Beču 1.1875 po zaslugi gosp. dr. Miklošiča in več drugih
odličnih narodnjakov.

3 ) Pod napisom: »Versionis Novi Testamenti serbicae speeimen" (z uče¬
nim predgovorom Vaterjevim). Drugič je izišel pod navedenim srbskim napisom
v Beču 1. 1847.

53

najskem („Marxer Friedhof"), kjer so slovenski  pevci, visoko- I
šoici Dunajski, za nove dobe o vseh svetah (po Dunajski navadi
namesto „o vseh vernih dušah") uže več nego enkrat z domačimi
glasi počastili slavnega rojaka spomin. Da se ni zgodilo to še
večkrat, temu niso bili krivi vrli mladi rojaki, (nego — neugodne
okolnosti, ki so jim branile).  Od 1. 1878 ponavljajo blagi mla¬
deniči svoje neskončno poštovanje do mrtvega, ali v našem spo¬
minu brezsmrtnega rojaka pokladaje mu vsako leto vsaj krasen
venec na grob njemu in sebi  na čast.

Kopitar in Safarik.

Slišali smo, s koliko radostjo je bil rodoljubni Kopitar  ')
v pismu 26. maja 1820, pisanem prijatelju Mušickemu — po¬
zdravil „novo zvezdo v Novem sadu  vzhajajočo". — Tako je
imenoval tedanjega mladega, nadepolnega gimn. učitelja in rav¬
natelja P. J. Šafafika.

Ni se motil bistroumni veljak. Poslavil se je Šafarik se
slovanskim jezikoznanstvom in zgodopisjem s časom res tako,
da ga „kuje ves slovanski svet v zvezde".

Takega učenca in prijatelja zaželel je bil učeni jezikoznanec
in zgodovinar slovanski — Kopitar,  ter mu počel menda še
pred letom 1823 dopisovati in priobčevati svoje znanstvene (zgo¬
dovinske in jezikoznanske) misli.

Ali na žalost uničeni so vsi vzajemni dopisi med v K o pi¬
tanjem in Safafikom.  Iz verjetnih ust vemo, daje  Safarik
o prvi nesrečni dobi svojega življenja (1. 1857) v Pragi uničil
vse liste, katere so mu pisali nekdaj drugi učenjaki in prijatelji,
tedaj tudi Kopitarjeve.  Zatrti so v žalibog i „Šafarikovi do¬
pisi Kopitarju"; ohranili so se samo Šafarikovi listi pisanj slo¬
večemu pesniku Janu Kolarju. Podaril jih je gosp. A. V. Sem-
bera  in to 200 češkemu muzeju, a ta jih je začel razglašati
stopram 1. 1873, tedaj 12 let po Šafarikovi smrti v svojem
„Časopisu“.

Ali toliko, da smo se omrsili, ustavi neki mogočnik tiskanje

— kakor smo zvedeli v iz drugega povse verjetnega v živega vira

— zato ker zabavlja Šafafik v v naslednjih listih tudi Čehom.

Izišlo je v imenovanem „Časop. česk. Mus.“ 1. 1873 in 1.
1874 samo 73 listov, ki so bili pisani vsi od 1. 1821 do konca
1. 1827 iz Novega sada.  To so tedaj dopisi samo šesterili let.

Vendar mu moramo biti zahvalni, da smo smeli vsaj ,,pa-
perkovati" po teh prezanimljivili listih, v katerih se spominja

‘) Čehoslovani poudarjajo izgovarjajo to ime prvi  zlog in potezajo ne¬
koliko  na koncu — ar; "brez naglasa je pa njim srednji  zlog, ki ga mi po¬
udarjamo ali naglašamo. Zato piše Safarik namesto po naše „Kopitar‘‘ v svojih
listih „Kopitar“; (samo prvič „Kopytar“).

54

pisavec na več mestih tudi Kopitarja ter se izpoveduje premi¬
lemu prijatelju svojih najskrivnejših misli o njem.

Tudi v več drugih dopisih (Vostokovu, Pogodinu in Palac-
kemu) izpovedaval se je Šafarik odkritosrčno — morda preod-
kritosrčno vseh svojih misli o Kopitarju — o njegovih delih in
o njegovem značaju.

Posta jasno je v vseh teh listih ali izpiskih iz njih — po¬
pisano razmerje med Kopitarjem pa Šafarikom. Kazločno nam
pravijo ti poverljivi dopisi, da ni bilo med „učiteljem in učen¬
cem" uže davno v  prave sloge, premda sta si dopisovala več let,
dokler je živel Šafarik še v Novem sadu.

Poslušnega učenca želel si je Kopitar,  kakor si želi
vsak  učitelj, ter ga hotel za roko voditi, celo noge mu premi¬
kati in uvesti ga v svoje svetišče. Učenec je pa izmikal, če tudi
strahoma roko po malem uže iz početka, hote stati na svojih
nogah  in hoditi po — svojem potu,  ter je bil na razpotju
uže davno  poprej, nego je bil zapazil to njegov, v priljubljeni
si uzor ves zamišljen vodnik.

Prvič se Šafarik spominja Kopitarja v listu 2. febr. 1828 .
Ondaj sta si hotela Šafarik (iz Novega sada) in Kolar (iz Peste)
naročiti si nekoliko ruskih in poljskih novin. Šafarik priobčuje
Kolarju, da je poprašal pismeno Kopitarja  (in Jungmana), ka¬
tere novine so bolje, in da pričakuje še odpisa; — Kopitar¬
jeve  slovnice pa da ni še videl. 24. maja 1823 prosi Kolarja,
naj mu izpiše (na kratko) iz Dunajskih »Jahrb. d. Lit. “ XIII.
zvez., kako je presodil Kopitar  Dobrovskega „staroslov. gram.“
vzlasti pa to, ni li v njej tudi kaj o književnosti tega jezika.
Kopitarjeve  sedanje misli, da mu niso znane, a od nje v ga da
jih ni mogel zvedeti. V pismu 21. januarja 1824 prosi Šafarik
Kolarja, naj mu z drugimi knjigami vred iz Peste omisli po
knjigarju Kilijanu tudi Kopitarjevo  slovnico; 10. okt. 1825
toži se pa prijatelju, da je tega uže leto dni, kar je prosil Ko¬
pitarja,  naj bi mu  poslal »kritično izvestje“ o popu Duk-
Ijanskem,  ') kje mu je izvirnik, je li „cerkveno-slovenski“ ali
prosto srbski itd., pa da ne more dobiti od njega ničesar.

Spomina vreden je posebno prvi list 1. 1826, pisan J. Ko¬
larju iz Novega sada 9. januarja 1826: »Prišel sem sidlu stare
cirkevne Slovenčiny na stopy“ (prišel sem sedežu stare cerkvene
slovenščine na sled). Ali to priobčuje milemu prijatelju kakor
največo skrivnost, ter ga prosi, naj je ne razodene živi duši. -)
»Obavam se, — veli — aby Vuk (Vik) a Kopytar na mne ne-
udefili.“ (Bojim se, da nebi Vuk pa Kopitar udarila na-me).
»Časem vice“ (s časom kaj več).

') Ondaj se Šafariku ni še sanjalo, kolik je ta posel, ki ni opravljen do
dobrega še dan denes. (Prim. v „Letop.“ 1879 str. 194—195.)

J ) »Prosim ražtež to pro sebe zadržeti 11  (»časop. česk. Mus.“ 1874;
str. 54).

55

V dopisu 20. febr. 1826 piše Šafarik J. Kolarju:

„Stopy stare Slovenčiny Vam t&k na kratce ukazati ne-
mohu“. V Turčiji, veli nadalje, je več „slovenskih“ [slovanskih]
plemen nego se gg. Vuku  in Kopitarju sanja. Naštevši več
imen mest macedonskih itd., (ki jih tolmači se slovanskimi),
opominja prijatelja zopet, naj tega ne pravi tačas nikomur, da
se ne vplete [on, Šaf.] v kak prepir z gosp. Kopitarjem  zarad
njegove Korotanije, ‘) rekši: „Kedar se oborožam, ondaj pojdem
na bojišče. 11

Ko so se poganjali tedanji književniki slovanski za vse¬
slovansko abecedo,  pisal je Šafarik J. Kolarju, (1. marca
1826) o tej stvari na dolgo in široko. — Ker Srbi nečejo ni sli¬
šati o tem, da bi popustili cirilico,  '*)  zato — veli — naj bi
se latinica  dopolnila s cirilico.  „K tomu absolutne radim
[svetujem], a pri tom zhstanu na včky včkov.  (Str. 65).

V istem listu potrjuje i Šafarik, da je snoval res i Ko¬
pitar novo abecedo. Hotel je namreč, kakor smo uže povedali,
pomnožiti latinsko  abecedo Slovanom za rabo. Namenil jo je
bil izprva menda vsem Slovanom, pozneje •—■ priljubivši si ča¬
stitljivo cirilico ■— vsaj onim Slovanom, katerim rabi latinica, —
naposled pa (t. j. potem, ko so se bili Čehi poprijeli sedanjega
porožičenega Husovega  pravopisa) vsaj dotičnim Jugoslo¬
vanom. * * 3 )

Šafarik piše namreč:

„To, kar sem tukaj povedal o vseslovanski abecedi,
povem, kedar bode čas za to, tudi drugim „vseslovanom“ (vzlasti
pa gosp. Kopjitarju]), ki je prav za prav kriv vsemu temu abe-
cedovanju, a sam se pa sramuje svoje izmisleke
dati na s vet“.  4 )

Ali več nam ni priobčil o skrivni „Kopitarjevi abecedi 1 ' ni
Šafarik.

Znamenito je Šafarikovo pismo, poslano J. Kolarju iz No¬
vega sada 21. maja 1826 — menda potem, ko je bila izišla
Šafarikova prva  knjiga: „Geschichte der slavischen Sprache
und Literatur nacli allen Mundarten 11  (Ofen 1826); P [an] Ko¬
pitar  (sic) mi naj ednu p očina i čast  o i m n oh  o p sati. 11

V istem listu oznanja Šafarik prijatelju, da je dal Dobrov¬
ski zopet nekaj o Cirilu in Metodu na svet, in pravi: „K**
[Kopitar] piše: „auch nicht befriedigend. Der gute D** wird
alt“. — Ste li čitali presodbo v „Jahrb. d. Liter. ?“ —

') ,,Zatlm se neračte o tom pronesti — abych se do putky s. P. K—rem
pro jelio Karantanii ne vpletel. Až se ozbrojim,  potom vijdn nabojište (Str. 63).

3 ) »Kdo jim do kyrilliei šaha, ten jim do srce saba“ (Str. 68).

3 ) Uže 1. 1808 želel je ..latinice" z obožavanim Schlozerjem vred tudi Ru¬
som. Glej o;paz. na str. XXI. Kopit, slovnice.

b „časop. e. M.“ 1874; 68.

5 «

„Prokoša nam je razglasil za bedaka in [za] 'sleparstvo
kakor Libnšin zbor- 1 . ') — Temu dodaje še tehtne besede:

„P. Kopitarovi se jeste pora d o Kyrillo - Metliodo - Karan-
tanii sniva!“ itd.

Glejte razpotja,  — glejte razstanka med Kopitar¬
jem in Šafarikom!

O tem se _ pa ne sanja o tej dobi še čisto nič ponosnemu
učitelju, ki misli še vedno, da je našel v Novem sadu poslušnega
učenca, vernega znanstvenega prijatelja in slednika.

Kopitar dopisuje tedaj, ne sluteč, kaj se godi v Novem
sadu, svojemu nadepolnemu učencu tudi posiej, ter ga pazi pre¬
skrbim, da ne bi kam zašel ali zagazil. — Ta prevelika skrb
ijčiteljeva ni bila pa učencu posebno ugodna. To nam svedoči
Šafarik v listu J. Kolarju 24. sept. 1827 pisanem s temi bese¬
dami (gl. str. 415 „Casop.“): „Kopitar [sic] pofad dotira a žada
[priganja in zahteva] selil agende  Beweise de Slaviš in Illy-
rico et Moesia ante sec. VI. — a pravi: vulgaria et scio et ne-
gligo“ (navadne pripovedke znam, pa jih ne maram).

„Jemu tedy v teto veci nemože byti spomoženo. „Schla-
gende Beweise“ može jen mathematika dati — ja sem spokojen,
jestli jen nejvčtši k vire podobnost dosalinuti moliu. Bone Deus,
(pnis in tanta antiquitatis obscuritate omnia evidenter et ad
oculum demonstret? Kde liistoria mlči, tam su jinl [drugi] rovnč
hodovčrni svSdkove [jednako verjetni svedoki ali priče] staro-
žitnosti." — „Ja za to mam, že jsem nalezi [našel] klic  k ta-
jemstvi naši prastare historie, a že na prave ceste sem.“ —

Mahom nato navaja več prestarih krajevnih imen, ki se
nahajajo v starem Iliriku in v Meziji ter jih razglaša za slo¬
venska". s ) Najvažnejša dokaza ^zoper Kopitarja ste mu pa dve
imeni. O njih piše (na str. 416 „Časop.“) tako:

„Imen Črmen  (t. j. črven) in Debr  t. j. dolina nahajamo
na stotine; uže pri Herodota Kyrmiana  itd. pri Prokopu itd.
To poslednje [ime] svedoči, da je domovina cerkveni staroslo¬
vanski govorici til v Traciji, Macedoniji in Meziji, a ne v Koro-
taniji, kakor trdi v jedno mer Kopitar;  kajti — modruje Ša-

') Ondi str. 77.

^ Ondaj je Safari  k (prav za prav Safarik,  Slovak) obliko „slo-
venskv, a, o“ rabil tudi za širji pomen: ,,slovansky, a, o“. Znano je, da go¬
vore Slovaki (kakor pravijo sami) „sloveiisky“, a ne „slovacky“; imeli so tudi,
ni davno tega, svojo „Matico slovensko". Zadušil jim jo je na preveliko žalost
— sovražnik. — Po nemški govore pravijo pa Ogri namesto „slovakiseh“ po
navadi „slaviseh rt .

57

fafik nadalje — samo v »cerkveni slov.“ je čnnen 1 * ) = čer v en
[rdeč], a d e b r a ) = dolina.

Toži se nadalje še v istem listu proti koncu, da mu neče
Kopitar nikakor pripoznati, da so postali nekateri skrajški v
cirilici tako, kakor si je on mislil in tudi priobčil bil uže obema
prijateljema. —

Šafafiku se zdi, da je njegovo razjasnilo tako jasno, da ne
more biti jasneje. „Haec omnia pro se loquuntur“. (To vse samo za-se
govori). — Ali Kopitar mu ni hotel verjeti nikakor, nego za¬
hteval dokazov, da so to skrajški itd. 3 ) „Za Boga, treba li tu
dokazov!" 4 5 ) vzdihuje uže drugič Šafarik pod mogočnim »upli-
vom“ Kopitarjevim, katerega se vendar zdaj ni mogel iznebiti
še povse.

Kaže se nam ta vpliv še na drugačen način: 1. okt. 1827
oznanja namreč Šafarik prijatelju J. Kolarju, da je na priga¬
njanje Kopitarjevo napisal presodbo ali prav za prav razlago
Bobrov, spisa: »Fridmci Iter" za Dunajske „Jahrb.“ in da je
moral v tem Kopitarju ugoditi in popustiti — po pravilu „ljubav
za ljubav". ®)

Sila potreben se je videl ta »zagovor" Šafafiku; kajti po¬
novil ga je še v listu 25. okt. 1827 z drugimi besedami, 6 ) ozna-
njaje prijatelju, da je poslal omenjeno presodbo istega dne v Beč.

Pa še enkrat pride v istem listu na dan slavnega Slovenca
vpliv na upornega učenca. —

Priobčivši Šafarik J. Kolarju, kako je (pretresaje Suro-
wieckega  knjigo o starih Slovanih in sestavljaje dopolnilo tej
knjigi) zasledil več znamenitih reči, in da kani razpravo o tem
napisati po češki,  — poroča namreč dalje: »Ker pa tudi Ko¬
pitar zmerom priganja in sili, 7 )  utegnilo bi se zgoditi,
da dam izpisek iz tega kedaj  [»jednim časem"] tudi v Dunajske
»Jahrb."

‘) Glej v Mikloš. staroslovenskem slovarju na str. 1121 iz rokopisa Su-

prasl. itd. črmI>n r J>, ruber = rdeč. — Iz iste starosloven. besede izhajajo da¬

našnje slovenske: črmelj, eermel, emrl ali čmrlj, tudi: „žrmljak“ luteum ovi (v

Eibniei) = rumenjak, žoltak itd.

5 ) Besede „debr“ ali »debil," ni v vsem Mikloš. slovarju, nego na str.
190 samo „dabrl)“ silva, gojzd (Nomoean bulg. saee. XIII.] Prim. (ondi na str.
189) tudi stsl. besedo »dabrava" naši sedanji besedi »dobrava' 1 .

3 ) »Demonstra, quae asseris, illa esse eompendia." (»Casop. česk. Mus"
1874:; str. 417).

')  »Bone Deus, treba-li tu diikazdv!" (Ondi).

5 ) Musel sem v tom Kop. uhoveti „a popustiti — an mi i on v mnohem
na pomoči." (Str. 418).

6 ) Oznamil sem Vam, že na požadani Kopitara rečen, a vyklad psal sem
na Dobr. It er Friderici.  Dnes to posilam. Musel sem v tom povoliti Kop.
an i on mne tytyž služi. (Str. 420).

7 ) — „všelijak dotira, a nastoupa (Ondi).

58

Ali s časom začne preblagovoljni vpliv Kopitarjev — pre¬
sedati rahločutnemu in po samostalnosti hrepenečemu Šafafiku,
premda mu je pisal Kopitar  zmerom jako prijazno in odkrito¬
srčno.

Ali vprav ta prevelika odkritosrčnost — bila je Šafafiku
(čujte, čujte!) sumljiva.  —

To nam priča Šafafik sam v listu, poslanem 11. okt. 1830
prijatelju Palackemu, govoreč o Kopitarju:  „Piše mi on pre-
často apriliš upfimne cht&je mne na svou samospasitelnou
viru  obratiti itd. itd. — MnS každe tyranstvi (!!) nesnesne“. ')

Podpisana je bila tedaj s temi razločnimi besedami ločitev
med Safarikom pa Kopitarjem uže 1. 1830 v Novem sadu;  a
ničesar ne sluti še „preodkritosrčni“ Kopitar.

Ne sluteč te odločne premembe, v nadaljuje neutrujeni rodoljub
svoje odkritosrčno prijateljstvo se Safarikom po starem, ter 'mu
hodi na roke, kakor koli more. Dobivši od prijatelja M. Čopa
slovenske književnosti obilen popis, pošlje ga 1 . 1831,se svojimi
opazkami na rokopisu in z odlično pismeno pohvalo Šafafiku
v Novi sad.

Kakor je bil Kopitar pohvalil in priporočil Šafafiku Čopovo
delo, tako so bile pohvaljene Kopitarjeve opazke 2 ) v Šafafikovi
zgodovini jugoslovanske književnosti, ki je pa prišla stopram po
njegovi smrti 1. 1864 v Pragi na svet.

Ondi se čita, da je Kopitar v svojih pismih priobčil Šafa¬
fiku tudi nekoliko zapiskov o Cojzovi rodovini.

Tako se je v  vršilo to „na-pol-prijateljstvo“ še dve leti med
Kopitarjem pa Šafafikom, — dokler je živel ta v Novem sadu,
in ga ni drznil odpovedati Kopitarju na ravnost.

L. 1833, ko se je Šafafik, (popustivši svojo službo v Novem
sadu), selil v Prago,  oglasi se gredoč na Dunaju  tudi Ko¬
pitarju.  — Kako vesel je bil v naš Kopitar tako odličnega
učenca in poštovanega prijatelja. Žele iz vsega srca orati s ta¬
kim možem slovansko ledino, — ponovi odkritosrčno,  kakor
mu je bila navada, svojo poprejšnjo pismeno ponudbo: naj bi
ostal pri njem na Dunaju, 8 ) da bi delala poslej sč združeno
močjo kakor sta nekoliko let poprej Dobrovsky pa Kopitar
— slovanstvu na korist. (In kako hvaležen mu je bil Do¬
brovski  za tako „tiranstvo“!) —

Ali preobčutljivi Šafafik,  ki ni mogel nikakor pritegniti
nekaterim mislim Kopitarjevim, a vzlasti onim o pravi domovini
staroslovenskega cerkvenega jezika), — ni hotel privoljiti nikakor.

') „Slovn. naue.“ IX. 1872; str. 5.

5 ) „biindig und schlagend, wie es seine Weise war". (P. J. Šaf. Geseh.
der siidi. Literat. I. 1864 Vorw. IV. V. — Prim. Marn. „Jezien.“ 1880; 24).

“) Prim. besedam iz dopisa Palackemu 11. okt. 1830 v„Slov. naue.‘'IX; 5.

59

Prešel je, kamor ga je bolj vleklo, —- v Prago  k svojemu
Palackemu.  Prijateljstvo s Kopitarjem pa vsaj na videz še
ne neha. To se je zgodilo stopram potem, ko so bile 1. 1837
izišle Šafarikove „Slovanske starožitnosti 11  in jih je Kopitar
strogo presodil (v C h m el o vem časniku: „Oesterr. Geschichts-
forscher 11  1. 1838. I; str. 501 i. d.) vzlasti zato, ker je Safarik v
svoji imenovani knjigi na str. 814 i. d ;  trdil zdaj s Kopitar¬
jevimi nasprotniki vred očitno, da se je slovansko bogočastje
pričelo v Bolgariji  itd.

Nekdanja prijatelja — bila sta si stopram od te dobe
očitna nasprotnika.  Tri leta poprej hotel je Kopitar Ša-
fafiku  še pokazati, kako ga spoštuje, s tem, da mu pošlje
0- 1835) prvemu odtisek svoje prve znamenite knjige „Glag ;
Cloz.“, predno so jo začeli še (z letnim štev. 1836) razpošiljati
knjigarji po svetu.

Ali premda je nasprotoval Kopitar  uže v tej knjigi Sa-
fariku  očitno zastran starosti bolgarskega jezika, ogibal se je
Safarik vendar na vso moč očitnih prepirov z nekdanjim uči¬
teljem svojim; branil se je — izpodbijal Kopitarjeve misli, in
razodeval svoje  o Kopitarjevem počenjanju rajši samo pis¬
meno  v listih drugim  znanstvenim prijateljem pisanih.

Prezanimljiva so ta pisma, da ne bi priobčili vsaj pogla¬
vitnih stvari iz njih častitim domorodcem, kateri se zanimajo
za slovečega domorodca, po katerem so se ozirali nekdaj, kakor
po »zvezdi prehodnici“, vsi slovanski učenjaki.

Rusu M. P. Pogodiliu,  ki je bil zaprosil Safarika,
naj bi on  presodil imenovano knjigo Kopitarjevo, odpisal je Sa¬
farik iz Prage 2. oktob. 1835 tako: ')

„Kar se tiče Kopitarjeve  knjige, morate prositi V o-
s tok o v a, naj jo on presodi. Njemu to pristoji najbolj. * 2 ) Jaz
ne morem in nečem zdaj pečati se s tem. V svoji razpravi o
starobolgarskem, t. j. ciril. narečju mi je spomniti se te
reči“. 3 ) ' „To pa mi je vendar vzeti v misel uže zdaj o Kopi¬
tarjevi knjigi 11 :

»Kopitar veli, da štejem jaz sedanjo bolgarščino za staršo
od Cirilove in. Metodove dobe; ne vem, kako me je mogel raz¬
umeti tako krivo; kajti jaz sem prepričan, da je vprav narobe. 11
[Na str. 320 v dopisu Pogodinu  2 /, 2  1835 ponavlja namreč Sa¬
farik skoraj iste besede s tem dodatkom: „Jaz sem bil in sem

') Gl. A. N. Popov. ,.Čtenija vB imperatorskomB obšeestve istorii
itd. IV. (Moskva 1879) na str. 146 — 147.

’) „Er ist der competenteste Richter. 1 ' —

3 ) Stopram dve leti nato (v „Oasop, česk. Mns.“ 1837, str. 232 — 235) pre¬
sodil je Saf. Kopitarjevega „Glag. Cloz.“ jako ugodno, t. j. „diplomatično“, pre-
pustivši razsodbo o starosti glagolitsko abecede in liturgije slovanske bodoč¬
nosti.  Vse drugače govoril je drugo  leto Kopitar  presojaje Šafarikove „sta-
rožitnosti". —

60

še zmerom teli misli, da je sedanja ali nova bolgarščina
pričela poganjati stopram po strašnem razpadu bolgarske države
(po L 1019), pognala pa da je stopram mnogo pozneje, vzlasti
po turskem prihodu. Meni je bilo „bolgarsko“ ali „cirilsko“ zmerom
isto 11 ]. Ponovivši v prvem odpisu v (2. okt. 1835) besede Kopitar¬
jeve iz „Glag. Cloz.“ ') vzklikne Šafafik: »Nikoli nisem kaj ta¬
kega niti govoril niti pisal 11 . »Ne morem Vam povedati, kako
mi je to neugodno." —

4. jul. 1836_ piše. Šafafik istemu prijatelju zopet nekaj no¬
vega — o Kopitarju;  kako namreč Kopitar, (ne zadovolevši
s tem, daje  postavil glagolico  za vrstnico cirilici',  raz¬
glaša zdaj' * 2 ) glagolico  za »prestaroslovansko" (»fiir uralt-
slaviscli"), za ostanke staroslovanskega rimskega pisma [»Ueber-
bleibsel der altslavisclien Runenschrift".] —

Na posled veli Šafafik  — naj navedemo njegove lastne
besede: »Ich bin neugierig, wohin diese Narrheit fiihren, wo
»endigen werde. D a s s dabei and er e Motive u n d A b s i c h-
„t e n zu Gr u n de liegen, als Sie sicli vorstellen,  ist
»getviss." (! ? !) —

Po zadnjih besedah sodimo, da je vedel in — na žalost! —
verjel tudi Šafafik  ono »izmišljotino", katero je stopram tri
leta pozneje  raztrobil oni skrivni Pantilij  po Brokhau-
sovem „Conversationslexik. d. Gegenw.“ III (1840).

Istega pomena dopis o glagolici  poslal je bil Šafafik
uže poprej [21. febr. 1836) V o st okovu. 3 )  Priobčivši temu naj¬
prej, da se Kopitarjev  »Glag. Cloz." ondaj ni dobival še na
prodaj, ter da je bil Kopitar do onega dne samo n j em u in Po¬
godi  n u prvima 3 ) poslal po 1 odtisek, 4 ) — piše Šafafik na¬
dalje ;

»Njegovim mislim, — daje glagolska abeceda  starša
»ali [vsaj] vrstnica cirilski, in da je Metod  stopram po Ci-
»rilovi  smrti s pomočjo latinskih menihov v Korotaniji zve-
»rižil cirilsko  abecedo, ter preložil cerkvene knjige v »koro-
»tansko" narečje, — ne pritegnem nikdar, dokler bodem zdra¬
vega razuma in umel, kaj je zgodovina." 5 )

Naposled se ponižuje Šafafik  pohlevno pred Kopitar¬
jem  in pravi, da sicer jako čisla njegovo bistro glavo in njegovo

‘) Glej na str. XXXIII. „Nee male quis dieat cnrn Sehaffarikio, hune
linguae bnlgarieae statum vix non ipso CyriIlo antiquiorem videri; — in na
str. XLVIII: „Lingua Bulgariea hodierna, Sehaffarikio judice, antiquior S. Me-
thodio.“

a ) Gl. Vostok. „Perep.'‘ str. 325—326.

3 ) Zarad pristojnosti imenuje S. najprej Pogodina,  a za njim stopram

sebe.

*)  vendar morebiti tudi Vam [Vostokovu] in drugim prijateljem —
popravi si S. naglo napisane besede.

*) »Seinen Hypotheson (itd.) werde ieh nie beipfliehten, so lange ich
gesunden Mensehenverstand  habe, und was Geschichte sei, verstehe." —

61

učenost; a ne more si vendar kaj, da mu ne bi — »četudi ža¬
lostnega srca" — očital prepravdljivosti, t. j., svojeglavnosti v
pravdanju, lažnega modrijanstva in gole neresničnosti; ') »pa se
nečem — veli — prepirati ž njim". —

Tako lmdo je Šafarik  sodil in (vsaj glede glagolice)
obsodil Kopitarja  v navedenem pismu iz početka 1. 1836.

Ali ne dvojimo, da se je s časom neizrečno kesal te pre¬
nagle sodbe ter se tolažil vsaj s tem, da ni bila očitna;  kajti
čujte, kaj se je zgodilo.

Naposled in sicer predno je minulo 22 let, dokazoval je
namreč Safari k sam to, kar Kopitar,  in res tudi dokazal:
da je glagolica res starša od cirilice, vrh tega pa še i to,
<la je prav za prav »glagolico" iznašel Ciril, —
tako imenovano »cirilico" pa sestavil bolgarski
škof Klemen.

Preklical in popravil je tedaj Šafarik s tem znamenitim
spisom veliko krivico, storjeno Kopitarju  — res da — v ne-
očitnem pismu, ki ga je pa razglasil »čas" — na srečo potem,
ko je bila krivica uže popravljena in imenitna pravda »o gla¬
golici in cirilici" uže dognana — sloveči bistroumnosti Ko¬
pitarjevi na čast.

Dognal jo je Šafarik  sam  tako izvrstno, da je podpisal
njegovo razsodbo v glavni stvari brez kakega prigovora tudi
»slavnega učitelja slavni učenec. 11  (Gl. Encykl. Ersch-Gruber“
I. pod besedo „Grlagolitisck“ str. 403—422).

Potrdivši tedaj naposled Kopitarjeve  misli zastran „gla-
golice“ in „cirilice“ skoraj do zobca, spoznal je Šafarik,  da
se Kopitarju ne sme — in ne bi bila smela nikdar oči¬
tati  prepravdljivost, lažno  m o d r i j a n s t v o 2 ) in gola n e-
r e s n i č n o s t, — da je bil K o p i t a r potem takem poštenjak
ves, kolikor ga je bilo od glave do nog, in da je to, kar je
trdil, — trdil iz gole uverjenosti  — povse odkritosrčno.

Veren sin predrage svoje domovine, držal se je brez straha
in obzira vedno domačega pregovora:

„Kar je na srcu, to je na jeziku . 44

To je zvedel 1. 1840 Šafarik  s tajnim Pantilijem  i.
dr. vred — tudi iz Kopitarjevega „Hezihija“.

4 ) »Kopitars (dessen Talent umi Kenntnisse icli ubrigens lioch-
schUtze und mich deiniitig vor ihin beuge) Reehthaberei, S o p bi¬
ster e i, ganzlicher Mangel an Wahrh ei tss inn (!!!) betriiben mich in
holiem Grade; icli mag aber mit ihm molit streiten—

’) Ako bi bil Šafarik živel še 1. 1872, vem, da se ne bi nahajale ni v
»Slovniku nauenem" (IX. na str.,5) o Kopitarju razžaljivo besede: »dvorskeho
slavisty a zofisty.“  („Slova Š.—ova“).

62

Kopitar pa Vostokov. ’)

Še dokler je živel očak Dobrovsky, začela sta si bila dopi¬
sovati sloveča učenjaka slovanska Slovenec Kopitar pa Rus
Vostokov  — oba izvrstna jezikoznanca in ondaj oba ces. knjiž¬
ničarja, Kopitar v Beču,  a Vostokov v Petrogradu.

Kako je Kopitar čislal i Vostokova, vidi se iz jednega nje¬
govih listov (1. 1841), v katerem piše učenemu Rusu, da mu
mora on (Vostokov) hote ali nehote nadomestiti Dobrov¬
skega.

Da je Kopitar začel Vostokovu pisati uže 1. 1828, kaže nam
mladega F. Adelunga list, pisan 31. okt. 1828.

Mladi Adelung piše namreč Vostokovu, da mu pošilja v tem
listu Kopitarjevo pismo, ki je bilo poslano z Dunaja v zvežnju
z drugimi pismi v cesarjev glavni stan (Hauptguartier), v „štir-
desetnici“, t. j., v štirdesetdnevnem prestanišču (Quarantaine) pa
bilo razpečateno in prekajeno, da tedaj — veli Adelung — V o-
stokov  zdaj lahko vgane sam, zakaj je tako zastarelo in luk¬
njičasto. 2 ) — Pisano je pa bilo 3. avgusta 1828.

Dozdeva se nam, da je bil to prvi Kopitarjev dopis Vosto¬
kovu,  a prvi Vostokov list, pisan Kopitarju aprila meseca 1829,
bil je odpis na ono zastarelo pismo Kopitarjevo.

V tem odpisu 3 ) prosi namreč Vostokov Kopitarja najprej
na kratko nemški, naj mu dovoli, da se sme zahvaliti ž njim po
ruski,  ker si misli, da zna Kopitar z drugimi slovanskimi
jeziki vred tudi po ruski,  a njemu teče pero najglaje po ruski.

Nato se opravičuje, da mu ni odgovoril poprej: „Najin pri¬
jatelj Keppen, po katerem Vam pošiljam nekoliko knjig, lahko
posvedoči, da se to ni zgodilo iz malomarnosti („ne ot nebre-
ženija“). Potem poroča Kopitarju, da je imel ves čas posla usta-
navljaje „Rumjancovski muzej“ itd., dalje: daje  priredil okraj¬
šano rusko slovnico za niže zavode, po svoji „prostrani * 1 * slovnici
za gimnazije, to pa da prepisuje zdaj na čisto itd. Naposled
imenuje knjige, ki jih je' poslal na dar Kopitarju, pridvorni knjiž¬
nici in Pražkim učenjakom. —

V listu 30. apr. 1830 (na str. 280, br. 208) zahvaljuje se
Kopitar  Vostokovu za poslane mu nove stvari, pa tudi za bla¬
govoljne vrstice. „Jeden list Vaš — piše K. na dalje — priobčil
mi je pokojni Dobro vsky, mudi se poslednjič na Dunaju, tako

') Aleksander (Hristoforovie) Vostokov,  slavni ruski jezikoznanec, rojon

1. 1781 na Livonskem (Lievland) umrl 1. 1864 v Petrogradu. 9 let po njegovi
smrti izdal je I. Sreznevski sč svojim pojasnilom njegovo obilno in prezanim-
ljivo dopisje (Korrespondenz) pod napisom ruskim: IlepeilHCKa A. X. llOCTO-
KOIia (Perepiska A. H. Vostokova) v Petrogr. 1873.

*) V takih prestaniščih prebadajo in kade namreč pisma zato, da bi jih

ravlrn^ili

*)’ Perep. str. 276, štev. 202.

63

tudi odtiselc svoje knjige „Institutiones", — poln obkrajnic (Mar-
ginalien) za . drugo izdajo. Jako me je zanimalo, da je v Ostro-
mirovem evangelju sv. Silvester postavljen na zadnji dan decembra
meseca. Vidite, kako tudi ta „panonizem“ nanovo potrjuje našo
misel, ') da seje staroslovenski  govorilo po panonski škofiji
Metodovi. '*)

„Še dan denašnji so po tolikih nezgodah („post tot discri-
mina rerum“) panonski Slovani, t. j. 6ni, ki govore slovenski, 3 )
po Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, zahodnem Ogerskem od
Blatnega jezera do Šoprona (Oedenburg) in po banovini h r v a t s k i
(„Provinzial - Kroatien**), ter jih je več nego poldrugi milijon:
nekdaj so pa segali celo v Tirole in Bavarsko, ter se dotikali
pri Linču ob Donavi s Čehi na njenem levem kraju. Njih [Slo¬
vence] pa Bolgare štejem za jedno pleme, ki so ga več nego
200 let po njegovi naselitvi ob južni Donavi, („katere naselitve
zgodovina ni zapazila 1 *), novi naselniki Srbi in Hrvati razpolo¬
vili, kakor zagozda sredi njih zabita („cuneum egerunt per me-
dios Slavos novi advenae Serbi et Croatae**). —

„Uže zdaj, ko ne znamo bolgarščine več nego toliko, da jo
ločimo od srbščine, — vidimo, da je slovenščini bolj v rodu [nego
srbščini]; n. pr. po Leakovi knjigi „Researches in G-reece“:
stori za stvori  (slovenski s turi za stori);  bar  at  (quae-
runt“), sloveli, bar a m (ich frage)): „orei“  sloven. orehi;
„zaitzi“ sloven. zajci (srb. zeci) itd.“

Nato priobčuje Kopitar Vostokovu, da bode naganjal rojake,
naj popišejo vendar uže naš besedni zaklad, ter omislijo Vosto¬
kovu in drugim [jezikoznancem] bolji slovar, nego ga je skrpal
pokojni P. Marko. — Tudi mu napoveduje K., da dohode iz
Kranjskega skoraj novih slovenskih knjig, ter mu jih hoče po¬
slati na oddarek 4 ) za poslane mu lepe stvari.

„Jako ugodno mi bode** — veli nadalje Kopitar — vse, kar
koli Vi napišete; posebno ugodne bi mi pa bile ruske narodne
pesmi, narodne veselice (Volkskomodien), vzlasti kar bi bilo v
pravem ruskem jeziku („erzrussisch“), pa tudi iz ruskih narečij
kaj („Dialektologie), n. pr. maloruske knjige.

Kopitar razodene zdaj Vostokovu, zakaj se je uprl Hanko-
vemu odlomku evangelja sv. Jovana, in pravi, da je moral to

') Kopitar piše tu po pisateljski šegi „uašo  misel" („unsere Meinung")
namesto: „mojo“.

D „Altslavisck ’sei die Spraehe der pannonischen Diozese Methods". —
Kopitar rabi v nemščini „altslavisch“ za „altsloveniscli“, kakor je „der Slave"
po njegovo (slovenski) „SIoven“ tedaj „die Slavin" po njegovo (slovenski)
,,Slovenka' 1 , kar je bilo uže omenjeno ,,K1. Schr.“, str. 290 („111").

a ) „Die pannonischen Slaven, d. i. die Slaven des windischen Dialektes
(slovenski)."

4 ) „Zu einigem &vzid<x>QOv ((  (Gegengeschenk).

storiti samo zato, ker je bil obečal pokojnemu Do¬
brovskemu, — da ni tedaj storil tega sam ob sebi. ’)

Znano je namreč, da ni hotel Dobrovsky zbog očitnih jezi-
kovskih pregreh nikakor pripoznati pravotnosti temu evangelj¬
skemu odlomku, ki mu ga je bil pokazal nekdaj Hanka, rekši,
da je zasledil ta stari odlomek (češki prevod) na platnicah neke
stare knjige, 4 ) in da izhaja po njegovih mislih iz X. ali XI. veka.

Ker je pa Dobrovskj trdil na ravnost, da je ta rokopis
ponarejen, zato se ga ni upal Hanka nato »obelodaniti", pa ni
pokazati živemu krstu, niti Palackemu, 3 ) dokler je živel Do¬
brovski, nego storil je to stopram po njegovi smrti (1. 1829) ;
Dobrovsky je bil pa podučil še pred smrtjo Kopitarja, ter ga
naprosil pismeno, naj se upre, ako bi se Hanka predrznil po
njegovi smrti z omenjenim evangeljskim odlomkom na dan.

V pismu 26. sept. 1830 (na str. 283, br. 209) oznanja Ko¬
pitar Vostokovu imenitno novico, da kani namreč na svoje troske
izdati in pojasniti znamenit glagolski rokopis, na kožico (per-
gamen) pisan, ki utegne biti, kakor je vsa podoba, — „naš
Ostromir", 4 ) ter prosi, naj mu bode pri tem na roko „z notra¬
njimi in zunanjimi pomočiti." Kdo ne sluti, da je govorjenje o
bodočem „Glag. Cloz.“?

Odgovorjaje 14./. 26.) dec. 1830 (gl. str. 284 pod štev. 210)
na Kopitarjevo oznanilo in prošnjo, obeta Vostokov, da ga je
volja se svoje strani pripomagati, da se privede ta stvar „v jav¬
nost", ter priloži svojemu pismu snimek nekoliko vrst iz cirilskih
rokopisov XI. veka, v katerih se rabijo glagolske pričetnice
(»načahmjja bukvy“ — Initial-Buchstaben). — „Ovržena je" —
veli Vostokov — „s to zasledbo pokojnega Dobrovskega misel,
da glagolske črke niso bile izmišljene pred XIII. vekom.

„Brez dvojbe so rokopisi, iz katerih so te pričetnice posnete,
starši od XIII. veka, in jaz jih po vsi podobi prištevam XI.
veku".

V tem listu priobčil je Vostokov Kopitarju tudi konec ali
sklep govora sv. Ivana Zlatoustega: »velika ubo tvan>“  iz
rokopisa Supraseljskega, ki ga Kopitar ondaj še ni imel prepi¬
sanega.

') »Gegen Hanka’s Fragment von Johannes Evangelio miisste ich ex
promisso an den sel. Dobrovsky,  dessen Protestation als gegen eino Impostur
einlegen. Es ist traurig, dass man aus Vaterlandsliebe ime fraude pieuse. —
Non ego!“ (Kop.).

5 ) »Disciplina et doetrina Gymnasii Gorlieensis/ 1  1595. (časop. česk
Mus. 1829, II. 33).

“) Da je pa Dobrovsky trdil pravo, dokazuje obširno gosp. A V. S e ra¬
be ra v svoji češki knjigi »Libušin soud doumela liejstarši pamatka reči češke
jest podvržen, tež zlomek  evang. sv. Jana“. — Ve Vidni, 1879“ (od str.
79—86).

4 ) ,,Er bat das Supin in TL, vervveebselt nie mit ete. ete. — veli
Kopitar, ki mu popiše nato rokopis in njegovo vsebino.

65

7. maja 1831 („Perep." str. 288, štev. 212) piše Kopitar
Vo st okovu,,  da ga je njegov list, pisan 14,/26. dec. 1830, za¬
tekel bolnega ter ga potolažil, od pomladi pa da „zdravstvuje"
menda popolnem. Obetaje Vostokovu očitno zalivalo za njegovo
ljubav, naznani mu, da ima rokopis Supraseljski vprav vse one
tri govore cele,  katerim ima on v rokopisu glagolskem samo
»odlomke" (kosce), ki pa jako ugajajo njegovim (Vostokovim)
mislim zastran razločka med % (7f\) in u (oy) itd.

Poroča mu na dalje, kaj bi rad dodal še svojim glagolskim
odlomkom, zaprosi Vostokova, naj mu da, če je mogoče, verno
prepisati omenjene tri govore sv. Jovana Zlatoustega iz rokopisa
Supraseljskega (naj bodeta rokopis pri Bobrowskem v Vilni, ali
zopet doma v Supraslju, ali pa nemara celo v cesarski javni
knjižnici Petrogradski), ter obeta ruskemu prijatelju, da mu po¬
vrne rad troske mahom, čim mu jih naznani in kako rad bi mu
vrnil o takih okolnostili ljubav za ljubav. —

To prošnjo ponovi Kopitar z drugimi besedami uže 9. maja
1831, rekši, ako ne bi prejel morda Vostokov zadnjega pisma,
[zato ker je bil ondaj vstanek na Poljskem]; in ker ne dobi še
nikakega odpisa, ponovijo  (po srečno za Ruse končanem poljskem
vstanku) zopet 1. oktobra 1831. Skrbel je tudi za to, da se po¬
vrnejo stroški mahom v Petrogradu.

Kako je slavni Vostokov imel Kopitarja v časti, vidi se iz
teh ruskih vrstic, ki jih je poslal oni temu oktobra m. 1831
(„Perep.“ str. 294, št. 217): Iz poslčdnego Vašego ot 1. okt.
1831 ja serdečnym udovoltstvijem uznal, čto posredi Včnskoj
holery [Dunajske kolere] Vy živy i zdorovy“. — Priobčuje mu
nadalje tudi svojo radost, da ni nehal pripravljati priprav za
izdajo glagolskega Dunajskega rokopisa [„Glag. Cloz."].

Naposled javlja: „Ako bi bil rokopis Supr. tu [v Petro¬
gradu], imeli bi Vi prepisek uže davno. Obrnil sem se zarad
njega do Bobrorvskega [v Vilno], in mu pišem denes zopet".

(5./17. nov. 1831 odpiše Bobrowski Vostokovu, da je ime¬
novani rokopis dobil tačas iz samostana Supraseljskega, da kani
(ker nima drugega pripravnega človeka), iz posebne ljubavi do
Kopitarja, ki mu je bil takq t  prijazen pred 10 leti na Dunaju, —
prepisati ga sam ter poslati Vostokovu naravnost v Petrograd;
a — na posled poslal ga je Kopitarju naravnost v Beč, in to
izvirnik, a ne prepiska).

Prihaja na vrsto ono znamenito pismo, ki ga je neutrujeni
Kopitar  svojemu ruskemu prijatelju poslal 29. apr. 1841 („Perep."
str. 348 pod štev. 271); ono znamenito pismo, ki se začenja z
besedami: „Vi mi morate hote ali pa nehote nadome¬
stiti Dobrovskega."  —

Potlej se toži blagemu prijatelju, kako mu v  se je izneveril
nekdanji učenec in mnogoletni dopisnik IHa<x>, [Safarik], ki sedi
zdaj (1841) po prijateljstvu Daji. [Pal.] na Dobrovskega stolici.

66

To žalovanje sklepa Kopitar z britkimi besedami: „Ich
stebe allein“  [samujem]. „Apres tant de revers, que
vous rest-il?  Kaj Vam, t. j. kaj mi[ ostaja po tolikih ne¬
zgodah? —

Ali Kopitar se (v dopisu) mahom potolaži in na to vpra¬
šanje s ponosnim Francozom sam ponosno odgovori: „M o i“
(jaz). — Vendar si lahko mislimo, kako težko je bilo ponosnemu
možu pri srcu, ko je videl, da ga je zapustil po „očakovi“ smrti
celo oni prijatelj, katerega si je bil priljubil do one dobe izmed
vseh najbolj poleg nesrečnega rojaka in dragega prijatelja čopa,
ki je pa, predno ga je pogoltnila neusmiljena Sava, tudi nekako
omahoval, in to, — kakor si je mislil Kopitar — premamljen po
dolgih, opravljivih jezikih vernih P a n tilij  e v c e v *)> ki so iz-
podkapali poštenjaku vseh poštenjakov  neoskvrnjeno
poštenje, ter mu ga na žalost tudi izpodkopali močno po latin¬
skem pregovoru, ki pravi:

„Calumniare audacter, sernper aliquid haeret“,

t. j. obrekuj predrzno (smelo), pa se ne boj, da se ne bi kaj
prijelo.

Da zagrizeni sovražniki Kopitarjevi niso zadovoleli samo z
jedno nesramno lažjo, nego jih raztrošali, hote ga uničiti povse,
skrivaj še več — in še nesramnejših o preodkritosrčnem in pre¬
ponosnem Kopitarju, priča nam dobro  [pa tudi slabo]  podu¬
čeni I. Sreznevski  v dolgem pojasnilu. (Gl. „Perep.“ str. 464,
štev. 271).

Kdo bi se tedaj čudil, da so mu se izneverjali prijatelji in
znanci; „kajti sum je vrag“  — rekal je neki sodnik.

Res, da je vrli Vuk obožavanemu svojemu Kopitarju
veren ostal do njegove smrti, ter ga pohajal (obiskoval) po go¬
stem; ali Vuk mu je bil samo učenec, Vuk je mogel modrega
Kopitarja  samo poslušati in posvetavati se ž njim zarad
srbščine; višemu jezikoznanstvu slovanskemu, (brez katerega
Kopitar ni mogel živeti, kakor ni riba brez vode), pa Vuk ni
bil kos; o tem se tedaj Kopitar  ni mogel razgovarjati ž njim
kakor s kakim drugim, kateri mu je bil raven.

Zato se je zdelo Kopitarju, da — samuje;  in si ni mogel
kaj, da se ne bi bil potožil „sebi ravnemu",  ali oddaljenemu
prijatelju, želeč, da bi mu o n nadomestil nepozabnega D o-
brovskega.

') „Nobis interea conseientiae nostrae fiducia seeuris, — doneč tandem
in ipsa nos patria et quahi doini nostrae de repente adoriretur. Tum demum
coepimus suspieari conspirationem jam adultam — . Attamen et tuno contemp-
simus ulcisei injuriam, eum et Pantilii  doetissimus Labacensis soeius
non solum resipiscere videretur, sed etiam paulo post periiset lavans in Savo
flumine."  (Gl. ,.Hesych.“ str. 68). Ondi na str. 70 pa piše Kopitar nadalje:
„Illi vero mortuo suo in Carniola doctissimo quidem, sed et ineonstantissimo
socio, in reliqua Pannonia quaerere alios itd.“

67

Pa — prevarila j e zapuščenega Kopitarja menda tudi ta
nada; kajti zaliman iščemo v Vostokovi „Perepiski“ odpisa  na
poslednje Kopitarjevo pismo, ki je ostalo  tudi poslednje;
kajti poznejšega ni v navedeni zbirki.

Je li se izneveril Kopitarju naposled i Vostokov?—-
Kakor se kaže, —• bilo je tako. — A zakaj ?

Zagrenelo je bilo menda  ruskemu učenjaku, ker ni hotel
Kopitar  pritegniti njegovim mislim, uže 1. 1820 objavljenim
„o hohnanju“ ') v staroslovenščini, t. j. da treba v Ostromirovem
evang. 7»7 (sj.) izgovarjati liohnaje  kakor on, A  (§) pa kakor
en, — a n e, kakor je trdil Dobrovsky: a = u; § == ja.

Kopitar  je pa v svojem „G-lag. Cloz.“ (1836) izpodbijal
novi nauk Vostokov,  dokazujoč, da treba staroslovenski a in
§ izgovarjati tako kakor slovenski  6 in e, (dasi je bil v
listu 7. maja 1831 nekako pritegnil mislim Vostokovi  m,  po¬
zneje se pa preučil, ker se mu je zdelo, da je v slovenščini
premalo dokazov za to). ■—■ Nasprotnih misli sta si bila tudi
zastran početka slovanskega bogočastja; v Bolgariji  ga je
iskal Vostokov, — v Panoniji Kopitar.

Od oktobra meseca 1831 do 29. apr. 1841 ne nahajamo v
„Perepiski“ več nijednega dopisa med Kopitarjem in Vostokovom.

Pokazal je naš slavni rojak tudi v poslednjem listu svoje
blago srce, •— pokazal, da je bil on — četudi „inimicus causae",
vendar „amicus personae“, t. j. „razumnik črti stvar, osebe ni
mu mar“; — osebe  ne črti zarad stvari.

Vendar nečemo obsoditi prenaglo ni slavnega Kusa, da je
namreč zanemaril tega latinskega pregovora modri nauk; zato
smo rekli „menda“ [mu je bilo zagrenelo itd.]. — Lahko, da je
bilo njegovemu molku krivo tudi kaj drugega, — lahko, da znano
„Pantilijevo maslo", (ki se je prodavalo po vsi Evropi ne dolgo
potem, ko je bil izišel Kopitarjev „Grlag. Cloz,“) — lahko pa
tudi to, da so bila temu molku kriva preobilna opravila, s ka¬
terimi je bil Vostokov  preobložen vprav od 1 . 1841  do 1842
in to poleg premnogega posla tudi z vredovanjem izdanega Tur-
genjevovega dela „Historiag Russicae monumenta" (ruske zgo¬
dovine spomeniki), ki je izhajalo od 1 . 1841  do 1842. Na kratko:
ne ve se izvestno, kaj je bilo prav za prav krivo, da_ je ob¬
molknil ter se naposled (vsaj na videz) izneveril Kopitarju i
Vostokov.

Ni nam tega pojasnil ni vrli Sreznevski v svojih znamenitih
opombah. Jako neradi pogrešamo tega v njegovem dolgem
pojasnilu o Kopitarju. Vendar ni ostalo Pantilijevo sumnjičenje,
(ki se je ponavljalo v dopisih celo po smrti Kopitarjevi), brez
vpliva na tega časti in poštenja vrednega Kusa.

‘) „hohnati' !  pomeni Belim Kranjcem okolo Metlike „skozi nos govoriti 11 .

5 *

68

„Samujem“, vzdihal je ponosili Kopitar, kakor smo slišali,
samo zato, ker ni imel svoje vrste slovanskega  jezikoznanca,
ali vsaj kakega novega, za višje slovansko jezikoznanstvo pri¬
pravnega učenca.

Kar se prikaže o tej mračni dobi na Dunaju — nova slo¬
venska  zvezda od Ljutomerskih goric.

Kopitar pa Miklošič. 0

„Bloven’e Slovenca vabi."

Leta 1838 popusti gosp. dr. Miklošič  v Gradcu modro-
znansko stolico, ki mu ni ugajala, ter se npotivBeč, da bi se po¬
svetil tu včs pravoznanstvu in postal kedaj odvetnik. Pravo-
znanske šole izvršil je bil uže v Gradcu.

Nekoliko časa po prihodu v glavno in prestolno mesto
izroči Kopitarju  poljskega grofa Ostrovskega  priporočilni
list, ter se seznani o tej priliki — Slovenec se slovenskim
učenjakom, ki je slovel ondaj po svojem „Glag. Cloz.“ uže na
dolgo in široko. Pozneje je imel dr. Miklošič  priliko sestajati
se s Kopitarjem včasih tudi drugod; ta pa priložnost, spozna¬
vati mladega slovenskega rojaka. —

Naglo se uveri Kopitar o obilnih vednostih in o izvrstni
sposobnosti dr. Miklošiča za jezikoznanstvo, ' 2 ) ter si priljubi na-
depolnega Slovenca, a ta njega tako, da sta hodila potem v isto
gostilnico skupaj obedovat, po obedu pa vsak dragi dan skupaj
šetat. Šetaje razgovarjala sta se slavna Slovenca in jezikoznanca
— sosebno o tacih rečeh, ki segajo v jezikoznanstvo slovansko.
Tako je postal dr. Miklošič Kopitarjev učenec in prijatelj. Kakor
je Kopitar svojega učitelja, slavnega Dobrovskega, — tako je
čislal in obožaval ter obožava še dan denes Kopitarja dr.
Miklošič,  ki ne more prehvaliti sosebno učiteljeve prevelike
bistroumnosti.

„Kedar sem izprožil“ (trdil) — tako pravi dr. Miklošič —
„kaj novega, rekel je včasih pri tej priči: Das kanu nicht
s e in". „To me je“, veli dr. Miklošič — „podbadalo, da sem pre¬
mišljeval stvar še bolj natanko, kar mi je bilo na veliko korist."

Srečen je bil dr. Miklošič, da je imel takega učitelja, —
srečen pa tudi Kopitar, da si je našel tako bistroglavega učenca
in novega vernega prijatelja, kakoršnega je zaželel potem, ko
se mu je bil izneveril Šafarik. — Ni tedaj čuda, da si je

') Gosp. dr. Pr. vitez Miklošič,  dvorski svetnik, akademik, e. kr. prof.
slovanskega jezikoznanstva itd. V v Beču, rodil se je 20. nov. 1813 v Badome-
ščaku blizu Ljutomera (na dol. Štajerskem).

,J ) Se dij&k naučil se je bil razun več drugih jezikov samote/, tudi staro¬
slovenski.

69

želel, imeti tudi na svojem mestu v dvorni knjižnici takega
naslednika.

Ker se je primerilo 1. 1844 (ko je bil K o p i t a r uže prvi
varuh in dvorski svetnik), da je bilo v dvorski knjižnici jedno
mesto prazno, pošlje Kopitar svojemu priljubljencu *) brez zamude
list, v katerem mu je to oznanil ter ga pregovarjal, naj prestopi
v znanstveno svetišče. In posrečilo mu se je, da ga je pre¬
govoril.

Dobivši omenjeno službo najmlajšega uradnika v pridvorni
knjižnici, popusti Miklošič mastno odvetništvo, ter se posveti
oboževanemu Kopitarju  za voljo — ves slovanskemu je-
zikoznanstvu.

Še bolj se na to utrdi poprejšnje veliko prijateljstvo med
tema večnega spomina vrednima možema naše krvi. — Na žalost
— nista dolgo skupaj delovala v znanstvenem svetišču; kajti
uže po kratkem času — še istega leta pobere nemila smrt izmed
tedanjih slovanskih jezikoznancev prvaka,  nepozabnega nam
rojaka, ter raztrga prezgodaj to znamenito prijateljsko zvezo.

Kdo popiše Miklošičevo žalost po toliki izgubi! — — —

Kopitar je umrl brez oporoke. Ko ie nekega dne nato osta-
linski skrbnik (odvetnik) pregledaval Kopitarjeva pisma v po¬
prejšnjem njegovem stanišču v mestu,  ne bi li mogel zaslediti
med njimi kakega zapiska Kopitarjevega ob onih nesrečnih novcih,
(pa se je trudil zahman) — bil je nazoč tudi gosp. dr. Mi¬
klošič,  in to kakor dvorske knjižnice zastopnik iz drugega
vzroka. — Vide mnogo pisem po tleh razmetanih, popraša od¬
vetnika, kaj misli storiti s temi stvarmi.

„Prodati jih kanim po teži („na vago“) kakemu „branjevcu“,
odreže se mož na kratko.

Nato drzne gosp. dr. Miklošič  vprašati ga, ne bi li ga
bila draga in dobra volja, dovoliti mu, da bi si smel vzeti kaj
sabo (za spomin). — Dovoli mu brez opotavljanja. — Miklošič
seže po prvem zvezku, v katerem so bili na srečo — ..Dobrov¬
skega dopisi“. — Tako je gosp. dr. Miklošič rešil vsaj. te dra¬
gocene dopise, ki jih razglaša zdaj po njegovi posebni ljubavi
Jagičev  „arkiv“.

Vsa druga pisma bila so (žalibog!) prodana brez dvojbe
tako, kakor je bil odvetnik nakanil. Kolik kvar! —

Da je bil gosp. dr. Miklošič  tako drzen in hotel izbrati
si še več' takih stvari, — dovolil bi mu bil — kakor si misli
zdaj sam — „podatni“ odvetnik morda iz srca rad še več drugih
pisem, ali branila je gosp. Miklošiču skromnost, zahtevati ali
usvojiti si še več pisem, med katerimi so bili izvestno tudi do-

v ') Pred drugim potovanjem v Rim, naprosil je bil Kopitar gosp. dr.
Miklošiča, da je stanoval v njegovem stanišču, dokler se je bavil on v Rimu.

70

piši preslavnega jezikoznanca Jakoba Grimma, J. P. Šafa-
rika,  in še več drugih, ki jih pogrešamo tako neradi.

Kopitarja veš ni,
al’ Miklošič živi.

Ta neutrudni delavec na polju slovanskega jezikoznanstva
pripravljal se je še pred smrtjo Kopitarjevo, in to še pred
vstopom v dvorsko knjižnico  na znanstveno delo ter
začne nemudoma samotež orati in obdelovati staroslovansko „le-
dino“, kolikor je ostalo še neizorane in neobdelane. Ostalo je
pa take na silno prostranem polju še mnogo in premnogo. Čvrsto
se poprime delavni možak preobilnega in pretežkega posla, ter
prične množiti najprej književnost staroslovansko.

Še istega leta, ko je Kopitar umrl (1844), izdal je Miklošič
v Beču sv. Jovana Zlatoustega govor na cvetno ne¬
deljo  („S. Joannis Chrysostomi homilia in ramos Palmarum“.)
— Uže leto po Kopitarjevi smrti da na svetlo svoje samostalno
del6, tudi še pred  Kopitarjevo smrtjo spisano: „Radices linguae
slovenicae veteris dialecti“ (Korenike staroslovenskega narečja).
Lipsiae (v Lipsku) 1845.

Pa tudi on najde svojega „Pantilija“, ki je raztrošal glas
(najprej skrivaj, potem pa tudi očitno), da je vzlasti to delo,
kakor se kaže, 'po pravem Kopitarjevo, ki ga je našel Miklošič
v Kopitarjevi ostalini ter ga prodaje tedaj po krivem za svoje,
t. j. da je ta knjiga — „pisateljski kradež“ (Plagiat).

Odgovoril je na to bistroumnega Kopitarja bistroumni
učenec prav po Kopitarjevo  ter vrgel „philosophiae et juriš
doctor“ svojega nasprotnika tako v rog, da se ni pokazal nikdar
več na dan.

Uže dve leti na to (1847 izda v Beču (grški) knjigo: „Vita
S. Clementis episcopi Bulgarorum 11  (Sv. Klemena, škofa bolgar¬
skega življenje), ter posveti to knjigo iz zahvalno s ti pokoj¬
nemu učitelju Kopitarju (»Manibus Kopitarii gratus
discipuli animus“).  ‘)

Več drugega, kar se je bil Kopitar  namenil storiti, ali je
bil samo pričel, pa ni mogel dovršiti, — dovršil je neutrudni
njegov učenec in častilec.

Tako je spisal in izdal 1. 1850 (v Beču) prvi staroslo¬
venski slovar  (Lexicon linguae slovenicae veteris dialecti 4°),
ki ga je bil obečal Kopitar  malo dane  trideset let poprej slo¬
vanskemu svetu, pa ga ni mogel izgotoviti. Kar je bil pripravil,
to se hrani zdaj v knjižnici Ljubljanski. —

') Istega leta 1847 izišla je tudi Miklošičeva knjiga ,,Vitae saneto-
rum“; 1. 1850 „Lauflehre“ in „Formenlelire der altslov. Sprache“ (vse troje v
Beču). Predzadnja knjiga bila je pozneje jako pomnožena in dozdaj uže tretjič,
— poslednja pa, (tudi močno pomnožena) 1. 1854 drugič  tiskana.

71

Tudi imenitni staroslovenski rokopis Supraseljski
(,,codex Suprasliensis 44 ), cirilski pisan in iz XI. veka izhajajoč,
ki je bil Kopitar vsega, (kolikor ga je bilo tedaj),  prepisal in
pripravil menda za tisk, — dal je natisniti Miklošič  1. 1851
(v Beču) v knjigi: „Monumenta linguae palaeoslovenicae e co-
dice Suprasliensi 44  ') — [118 listov tega necelega rokopisa hrani
Ljubljanska knjižnica s Kopitarjevim lastnoročnim prepisom vred].
— L. 1859 priobčil je po tisku k slovečemu prej opisanemu roko¬
pisu še dva lista, * 2 ) ki sta se našla pozneje.

V I. zvezku Miklošičeve  „Slavische Bibliothek 41  (1851)
čitaš na prvem  mestu Jerneja Kopitarja  lastni životopis
(„Selbstbiographie), — a na str. 57—89 znameniti zgodovinski
predgovor Kopitarjev  k evangelju Remskemu izdaje Pa-
rižke  1. 1843 pod napisom: „Bartholomaei Kopitarii Prolego-
mena historica in Evangelia Slavice, quibus olim in Regum Fran-
corum oleo sacro inungendorum solemnibus uti solebat ecclesia
Remensis itd.“

Šest let nato počastil je gosp. dr. Miklošič Kopitarjev
spomin izdavši obilno (uže omenjeno) zbirko Kopitarjevih manjih
spiskov pod napisom: „Barth. Kopitar’s Kleinere Schriften 44  I.
Theil. Wien, 1857.

Kako težko smo pričakovali II. zbirke prevažnih „manjših
spiskov Kopitarjevih 44  in kako smo se oveselili, ko smo či-
tali v „Novicah“ uže veselo novico, da kani slavni gosp. dr.
Miklošič,  vprav letos o stoletnici Kopitarjevi  izdati
zaželeno II. zbirko! —

Iz srca rad bi bil gosp. dr. Miklošič  (kakor nam je
pravil kesneje sam) res izdal tudi II. zbirko manjših spiskov
svojega nepozabnega učitelja in prijatelja, ter je uže pripravil
rokopisa za kakih 30 pol, ali zbog nenadnega napotja ne ugle¬
dajo, kar smo uže povedali, morebiti nikdar belega'dne — na
preveliko žalost vsem slovanskim jezikoznancem in Kopitarjevim
častilcem.

Vsak slovenski jezikoznanec ve, da je gosp. dr. Miklošič
spisal in od 1. 1862 do 1865 (v Beču) izdal uže drugič,  in
to sila pomnoženi staroslovenski slovar, z grško in latinsko be¬
sedo tolmačen pod napisom: „Lexicon palaeoslovenico - graeco-
latinum, emendatum auctum") 8. 1171 strani.

Razen premnogih  drugih, jako čislanih spisov jeziko-
znanskih, spisal je ta neutrudni slovenski učenjak tudi primer¬
jajočo slovnico slovanskih jezikov. (Vergleichende Grammatik
der slavisclien Sprachen") IV. zvez. v Beču od 1. 1852 do
1875. 3 )

') „S upr asi est abbatia Basilianorum prope Bialystok.“

2 ) Zimi „Glag. Clozianus". („Denkselir. Akad. phil.-hist. Cl. 1850; X. I.
Abt. 195—214.“ Posebej 1. 1860).

3 ) I. zvezek („Vergleick. Lautlehre" izišel je 1. 1879 drugič;  tako tudi
III. zvez. („Vergleich. Wortbildungslehre“) uže 1. 1876.

72

Po tem svojem najimenitnejšem znanstvenem delu postal je
Miklošič— »slovanski Grimm"  ter se poslavil na veke.

Tako je častil in časti slavni gosp. dr. Miklošič  svojega
slavnega učitelja še vedno — dejanski;  tudi v svoji slavi je
ostal livaležen  učenec ter pripoznava rad brez ovinkov, koliko
se ima zahvaliti neprečislani bistroumnosti Kopitarjevi.

Slab godec, kateri vedno »stare" gode; — slab učenec, ka¬
teri sam ne premišljuje in se ničesar ne priuči; tak ne bode na¬
predoval vse žive dni.

To ne velja kratko ni malo o Miklošiču,  ki premišljuje
v jedno mer s preveliko marljivostjo ne samo vse slovanske,
nego i vse druge indoevropske  jezike, posebno pa staro-
slovenščino,  prededov naših posvečeno govorico.

Tako vse te jezike vedno premišljujoč in jezik jeziku, —
narečje narečju skrbno primerjajoč, — zasledil je mnogo novih
važnih reči, — popravil pa tudi mnogo zmot, ki sta jih zgrešila
Dobro vsky in Kopitar.  Na veliko korist je gosp. dr. Mi¬
klošiču  pri tem i to, da se je priučil tudi sanskrtskega in lit¬
vanskega jezika, katerima sta se ustavljala še njegova prednika.

Posebnega spomina je vredno, da je Miklošičeva  uče¬
nost dognala imenitno jezikoznansko pravdo o tako imenovanem
»rinezmu" (hohnanju) v st ar osi o v en š čini.  Znano je, kako
se je Kopitar v »Glag. Cloz." ustavljal novemu Vostokovemu
nauku o »rinezmu" staroslovenskih samoglasnikov § .(%)  pa

^ (<¥D-

Z neovržnimi dokazi dopovedal je Miklošič  učenemu svetu
uže 1. 1852 (v I. zvezku primerjajoče slovnice str. 43 i. d.), da
so naši prededi res »hohnaje" izgovarjali oba glasnika, kakor
izgovarjajo Poljaki svoj § pa a še dan denašnji. —

Pri tem dokazovanju pomogel je M i k 1 o š i č u (poleg drugih
važnih dokazov) posebno madžarski jezik. Dokazal je namreč
bistroumni Slovenec, da zvoni v onih besedah, katere so Mad-
žarji pobrali pri starih Slovencih,  — staroslovenski <•  iz
madžarskih ust tako, kakor en (in), staroslovenski a pa kakor
on (om, an, un); n. pr.:

staroslovenski:  l§šta (leča), p^ttk^, r^dt itd.

madžarski: lentse (izg. lenče), pentek, rend itd.;

staroslovenski:  obračn (obroč), daga (doga) itd.

madžarski: abronts (izg. abronč), donga itd.

To nam kaže očito, da so naši^ prededi izgovarjali i; in a
res »hohnaje" (t. j. skozi nos) kakor en in on, — pred ustniki
(vor den Lippenlauten) pa kakor em in oni; n. pr.: »jerebica
(izg. jereinbica); — »golabn" (izgov. golornb; zato madž.
»galamb"); „tapi“ (izgov. tempi), s'loven:  top, topast in tuni-

73

past (iz „tonipast“). Znamenito je, da se žita v rokopisu Bonon.
XII. veka poleg oblike „sabota“ dvakrat tudi „sobota“, enkrat
pa celo »sombota". (Prim/madž. szombat“).

Pripoznaval je sicer Kopitar sam, da se nahaja tudi v se¬
danji slovenščini nekoliko „rinezem“; n. pr.: koroški Slovenci
pri Pliberku (Bleiburg) izgovarjajo staroslovansko besedo „pa o ti> : ‘
kakor pont [pot], v Zilski dolini staroslovenski glagol ,,vxpr^šti“
kakor „vprenči“ [vpreči). ') — Ali samo po teh ostankih, — ker
jih pred letom 1836 ni zasledil več ni pri Bolgarih, ni pri Srbih,
ni pri Hrvatih, ni pri Slovencih, zato ni drznil še pritrditi V o-
stokovim  mislim.

Potrdil in utrdil  jo je, kakor smo slišali, njegov sloveči
naslednik tako srečno, da je obveljala nato po polnem.

Stanovitno uči pa Mi klošič, * 2 3 )  opiraje sena  trdne pis¬
mene „trdnjave" po Kopitarjevo  z drugimi besedami: da so
Slovenci'  prišli izmed vseh Jugoslovanov prvi  v polovici VI.
veka od zgornjega „Dunaja“, t. j. od zgornje Donave sem v se¬
danje in nekdanje mnogo prostornejše kraje, segajoče na zahodno
stran do Dravinih izvirkov v Tirole, na vzhodno stran pa do
črnega morja; — dalje, da so bili Slovenci izmed vseh Slo¬
vanov  tudi najprvi kristjani; da so prejeli krščansko vero naj¬
prej po duhovnikih Oglejskih in Solnogradskih, nato pa — slišali
smo uže, zakaj — iz Carigrada [namreč po Cirilu in Metodu];

— da je bil cerkveni jezik, ki jima je rabil, — slovenski,*)
t. j. „s tar  o sl  o venski 41 , ja ne bolgarski]; da so pozneje Srbi
in Hrvati — preselivši se iz početka VII. veka v sedanje kraje,

— a še pozneje Madžari Slovence razpolovili ter jih razdelili
na dvoje  pleme, in to: na zahodno (Kopitarju „korotansko“)
in na vzhodno, ki je segalo do Carigrada.  — Zahodno pleme
zove se še dan denes slovensko aii Slovenci, 4 ) (ki žive po
Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, po primorju, po zahodnem
Ogerskem, namreč v županiji Zaladski, in po hrvatski banovini,
t.j.v  županiji Zagrebški, Varaždinski in Križevski); — vzhodno
pleme zove se pa bolgarsko, in to od one dobe, ko se je p o-
blodilo z nekdanjimi Bolgari,  kateri so spadali k uralsko-
altajskemu  plemenu.

’) Tudi ime „Carantanum“ (slovenski po Kopitarjevo „Koratan“, bolje
„Korotan“) zagovarja po Kopitarjevih mislili „rinezem‘ < . [Štajerski Slovenci pra¬
vijo nekod še dan denašnji „mesenc = starosloven. „mes<jCI>“|.

J Gl. „Allg. Eneykl. Erseh. u. Gruber. Leipz. 1858, (68. zvez., str. 407
itd.) pod besedo „Glagolitiseli“ in Miki. „Vergl. Lautl. d. slav. Spr.“ 1852,
str. VII.

3 ) „črnorizee“. Hrabr pravi slovenski govorici „slovenskyj jezykl> (CIO-
BkHCEBlfl iAlin,) ali pa „slovenska režb“. (Prim. Miki. Le.vik., str. 858).

1 )  „Slovenei“ po starem „Slovene“ (jedil. »Sloveninl 44 ) Gl. Miki. ,,Le-
xik.“ ondi (858) pod besedo: „Sloveninl) 44 .

74

Srednje slovensko pleme, ki je prebivalo po Panoniji, —
izginilo je med Madžar  ji,  ki so bili po Kopitarjevih besedah
z Nemcem Wichingom,  pomožnim škofom Metodovim vred
krivi, da se je po smrti Metodovi zatrlo tudi bogoslužje slo¬
vensko  ter potihnilo med Slovenci povse. ’)

Ker so bili po besedah Miklošičevih Slovenci izmed vseh
Slovanov prvi,  kateri so prišli v dotiko z omikanimi narodi
evropskimi na zahodu in na jugu, — zato se da lahko razjasniti,
zakaj se je njihovo ime samo nekoliko premenjeno, nadelo vsem
plemenom slovanskim.-) Ker so bili Slovenci  izmed vseh Slo¬
vanov najprvi pokristjanili, zato je — veli Miklošič  — tudi
lahko razumeti, kako se je zgodilo, da je bila vprav njihova go¬
vorica, t. j. staroslovenščina s časom „bogoslužni jezik" vsem
Slovanom, ki so jo pa nato pilili in — popravljali  vsak po
svoje: [Bolgari po svoje, Rusi po svoje, Srbi po svoje itd.]. Zato
ni po njihovih cerkvenih knjigah več prave, čiste  staroslo-
venščine.

Da je bil staroslovenski cerkveni jezik v Pano¬
niji  doma, pričajo tudi po Miklošičevih  mislih one besede
(tujke), katerih so se panonski Slovenci navzeli od nemških so¬
sedov, ki so jih počeli tudi preverjati; n. pr. »buktivi", * * 3 ) [pozneje
„bukvi" nsl. »bukve"] iz staro (visoko)nemške: „buoh [buch]",
littera; „munihu" [tudi minihti, 4 ) pozneje mniM, sloven. menih
in mnih (monachus); »papeži", [papež] iz stvnem. „pabes“ (papa),
„popti", iz stvnem. phafo (clericus), »postu", [post] iz stvnem.
»fasta" (jejunium) itd.; beseda »hrustiti ali krustiti", krstiti
(baptizare) postala je pa po Miklošičevih  mislih pri starih
Slovencih doma  iz imena »hrustu" [„krustu"], Christus (Kri¬
stus); 5 ) staro(visoko)nemškega »christen"  ni mogel Miklošič
zaslediti (»ist unnachweisbar; glej v imenovanem svojem spisku.
„Glagolitisch“ na str. 409 h

Nahaja se pa — dodaje Miklošič ondi — v staroslovenskem
cerkvenem jeziku tudi takih besed, ki niso sicer izposojene iz
staro(vis.)nemščine; ali zna se jim, da so postale pod vplivom
tega nemškega narečja; n. pr. »neprijazni f. (žensk sp.) stvnem.
»unholda f. (diabolus, vrag); »piklu" ali »piki o" = „pix" in

') Gl. »Kopit. Prolegomena historioa“ k evangelju Remskemu Parižke
izdaje v Miklošič. »Slav. Bibliothek" I. (1851); str. 67 in 68.

a ) Prim. imena e.  Slovan (mn. Slovane); r. Slavenin („Slavjanin“) mn.
Slavene („Slavjane“; po tej obliki pisalo se je uže i pri nas „Slavjan“, ,,81av-
jani") itd. „Slovenei“ . . . ist aueh der generisehe  Name aller Slaven iiber-
haupt — veli i Kopitar.  Gl. „K1. Sehr." 128.

3 )  Miklošiču je U = t.

9 1 = B.

5 ) Iz stsl. besede „kl'ustu" je naš „krst‘' 1. Taufe. 2. Christ, ali samo
še v reku; „živ krst“ (= „živa duša“); Srbom in Hrvatom je pa „krst =
križ itd.

75

»infernus" (smola in pekel), stvnem. »pech" z obojim  pomenom,
ki pa pripada tudi novogrški besedi nima  (pissa).

Nadalje kažejo tudi po Miklošičevih mislih i one tujke, ka¬
tere so se 'iz latinščine vteple v staroslovenske cerkvene knjige,
da se je to zgodilo v nekdanji Panoniji;  n. pr. »kaleži", (ca-
lix), ston. »kelch"; »kumotru (compater), ston. »altari"; »poganii"
(paganus), slov. pogan [zdaj nečist, nesnažen človek] itd.

Te in druge, tu ne naštete besede bile so — veli Miklošič
v navedenem spisu (na str. 409) »nemško - latinsko - kristjansko
imenstvo," ') ki mu I)obrovsky s pristojno besedo pravi »predci-
rilsko" (vorcyrillisch), zato ker so ga bili nemški duhovniki
[papeževi] v Panoniji zasejali še pred Cirilom in ga je ta uže
našel  pri panonskih kristjanih.

V Bolgariji — pripoveduje učeni mož na dalje — izpod¬
rinile so to imenstvo do malega grške  besede; govorili so
namreč ondod: »monahu" za »munichtt"; „papa“ za »papeži";
»ijerej" za »popu", »dijavolii" za »neprijazni", „adtt“ za »piklu"
itd.

Jako zanimljivo je i to, kar je zasledila Miklošičeva učenost
in bistroumnost še po vrhu za dokaz, da je staroslovenski cer¬
kveni jezik iz Panonije doma. To nam pravijo namreč po nje¬
govih mislih tudi nekatere cerkvene besede, ki se nahajajo v
madžarščini, in pričajo vrh tega i to, da so Slovenci  sodelo¬
vali, ko so seMadžarji  krščevali, premda zgodovina  o tem
molči.

Madž.: »kereszt" [sz = s] iz starosloven. »krhstu" [krst];
madž. keresztel (baptizare) iz stsl.: krustiti [krstiti]; madž.
»koma" (compater) iz stsl. »kurnu"; madž. »malaszt" (gratia) iz
stsl. »milosti"; madž. »csotortok" iz stsl. »četvrutuktt" [četrtek);
»pentek" iz stsl. »p§t,uku [petek]; madž. »pokol" (infernus) iz
stsl. »pikih"; madž. »Balaton" (lacus balatinus, Plattensee) iz
stsl. »blatlno", zato piše »črnorizec" (menih) Hrabr.: »knezi bla-
tinisku (knez blatenski] in še več drugih, ki jih našteva M i-
klošič  v svojem, uže večkrat omenjenem spisu (na str. 410).

Resnične so tedaj besede: K e dar zgodovina molči,
[dostikrat] jezi k oznajistvo na glas govori.

Iz vsega tega pa vidimo, kako je Miklošič  potrdil ter
še bolje razjasnil in pritrdil v glavni stvari vse to, kar je trdil
glede predomovine častite govorice naših očakov in glede nje¬
nega prvenstva pri bogoslužju slovanskem — njegov slavni uči¬
telj Kopitar.

Tako je Miklošič očitno in v glavni stvari popolnoma po¬
trdil -) tudi Kopitarjevo poslednjo misel, da je »glagolica" starša
od »cirilice", potem ko je bil v Kopitarjevi misli pritegnil in svojo
preklical uže poprej uporni Šafaf  ik,  — anti ne bode preveč,
če rečemo še enkrat — bistroumnemu Kopitarju na čast.

') „die teutseh-latemisch-ehristlielie Teminologie“. —

’) V znanem prezanimivem spisu „Glagolitiseh“. —

76

Kopitarjevo delovanje v dvorski knjižnici.

Iz lastnega životopisa Kopitarjevega vemo uže, kako je
tega mladega učenjaka, dasi je bil ondaj (1. 1814) najmlajši izmed
vseh uradnikov v cesarski knjižnici, doietela čast, da je bil poslan
v Pariz po one knjige, rokopise in druge dragocene stvari, ka¬
tere so bili unesli Francozi po povelju francozkega cesarja N a-
poleona  I.; potem ko je bil ta zmagoviti mogočniki. 1809
dobil v pest tudi glavno in prestolno mesto avstrijanskega ce¬
sarstva.

Ko so ga pa 1.1814 mogočni trije zavezniki pri WateSrlqo-u
treščili ob tla, ukazano je bilo Dunajske pridvorne knjižnice gla¬
varju, naj nasvetuje katerega izmed knjižničnih uradnikov, da
se odpravi kakor poverjenik v Pariz po unesene rokopise, knjige
in medoreze (Kupferstiche).

In ko tedanji cesar Franc  privoli v pismeni predlog, (v
katerem je bil omenjeni glavar za ta važni posel živo priporočil
svojega ljubljenca Kopitarja zarad njegovega obilnega znanja, ')

— upoti se presrečni Kopitar  11. julija 1814 v sloveči Pariz.
Kako seje  zdaj radoval, da je znal tudi dobro francozki;
kajti brez tega znanja  ne bi bil doživel te sreče in časti.

Ker je pa vitez Barč, varuh za bakroreze, jako bolehal, ter
ni mogel potovati v Pariz, prevzeti je bilo Kopitarju  i skrb
za bakroreze, med katerimi je bilo mnogo sila važnih, — med
njimi pa tudi dosti znamenitih drvorezov (Holzschnitte).

Kako spretno se je znal obnašati naš prebrisani in skrbni
rojak pri tem težavnem opravilu, zahtevaje v Parizu nazaj vse,
kar je pripadalo pridvorni knjižnici Dunajski, — pokazali so nje¬
govega truda prvi nasledki proti koncu 1. 1814. Osem  velikih
zabojev, natlačenih z dragimi rokopisi in knjigami nove in stare
dobe (tako imenovanih prvotiskovnic „Inkunablen"), dospelo je
bilo uže do Ulma, a nato zopet v staro domovje — na Dunaj.

Tako je bil po Kopitarjevem, spretnem in modrem ravnanju
zopet pridobljen velik del lastnine cesarski knjižnici pripadajoče.

— To pa ni bilo še vse; pogrešalo se je še 230 zvezkov tali-
janskih rokopisov, med njimi 220 dragocenih iz Foscarinij eve
zbirke  („Collezione Foscarini“, Foscarinische Handschriften).
Kopitar jih ni mogel zaslediti v Parizu nikakor. Na posled vga-
nejo, da bodo v Milanu ali pa v Benetkah, da jih treba tedaj
ondi iskati, zato ker jih je L 1809 zahteval Anton Repoverjenik i
za kraljestvo talijansko.

Kopitar pošlje tedaj predlog s prošnjo vred na Dunaj, naj
mu se dovoli, da bi smel iz Pariza vračati se po Talijanskem
na Dunaj zato, da iztakne še onih 230 rokopisov, pa tudi

') „wegen seiner ausgebreiteten Keimtuisse' 1 . (Ig. Fr. v. Mo s el. Ge-
schiehte der k. k. Hofbibliothek. Wien, 1835, str. 233).

77

zato, da obišče in pregleda sloveče knjižnice talij anske ter se
lahko priuči še več koristnega za svoj. poklic..

Cesar odobri Kopitarjev predlog in usliši njegovo prošnjo s
tem dodatkom, da prevzame Kopitar v Parizu vso književno
lastnino cesarjevo, ter jo pošlje do Ulma, a stopram nato, naj se
upoti on v Milan, da najde one rokopise, nato pa naj potuje v
Kirn in Florenco  v ta namen, da si ogleda ondi knjižnice,
ter se vrne na Benetke in po notranji Avstriji zopet na svoje
mesto.

Kar pride Kopitar 14. februarja 1815 iznenadi na Dunaj,
in to, kakor jadrnik z važnimi in nujnimi pismi. ')

O tej priliki razloži grofu Osolinskemu na tanko vse, kar
je bil opravil v Parizu do one dobe, in da je moral pustiti v
Parizu še tri zaboje polne medorezov, zato ker ga je avstrijski
poslanec, grof Bombelles, odpravil z omenjenimi važnimi in taj¬
nimi pismi na naglem na Dunaj. —

Ne dolgo na to dobi Kopitar povelje, naj se vrne zopet v
Pariz, da odpravi ondi svoj posel do dobrega; vendar je moral
še čakati, dokler mu ne napiše mogočni minister knez Meternich
napotka potrebnega glede na neke stvari, zarad posebnih okol-
nosti in sitnosti.

Ali predno se vrne Kopitar v Pariz, pride vmes tako ime¬
novanih „sto dni“, ki se računajo od onega dne, ko se je Na¬
poleon, pobegnivši z Elbe, vrnil zopet v Pariz (20. marca 1815).

Ta neprilika in nova vojska z Napoleonom bila je kriva,
da se ni mogel niti Kopitar vrniti v Pariz niti grof Bombelles
poslati na Dunaj onih treh zabojev z dragimi bakrorezi natla¬
čenih, katere mu je bil izročil.

Potem ko je bil pa Napoleon 18. junija 1815 pri Waterloo-u
potolčen, in Pariz prišel (7. julija 1815) zopet v roke mogočnim
zaveznikom, posreči se avstrijskega poslanstva tajniku v Parizu
zaslediti naposled nepokvarjene one tri bakrorezov polne zaboje,
katere je moral Kopitar iz početka 1. 1815 pustiti v Parizu.

Srečno je dospela nato (26. okt. 1815) tudi ta pošilka na
Dunaj.

Tako je dobila pridvorna knjižnica Dunajska zopet vso
svojo lastnino iz Pariza nazaj. K temu je pa jako pripomogla
poverjenika Kopitarja odlična spretnost, ki mu je bila na veliko
hvalo.

Ker je bil rokopisov imenik (katalog) v cesarski knjižnici
za poslednje vojske ostal nedodelan, dobi Kopitar 8. jan. 1817
nalog, naj uredi in popiše nepopisane rokopise, vendar ne spu-
ščaje se „za zdaj“ v nikako presodno razlago njihove vsebine. “)

') d—  m h wiohtigen Deposelien als Conrir". (Mosel na str. 230).

2 ) — okne sich jedoch fiir d o n Augonblick  in cino kritische Com-

mentirung derselben eiimilassen." (Mosel na str. 241).

78

Vendar se Kopitar, za znanstvo ves goreč, ni mogel utrpeti,
da ne bi bil sam rad prekoračil odkazane mu meje, ter je popi¬
sujoč izvrstno presodil in na kratko razložil vse rokopise Fo-
skarini-jeve in Rangone-j eve,  do malega pa i Solno-
gradske.  ')

Ne dvojimo, da se je — premda prekoračivši nalog — pri¬
kupil s tem dobrovoljnim delom, očitim znamenjem posebne go¬
rečnosti do znanstva, še bolj svojemu dobrotniku, grofu Oso-
linskemu. —

Na tanko je izvrševal Kopitar tudi vse svoje dolžnosti v
znanstvenem svetišču, kateremu se je bil posvetil in ga pohajal
do zadnjega s tolikim veseljem, da ni zamudil nikdar odločne ure.

Znal je pa v njem vsemu glas od vseh drugih tedanjih
uradnikov, in ko je 1. 1829 iznenadi izbran za prvega varha pri-
dvorskega gledišča ravnatelj, Ig. Fr. pl. Mosel, (ki je bil uže
poprej pravi dvorski svetnik, pa ni služil niti v dvorski niti v
kaki drugi knjižnici), ter prišel na prvo mesto vprav ondaj, ko
je bil zaslužni Kopitar  na vrsti, pomakniti se na prvo stopnjo,
(bilo je to tri leta po smrti preblagega grofa Osolinskega),
ostal je vendar naš izvedeni rojak duša vsemu zavodu. Mosel
sam ne more v svoji zgodovini dvorske knjižnice (gl. str. 227)
učenosti in spretnosti Kopitarjeve prehvaliti.

Ko so pa po Moslovi smrti 1. 1844 ta veličanski zavod iz¬
ročili naposled vendar vodstvu našega slavnega rojaka, skrbel
je zdaj „prvi varuh (kustos) in dvorski svetnik" še z večjo mar¬
ljivostjo za red, ter gledal strogo na to, da so —• kakor on —
[ prihajali v knjižnico tudi vsi podložni mu uradniki o pravem
času.  —

Posebno njegovi gorečnosti za slovanstvo imamo se zahva¬
liti, da si je za njegovega delovanja pridvorna knjižnica omislila
toliko dragocenih knjig slovanskih, kakoršnih iščeš zahman po
drugih javnih knjižnicah.

Brez pomišljavanja smemo trditi i to, da ne bi bil niti slo¬
veči „G-lag. Cloz.“, niti „Hesych.“, niti rokopisa Aseman., niti
evangelje Remsko, pa morebiti ni rokopis Supraseljski in še
mnogokatera slovanska knjiga nikdar, ali vsaj tako zgodaj ne
ugledala belega dne, ako ne bi bil naš slavni rojak „deloval“ v
tolikrat imenovanem cesarskem zavodu Dunajskem, kajti česar
ne bi bil mogel opraviti ali dobiti Kopitar „zasebnik“,  opravil
in dobil je Kopitar po svojem odličnem „nameščaju“ v tako ime¬
nitnem zavodu.

Tuji zgodopisci, kateri so prihajali za Kopitarjeve dobe v
dvorsko knjižnico primerjat najstarših rokopisov deželnih njenim
rokopisom, niso mogli Kopitarja prehvaliti zarad posebne uljud-
nosti in spretnosti pri tem poslu. * *)

') Mosel na str. 242.

*) „Wien. Jahrb.“ XV (1821); str. 219.

79

Najvažnejši vspeh delovanja Kopitarjevega  v pridvorni
knjižnici je pa ta, da je bil, predno se je ločil od tega posvet¬
nega svetišča, pridobil sebi tako veljavnega naslednika, ki sluje
zarad svoje prevelike učenosti kakor prvak v slovanskem
jezikoznanstvu  tudi liže davno po vsi Evropi,  in obde¬
luje — dasi ne pripada več cesarski knjižnici, — književno polje
slovansko še nenehoma z neutrujeno marljivostjo.

Komu ni znano slavno ime — Miklošič!

Žal, da je velezaslužni Kopitar samo malo časa prvoval v
premilem knjižnem domovju. Toliko da mine četrt leta, potem
ko je bil povišan na prvo mesto in imenovan za dvorskega svet¬
nika, zapustiti je moral sloveče mesto prevažnega svojega delo¬
vanja na veke; sicer bi bil — v svesti smo si tega —• storil še
mnogo slovanstvu na prid.

Kopitar pa Vodnik.')

Kopitar sam nam poroča v lastnem životopisu, kako sta
se shajala z V. Vodnikom,  prvim pesnikom slovenskim, pri
preblagem baronu Ž. Cojzu,  Mecenu obema: „ domačemu slo-
venu“ (Vodniku)  in njemu, domačemu knjižničarju in tajniku.

Oba sta si bila prijatelja, dokler se ni začela tiskati —
Kopitarjeva  slovnica; (kajti poprej sta se samo šalila in dra¬
žila brez kake zamere). Slišali smo, da Vodniku ni bilo nekako
po godu, da je Kopitarjeva slovnica uže pri založniku. doma¬
čega slovena“ je menda črvičilo, da mu je — premda je bil on
v Cojzovi hiši slovenstva vodnik  — vtekel se „domači
knjižničar-tajnik“.

Po Kopitarjevih besedah sodimo namreč, daje Vodnik  uže
o n daj  mislil spisati kako slovensko slovnico ali „pismenost“,
kakor jo je spisal stopram 3 leta pozneje (za francozke  vlade),
in to po njenem naročilu.

Jako se je užalilo Kopitarju, da ni hotel Vodnik  verovati v
njegovo slovničarsko učenost ter razgovarjal založnika, rekši, da
Kopitarjeva  slovnica ni-popolna. Zato nastane med njima
— zamera. Ni se mogel Kopitar  utrpeti, da se ne bi bil po¬
tožil celo Dobrovskemu v prvi „poslanici“, iz Ljubljane 30. marca
1808 z obilno književno priklado mu poslani, ki jo je (s priklado
vred) tudi uže priobčil Jagičev „Archiv“ (1880) na str. 670—685.
Ali pri dobrih ljudeh je zamera kratka;  brzo se zopet „zdo-
brovoljijo" —- veli Beli Kranjec.

Tako sta storila tudi naša vrla rojaka, oba častiželjna, ali
oba tudi — dobrega blagega srca.

') Bodil se je 3. febr. 1758 v gornji Šiški blizu Ljubljane, umrl 8. ja¬
nuarja 1819 v Ljubljani.

80

Ker je namreč Kopitar  moral 1. 1808 odpotovati iz »bele
Ljubljane" na Dunaj, predno je bila dotiskana njega slovenska
slovnica, — prevzel je Vodnik po njegovem odhodu iz srca rad
popravljanje tiskarskih pogreškov (počevši pri glagolih) in celo
izdelavanje zapiska nesklanjljivih besed. To pravi Kopitar sam
v opombi na str. 388—389, iste slovnice, ki je izišla (z letnim
štev. 1808) stopram 1. 1809.

• Tako je vrli Kopitar —• kakor smo slišali — priučivši in
preučivši se priznal po 30 letih (v lastnem životopisu) na rav¬
nost, da je Vodnik njegove slovnice založniku po pravici povedal,
in to bolj nego si je mislil morebiti sam, itd. (a nato očita sam
svoji slovnici več nedostatkov).

Tako govori in piše sam o sebi samo poštenjak,  a ne
„prepravdljivec“ t. j. prepirljivec, kateri hoče vselej po sili pre-
pravdati in se vedno za »zadnjo 11  lovi.

Kako je Kopitar po bratovski spravi v Vodniku pesnika in
slovničarja čislal in hvalil, kažejo nam Kopitarjeve besede, ki
jih čitamo v pretresu Primčeve (Primicove) knjige 1. 1813. Ondi J )
piše Kopitar: „Die V o dnik’ s chen und J ar ni k’seli  e n Gre¬
di  elit e ehrenvoll ausgenommen, muss Kecensent bekennen, dass
er oft mehrere Seiten lesen musste, bis er auf einen durchaus
echt slovenischen Satz stiess“.

Odkritosrčni Kopitar  nam je pa po svojem vodilu:
„kar je na srcu, to je na jeziku 11 , v lastnem životopisu  na
kratko in zanimljivo popisal tudi „Vodnika človeka 11 . —

Kdo se ne spominja čitaje Kopitarjev popis Vodnikovega
značaja nehote „dobrovoljnega Kranjca? 11  Še bolj nego Kopi¬
tarjeve besede, popisuje nam pa Vodnikov značaj resnična
smešnica o tem, kako si je pomogel dobrovoljni mož iz zadrege,
ko mu se je ustavil v omenjeni kapelici o znani _ priliki nemški
očenaš uže pri »vsakdanjem kruhu 11 , (ter ga izmolil lepo —
slovenski).

Vodnikov nenadni odgovor na svojih nasprotnikov pikanje:
»slovenski ga pa znam! 11  — svedoči nam, da je bil Vodnik, ne
samo dobrovoljen, nego i še ga v. Pravi nam pa ta resnična
smešnica na glas tudi to, koliko večja je moč materinega
jezika od tujega. —

Molitev, katere se dete od premile matere ali
vsaj v materinem jeziku nauči, -— pomni tudi mož
vse žive dni;  naj se je pa pozneje s tem bolje v tujem  je¬
ziku priuči,  — s časom mu vendar (ako je često ne ponavlja)
zopet iz spomina izpuhti.  Temu živa priča je bil naš
priljubljenec Vodnik.

Lahko, da je bistroumni Kopitar, ki se tedaj ni mogel na¬
čuditi temu čudnemu »pojavu 11 , zasledil mu kesneje vzrok; ali

') Gl. str. 212 „K1. Sohi" (2. vr. od zdol).

81

o n daj so mu bile oči še z mreno preprežene, da ni spoznal te
resnice, stopivši malo poprej iz starokopitnih  šol.

Pa bodi si kakor koli, potolaženi smo; kajti uverili smo se
na preveliko radost, da sta se ločila naša tako imenitna rojaka,
ko je odhajal Kopitar  na Dunaj, kakor prava prijatelja,
ter si ostala prijatelja  do smrti.

Slava obema!

Kopitar in Metelko.')

L. 1817 ustanovljena je bila (in to ne brez Kopitarjeve
pripomoči) v Ljubljani sila potrebna „stolica“, t. j. učilnica slo¬
venska za bogoslovce, bodoče dušne pastirje slovenskemu ljudstvu.
Prvi očitni njen učitelj je bil sloveči slovničar slovenski Fr. M e-
telko, kije  razlagal iz početka slovenščino po Kopitarjevi
slovnici, ondaj najbolji izmed vseh poprejšnjih. Neznano je Me¬
telko  čislal in slavil rojaka Kopitarja  zarad njegove učenosti,
razodete uže v tej prvi svoji knjigi, ki je bila tedaj vsem slo¬
venskim slovničarjem ^— sv. pismo.

Živo se prime Metelka vzlasti Kopitarjev abecedni nauk,
po katerem naj se različne abecede slovanske uravnajo tako, da
bode za vsak razločno izgovarjali glas posebno  in samo po
j e dno znamenje ali pismenka, a ne po dve ali več (staknjenih)
pismenk za j e d e n glas, * 2 ) kakor n. pr.:

v „bolioričici“ fh za š; zli za č itd.

v poljščini: sz „ š; cz „ č „

[v nemščini: seli „ š; tsch „ č „]

In ker je bila po Dunajskem shodu, (katerega so se v jesen
1. 1820 udeležili: Dobrovsky, Kopitar, Ravnikar, Metelko i. dr.)
zvodenela rodoljubom nada, da bi dobili vsi Slovani občno  abe¬
cedo, — osnuje Metelko po Kopitarjevem  pravilu novo abe¬
cedo vsaj za Slovence ter da ž njo natisniti (1. 1825 v Ljubljani)
prvič svojo slovensko slovnico, 3 ) uravnano po slavnega Dobrov¬
skega češki slovnici, 4 ) premda je bil leto poprej Pet. „Dainko“
štajerske Slovence uže osrečil z novo abecedo in slovnico. 5 )

’) Roj. 1. 1789 v Škoeijanu (pri Dobravi) na Dolenskem; umrl 27. dec.
.1860 v Ljubljani.

h „Niclits einfaelier und einlcuclitender als die Theorie der Buehstabeu-
sehrift: Analysire das Wort (den artikulirten Mensehenschall) bis auf seine lie-
standtheile (Elemente), und jeden gefundenen solehen einfaehen Bestandtheil
stelle durch ein eigenes  Zeichen dar.“ (Kopit. Gram. XXII).

3 ) ,,Lelirgebiiude der Slov. Sprache“ Laibaeh, 1825.

4 ) „Lehrgebaude der bolim. Spr.“ Prag. 1809 (drugič 1819).

5 ) „Lehrbuch der Windiscli. Spr.“ Graz, 1824.

82

Jako so hvalili učenjaki domači in tuji slovnico  Metel¬
kovo; abeceda  njegova ni pa ugajala mnogim in premnogim.
Med temi je bil tudi Kopitar; kajti uže poprej, potem ko mu je
bil namreč Metelko poslal menda kako poskušnjo, grajal je v
dopisu z Dunaja 1. 1851 znamenje 2  za polglasnik, rekši: koz¬
liček med ovčicami 1 '. ')

Vendar je Kopitar branil „metelčico“, zato ker je bila sicer
po njegovih pravilih osnovana, in imel vrlega Metelka jako v
čislih, uverivši se iz njegove izvrstne slovnice, da zna slovenščini
res posebno glas. Zato ga je maja meseca 1830 z Dunaja pis¬
meno podbadal s pohvalnimi besedami, naj se zjedini s Čopom
ter popiše nekaj sam, nekaj po svojih učencih slovenskega jezika
zaklad. — Prijateljski mu svetuje, kako treba pri tem poslu
ravnati, da bode iz zapiskov na listih za leto dni slovenski
slovar tako, kakor je postal Vukov  srbski. „Ali začeti je treba 11
veli Kopitar, spominjaje ga Horacijevih besed: „Dimidium facti,
qui bene coepit habet 11  [dober začetek pol zvršetka].

Naposled naroča vrli domorodec Metelku, naj pozdravi Čopa
in pove to tudi njemu -)

Pa ne vemo, da bi se bil Metelko poprijel kedaj tega te¬
žavnega posla, ali da bi bil začel množiti Vodnikov nemško-slo-
venski slovar (rokopis), ki ga je bil po Vodnikovi smrti kupil
Ravnikar (tedaj  modroznanskih šol ravnatelj) in izročil Me¬
telku, ta pa (1. 1848) isti rokopis nepomnožen tedanjemu »slo¬
venskemu družtvu", ki ga je hotelo pomnožiti in spraviti na dan.
(Znano je kako je prišel naposled po dolgi, nemili usodi jako
pomnožen v Ljubljani 1. 1860 na svetlo, in to brez pisateljevega
ali vrednikovega imena na troške nepozabnega nam škofa An¬
tona Alojza Wolfa.  Vredil ga je pa za tisk zaslužni gosp. M.
Cigale  v Beču).

Vrnimo se k „metelčici.“

Priljubila se je samo svojemu »očetu 11  in peščici slovenskih
pisateljev, ki so jo tudi branili (Zalokar, BI. Potočnik, Burger),
drugim je pa bila — trn v peti,  dasi jej je hodila iz početka
celo vlada na roko, ter dovolila, da so se smele ž njo tiskati in
rabiti po malih šolah tudi šolske knjižice, ki jih je spisal ali po¬
slovenil Metelko sam.

Ali nove abecede nasprotniki (med njimi sosebno »Čbeli-
čarji 11 : dr. Jak. Zupan [»Horatius 11 ], Čop,  pesnik dr. Fr. Pre¬
šern, Mih. Kastelic) začno 1. 1831 očitno udrihati ter udrihajo
tri leta po njej tako strašno, da je ni junaški branitelj — Ko¬
pitar  sč svojim »ostrim mečem 11  ni mogel rešiti bridke smrti.,

To je bila glasovita »abecedna vojska 11  (ABC-Krieg) brez
prelivane krvi, zato menda bolje po naše tudi »črkarska ali abe-

') »Hoedus inter oves" (J. Marn. „Jczičnik“ 1873, str. 13).

’) Ali on daj je bil čop menda uže Metelku nasprotnik (četudi ne še
očiten) zbog „metelčiee“.

83

čedna pravda" imenovana. Pričel jo je dr. Jak. Zupan  v Ce¬
lovškem nemšk. časniku »Carintliia" štev. 20. 1. 1831. *)

»Metelčica", — premda po Kopitarjevem pravilu osnovana,
— ni ugajala množici nasprotnikov zato, ker je bila zmes  iz
»latinice" in »cirilice" t. j. latinska abeceda [po Safarikovi želji |
pomnožena z nekaterimi cirilskimi pismenkami, za naš č, š,' ž
itd. in s posebnim izmišljenim znakom za naš polglasnik (ki ga
pogrešamo v sedanjem »pravopisu"); a vprav nad tem polglas¬
nikom spotikal se je z mnogimi drugimi vred celo metelčičin naj¬
odličnejši branitelj — Kopitar.

Čutil je ta veljak, koliko težje se da njegovo pravilo z vr¬
šiti,  nego ga je bilo njemu postaviti. v  Zato je tako dolgo od¬
lašal zvršetek, ker se je po besedah Šafarikovih sramoval,
t. j. ker se je bal, da se ne bi osramotil, ako se njegova za
»latinico" izmišljena »dopolnila" — učenjakom morda vendar
ne bi prikupila.

Njemu je »metelčica" če tudi ne povse — ugajala vsaj zato,
ker je bila brez staknjenih ali zloženih  črk  in brez ro¬
gov i 1 i c.

Ali ker se »cirilica" ni prilegala »latinici", —• ni bila vsa
»metelčica" lepa,  a vprav zato je imela tudi toliko nasprot¬
nikov, ki so opravili naposled, da ni obveljala, ter bila pregnana
na naglem tudi iz malih šol. — Zbalo se je, kakor smo slišali
nekdaj praviti, duhovsko oblastvo na Kranjskem soseb tega, da
ne bi nastala s časom velika zmešnjava zastran priimkov ali
pridevkov,  ako bi se zatrošal Metelkov  pravopis tudi v
krstne knjige, in da je vprav zato vlada, opozorjena na to okol-
nost, odpravila „metelčico" tudi iz šol.

Vendar jo je smel njen „oča“ rabiti razlagaje slovenščino
bogoslovcem Ljubljanskim tudi še potem, ko je bila odpravljena
iz  malih šol.

Srečnejši nego z »metelčico" bil je Kopitar  z »vukovico"
t. j. z Vukovim srbskim »pravopisom", ki je obveljal na posled
ves po Kopitarjevem  napotku.

Kopitar pa Čop.")

»Prijatelj mu je v  bil M. čop,  kar spričuje njuno vzajemno
občevanje s P. J. »Safarikom" — piše gosp. J. Marn  v svojem
»Jezičniku" 1. 1880 na str. 24. — Učeni Matija Čop,  ki je znal
19 jezikov, bil je od 1. 1827 do 1830 v Ljubljani gimn. učitelj,
a na to očitne knjižnice knjižničar, ter popisal slovansko knji-

') Pod napisom „Cyri]lisirung des windischon Alphabetes" (s podpisom

»Horatius").

'0 Rojen v Žirovnici na Kranjskem ((torenjskem), umri (utonil po nesreči
v Savi blizu Ljubljane) G. julija 1835.

( 1 *

84

gopisje. Kopitar mu je svetoval, naj ga da sam na svet; a C o p
pošlje rajši ves rokopis (kakih sto strani na celili polah) Kopi¬
tarju,  ta v  pa •— kar nam je uže znano — 1. 1831 se svojimi
opazkami Šafariku,  ki je spisoval jugoslovanske književnosti
zgodovino.

»To so prekrasni prispevki" — piše Kopitar Šafariku —
težko da hi bili mogli od kod drugod dobiti tako dobre priprave.
Čop je mehak presodnik in obilnega vzajemnega znanja." ‘)

Abecedna pravda bila je kriva, da sta se 1. 1833 nekako
razprla preučena naša rojaka in prijatelja — Kopitar pa Čop.
Ta  je bil namreč ondaj najhujši očitni nasprotnik novi abecedi.

Ker se je bil pa pod svojim pismenim napadom podpisal z
Metelkovim,  t. j. cirilskim (M) č, pisal je Kopitar Metelku
jako šegavo, pa tudi pikro pismo soper Čopa.  To dolgo pismo
'Kopitarjevo, ki je vredno imena »poslanica", bilo je natisnjeno
pod napisom: »EinWort liber den Laibacher ABC-Streit" (»Aus
einemBriefe ausWien a Hrn.[Metelko])  v »Illyr. Blatt"
1. 1833, štev. 27.

V tem listu pravi Kopitar, da se je »Pan Maciek" 2 ) za
zdaj  pod svojimi dokazi soper »metelčico" nalašč podpisal z
Metelkovim  M, češ, saj imam še mnogo boljih za njo, da
utegne tedaj Čop skoraj prepreči in prestopiti k »metelčičarjem".
— Svetuje pa Metelku nadalje šaljivo, naj povabi »zgubljenega
sina" [Čopa] ž njenovim ljubljencem vred na »politično pojedino",
pri kateri se pa ne bi smelo pogrešati »kalile" [kaše], kakor jo
je popisal »ljubeznjivi Prešerin" v svojem »sladkosnednem sonetu"
(Gourmand-Sonett):

„ — — — — — — — bolj’ga shita
In boljfli’ obdelana in bolj polita." —

Tako in še drugače pika Kopitar odgovarjaje nasprotnikom
v isti »poslanici" Čopa, a ž njim vred i Č e 1 a k o v s k e g a in dr.
Pr. Presej  n a,  spominjaje se tudi Prešernove šaljivo-rezne za¬
bavljice: »Čudni dihur", s katero je meril pesnik na svojega naj-
večega prijatelja —■ Čopa,  zato ker ni dal, premda je bil tako
učen, nijedne knjige na dan. —

') „Es sind herrliehe Beitrage und ioh zweifle, ob Sie sonst wolier eine
so brave Vorarbeit erhalten liaben konnen. Zhop ist ein milder Boeensent und
von extensiveni Vergleichungsgesicktskreis 11 , (Gl. P. J. Saf. „Geseliichte d. siid-
slav. Literatur 11  I. 1864. Vomv. IV—V.)

h „Gosp. Matiček". Kopitar imenuje čopa  v tem listu nalašč šaljivo po
poljski,. zato ker je žive) Čop poprej med Poljaki, a ondaj prijateljski) občeval
s češkim  pisateljem Čelakovskim,  ta pa jako ugodno presodil Čopovega
ljubljenca dr. Pr. Prešerna  pesmi, katere so bile izišle v „Krajnfki Zhbelizi"
I—III (1830—32), ter še posebno pohvalil Prešernov šaljivo-pikri sonet o „čr-
karski 1 ' pravdi" in razločno pritegnil Prešernu, — vrh tega pa smešjl  Slo¬
vence zarad preobilnosti slovenskih slovnic. Ta presodba izišla je ponemčena po
čopu tudi v „Illyr. Bi.", 1, 1838, štev. 6.-8

85

Ker se ne nahaja ta zabavljica ali „sršen" v Prešernovih
„Poezijah“ (1847, v Ljubljani natisnil Jož. Blaznik), naj jo pre¬
tipkamo iz „Krajnske Zhbelice" 1832, III. 20:

„V Ljubljani je dihur, ki nož in dan žre knjige,

Od sebe pa ne da nar manjši fige."

Na prigovor Čopov, tla se pisava po Kopitarjevo ne da
zvršiti ali uresničiti. ‘) odgovori Kopitar, da jo je zvršil razen
Metelka res tudi uže „Dainko“. —

„Na kratko, po našem  — veli Kopitar  —“ nauči se
(kakor nekdaj v Atenah) vsaka navadna buča vsaj v osmih dneh
pošteno čitati na vse žive dni; po vašem potrebuje pa [Angličan]
več let, kakor toži angličanski slovničar Sh eri dan 11 . —

Posebnega znamenja za polglasnik Kopitar  ni hotel po¬
grešati nikakor za slovensko (oziroma za kranjsko-slovensko)
narečje, rekši, da je potrebno, zato ker se brez njega ne dajo po
kranjsko-slovenskem izgovarjanju pošteno napisati besede: pPs
[pes], t?š, t2n2k, ter sto in sto drugih.

Po mnogih drugih učenih in šaljivih besedah Čopu  name¬
njenih veli Kopitar na posled, da se bode držal vedno tega, kar
veleva bojna pravica in čast, * 2 ) da se pa, ako se po teh besedah
Čop ne preveri, 3 ) ne misli več prepirati ž njim, spominjaje se
izreka, ki ga je (prav po Goethejevo)  povedal modri Leon
M e d i a e v n s:

„Hoe scio pro eerto, quoties cum stereore certo,

Aut vineo, aut vineor, semper ego maculor."

[To vem izvestno, kolikorkrat se z blatom bojujem,

Naj premorem al’ ne, vselej oblatim se jaz].

To je bilo res prav po Goethejevo povedano.

Odzove se nato Kopitarju Čop v posebni prikladi k štev.
30. „Illyr. Bl.“ pod napisom: „Slovenischer ABC-Krieg Nr. 3“
in s podpisom „t[ (fur Hrn. K. mit dem Beisatze: ironice)“.

,,Je li vsa ta abecedarija vredna 1 *, veli Čop, „da se tako
psuje!“

Po pregovoru: ,,kakor se posojuje, tako se povračuje 11 , —
veli gosp. J. M ar n — ošteje pa vendar tudi on Kopitarja, umije
Čelakovskega in prepusti v  Prešernu, naj se umije sam.

Vendar je pokazal čop ukljub temu razponi, kako mu je
še zmerom v čislih Kopitarjeva velika učenost, in da se neče pri
vsem tem dotikati njegove po pravici zaslužene evropske

') „Hr. tj. nennt unsere Sehreibung unausfuhrbar."

’) „Genug, dass or uns nie jenseits der Grenzen des strengen Kriegs-
roohtes und der Ehre findon soll.“

3 ) „ . . . solite Hr. tj auch naeh diesen unseren . . Erklarungen niclit
zur „bona fides" zuriiekkehren".

86

slave. 1 2 ) V isti pravdi ni kratil hvale ni Kopitarjevi slovnici, ka-
tero v jej je prepeval uže poprej, ki je pa prišla na dan stopram
po Šafarikovi smrti. (Gl. »Gescli. der siidslav. Lit." 1864, I, 36).
Ista knjiga nam svedoči, kako je učeni Čop prestavljal Kopi¬
tarja  tudi zarad njegove druge delavnosti, učenosti in bistro¬
umnosti, pokazani pri presojevanju različnih knjig po različnih
časnikih, in Čop je bil prvi, ki je še za življenja Kopitarjevega
izprožil željo, *) naj bi se odlični manjši spiski Kopitarjevi zbrali
in izdali na korist jezikoznancem, ne samo slovenskim, nego i
drugim.

Vendar je bil menda razpor po abecedni pravdi kriv, da se
je tudi Čopa prijela »Pantilijeva" laž, — kar smo omenili uže
poprej, 3 4 j  ter je Kopitarja tako bolelo.

Pregledal je in spametil se pa vendar učeni Čop, kakor se
je zdelo, predno —

,,V Save dereče valov tam vrtinčinah smrt ga zasači." *)

Kopitar pa Prešern. 5 6 )

Povedano je bilo malo poprej, kako je Kopitar vsled Če-
lakovskega  presodbe, (mlademu nadepolnemu pesniku dr. Fr.
Prešernu  sila ugodne), pičil i tega »ljubljenca" Čopovega.
A zakaj ? — Brez dvojbe zato, ker je i dr. Prešern  naspro¬
toval ubogi »metelčici, ter zložil bil oni sladkosnedni sonet, ki
ga je priobčila „Kr. Zhbeliza" (III. 1832 na str. 28) pod na¬
pisom »Zherkarfka pravda, °) in se začenja z besedami:

„A1 prav se piše kalil a ali kafha," —

a naposled veli:

»Obhaja taka misel nas Slovence,

„De pravdajo se ti možje mor’biti,

„Za kar so se nekdajni Abderiti
»V sloveči pravdi od oslove sence".

') „Wenn wir im gegenvvartigen Aufsatzo die Ansichten des Herrn Ko¬
pitar  mehrmals zn bestreiten veranlasst werden, so wollen wir dadureh seiner
vvohlverdionten Celebritaet,  die uhserer Anerkeunung nieht bedarf, keines-
wegs nalie treten." (Čop v ,,Slowen. ABC-Kriog" 1833, str. 2, iz posebne pri-
klade k „Illyr. Bl.“, štev. 13.)

2 ) Prim. „Gesch. dor siidslav. Lit." in ABC-Krieg, oziroma J. Marn.
»Jezien." 1880, str. 3—4.

3 ) Gl. str. 82.

4 ) Prešern. »Poezije" 1847, str. 96.

5 ) Roj. v Vrbi  na Gorenskem3 dec. 1800, umrl v Kranju 8. febr. 1849.

6 ) V Prešernovih »Poezijah" 1847 na str. 158 (z novim, t. j. sedanjim
pravopisom).

87

Sosebno poslednje besede razžalile so menda ponosnega K o-
pitarja;  zato je v znani svoji »poslanici" (poslani Metelku in
razglašeni nato po tisku) pičil tudi Prešerna.

Ali — zadelaje kosa ob kamen.

Zadeti pesnik — mlad, vroče krvi in poln pikre šega vos ti,
kakor Kopitar, — nabrusi pero ter napiše pikri sonet: ')

„Apol podobo na ogled postavi",

(se sklepom): — ,,Le čevlje  sodi naj Kopitar!" 2 )

Dopovedati je kotel s tem razžaljeni pesnik učenemu jezi-
koznancu in slovničarju na ta pikro-šaljivi način: naj sodi samo
jezikoznanske, a ne lepoznanskih (pesniških) stvari. —

Kako gorak je zato Prešern ostal Kopitarju  do onkraj
groba, svedoči nam znani »zabavljivi napis" Kopitarju namenjen:

,,Nosil učeno glavo z častjo sim itd.“

Vendar je bil ta slavni pesnik tako pošten, da je »Kopi¬
tarju jezikoznancu"priznaval veljavo v jezikoznanskih  rečeh
celo ■— v »nebeški diki." 3 )

Ko je namreč Dobrovsky »na onem svetu" Kopitarja
(ki je bil vprav prišel iz sveta) poprašal s pesnikovimi besedami:

„A1 Dubrovničanov, serpski al mar verli hrovaški
Jezik pišejo Gaj, Gaja goreča druhal? “

odreže se Kopitar — prav po Kopitarjevo  (pa tudi po Pre¬
šernovo) ter razsodi tako:

„Gaj daniear, daničarska druhal svoj pišejo jezik,

Slavšine ti južnih so janičarji dežel. —“

Oba — Kopitar in Prešern — premda velika nasprotnika
med seboj, nasprotovala sta zopet »ilirščini", katere se je bil
poprijel v Zagrebu malo poprej Gaj se svojimi mladimi živimi
sledniki vred, popustivši poprejšnjo »kajkavščino".

Velika zamera je nastala zarad tega med rodoljubi,  ki
jih poštuje zdaj — ko so nas zapustili na veke, in je jenjala
človečja strast, — ves jugoslovanski svet.

istina je: vsi so bili rodoljubi: Kopitar in Gaj, dr.
Prešern in Stanko Vraz  itd., — kajti vsi so hoteli osre-

') Prišel jo z jedno latinsko in s tremi prehudimi nemškimi zabavljicami
vred prvič na svetlo v „[]lyr BI." 1833 v posebni prilogi s poslednjim Čopovim
spisom vred pod napisom »Literarische Scherze in August Wilh. Scblegels Ma-
nier" s podpisom: Vom Doetor-Diehter P**'. Prim. njegove »Poezije" 1847  na
str. 160 .

2 ) V omenjeni posebni prilogi (1.1833) čitaš »kopitar", v »Poezijah" pa
uže »Kopitar".

s ) Prim. v »Poezijah" na str. 113 zabavljico »Daniearjem", t. j. Gajeveem,
imenovanim onako po »Banici ilirski".

88

čiti narod jugoslovanski; samo glede načina, kako bi se dal
uresničiti ta blagi namen, niso bili jedrnih misli. —

Gaj je zmogel na hrvatski, Kopitar (po Vuku) na
srbski  strani, — pa mirna Bosna".

Tej dvojni zrnati nasledek je sedanji, Srbom in Hrvatom
občni književni jezik in jedmi hrvatsko-slovenski pravopis,
(ki nas veže tudi s Cehi). Kolik dobiček! —

Za popolno  jedinost v pravopisu naj pa vsem  Slo¬
vanom bodočnost skrbi!

Kopitar pa Ravnikar.

Dokler je bil Matevž Ravnikar,  naposled škof Tržaški,
(roj. 20. sept. 1776 na Vačah na Kranjskem, umrl pa 20. nov.
1845 v Trstu), bil je poprej v Ljubljani učitelj veroznanstva
(dogmatike) m ravnatelj modroznanskih šol itd. in znameniten
pisatelj slovenski. — Ko je prišla Kopitarjeva sloveča slovnica
na svetlo, začne jo mož marljivo prebirati in premišljevati — na
velik dobiček sebi, pa tudi slovenskemu ljudstvu; kajti Kopitar¬
jevi slovnici je se treba zahvaliti, da je Ravnikar popustivši po¬
prejšnjih naših pisateljev neslano nemškovanje, počel pisati lepo
čisto slovenski ter ponujati starim in mladim zdrave dušne paše,
tako da se šteje po njegovih izvrstnih spisih nova doba  knji¬
ževnosti slovenske. Zato si ni mogel Kopitar kaj, da ne bi bil
v lastnem životopisu vzel v misel sosebno tega dvojno imenit¬
nega učenca ali slednika, ki mu slove najbolj »Zgodbe sv. pisma
za mlade ljudi" (v Ljubljani 1815, 1816). S pohvalnimi besedami
omenja pa Kopitar tudi [Ravnikarjevega] prevoda pobožnih knjig
po imenu: »Sveta malha" (v Ljubljani 1813) in »Perpomozhik
Boga prav Iposnati itd." (v Ljublj. tudi 1. 1813).

Učitelj Kopitar veli naravnost, da se je iz teh dveh spisov
[tedaj iz spisov svojega učenca] naučil marsičesa.

Znano je tudi, da sta si ta imenitna rojaka dopisavala
vzlasti o novi abecedi,  kako bi se namreč dala »latinica"
dopolniti s »cirilico" po Kopitarjevih pravilih.

V 3. delu svojih »Zgodeb sv. pisma" (1817) na str. 325 na¬
povedal je bil Ravnikar uže, da hoče z latinskimi črkami scer,
pa po Kirilovo tudi on »v prihodno" pisati, in torej črk, »kar
nam jih manjka, prinarediti".

Vendar se je hotel poprej in to 1. 1820 posvetovati še s
Kopitarjem in Dobrovskim (ki je bil ondaj uže v Beču pri Ko¬
pitarju) in se odpravi zato z Metelkom i. dr. v Beč na abe¬
cedni shod. —

Ker se možje niso mogli zjediniti glede vseslovanske be-

sy

sede, dal je Ravnikar ondi narisati menda 11 no vili pismenk ter
podbadal nato Metelka, dokler jih m prejel v svojo slovnico.
Ravnikar je tedaj pravi oča »metelčici", ‘) osnovani po Kopitar¬
jevih pravilih, (četudi ne povse po njegovi volji).

Ro Kopitarjevih trebalo bi pisati kakor srbščino, tako i slo¬
venščino verno po narodni govorici; vendar nismo niti čitali, niti
slišali praviti, da bi bil grajal Ravnikarja zato, ker je začel v
slovenščini rabiti tudi stari deležnik (particip) na „-ši", premda
je med našim  ljudstvom potihnil (do malega) popolnem, zato
ker med ogerskimi Slovenci še dandenes krepko živi. In od Rav¬
nikarjeve dobe rabi zarad kratkoče vsaj po malem tudi našim
pisateljem. Kopitar pa Ravnikar,  — oba imenitna slovenska
sina — ostala sta si prijatelja do smrti.

Kopitar pa Slovanstvo v obče.

Oni trenotek, ko je bil naš Kopitar začel iznenadi spisavati
slovensko slovnico, prešinila ga je silna ljubezen ne samo do
slovenščine, ampak do slovanščine in slovanstva sploh.

Svedoči nam to uže prvo njegovo pismo slavnemu Dobrov¬
skemu iz »bele Ljubljane" 30. marca 1808 poslano, [ki nam je pa
dospelo mnogo pozneje v roke nego Dobrovskega odpis].

Iz vsega srca želel si je uže ondaj priti najprej na kaki
dve leti k »mojstru", potem pa v kako obilno knjižnico, n. pr. v
cesarsko na Dunaj.

Hotel seje  posvetiti sosebno slovanski zgodovini  in
postati »slovanski Muratori", jako ga je pa vleklo na-se tudi
slovansko  j e z i k o z n a n s t v o. * 2 )

Predno se mu je pa ta druga želja res izpolnila dve leti
nato, dopisoval je Dobrovskemu, (ker ni mogel k njemu) iz Ljub¬
ljane in z Dunaja z neizrečno veliko marljivostjo in gorečnostjo
pravega slovanskega rodoljuba.

Ves ogenj za slovansko vzajemnost  pošiljal je Ko¬
pitar Dobrovskemu — u čem e c učitelju  — prave »poslanice"
o premili naši slovenščini  za znanstveno rabo.

Njegova gorečnost za slovanščino bila je tolika, da se je v
istem (prvem) pismu »mojstru" dragovoljno ponudil za dopisnika
namesto Vodnika, — na veliko radost »mojstru" ali učitelju, ki
si je priljubil bistroglavnega učenca mahom na vse žive dni.

') Glej v posebni prikladi k „Iilyr. BI." 1833, štev. 22 na 3. str.

2 ) „Dcr Wunsch meines Lebens wiire, ein paar Jalire an Ilirer Seite,
Meister! mieh vorznbereiten und dann an eine reiche Bibliothek, etwa die kai-
serliche in Wien, zn koinmen, n. d. slavisehen  Gesehichte das zn werden,
was Muratori der italienischen ist, — slavisehe Sprachforsehung wiirde mieh
freilieh auoh selil’ lebhaft besehiiftigen. — (Iz omenjenega pisma; glej Jagic
„Arch.“ IV. (1880), str. 672).

90

> Ne smemo se načuditi zdravemu razumu, ki nam govori iz
Kopitarjevih jezikoznanskih »poslanic". —

Prišel je bil Kopitar (proti koncu 1. 1808) pravoznanstva
se učit, ') pa se mu odpove uže drugo leto povse, ter stopi iz
prevelike ljubezni do slovanstva v znanstveno svetišče, po ka¬
terem je hrepenel tako živo.

Spomina vredne so besede, ki jih čitamo v omenjenem listu
Kopitarjevem Dobrovskemu poslanem z Dunaja 7. apr. 1809,
tedaj predno je bil dobil še prvo trdno službo.

„0! naj bi bil jaz samo slovanski kustos v pridvorni knjiž¬
nici, nastala bi velikanska tiskarnica slovanska [na Dunaju]". 2 )

Ali iskreni rodoljub ni čakal dotlej, da bi postal »slovanski
kustos" nego je skrbel za tako potrebno napravo brez zamude.

Na Ogerskem imela je ondaj samo vseučiliščna tiskarnica
v Budimu pravico cirilski tiskati, in je bila jako ..draga"; njeni
izdelki pa sila slabi.

Ponudi se (po Kopitarjevem napotku) neki Dunajski tiskar,
ki je tiskal poprej samo grški, da si hoče nabaviti i slovanskih
pismenk, ako mu bode pošiljal tudi metropolit iz Karlovcev
(Karlovitz) svoje stvari tiskat.

»Sramota je, reče Kopitar, da je ni na Dunaju, dasisov pro¬
strani Avstriji tri četrtine njenih narodov slovanske“ in napiše
12. sept. 1812 tedanjemu metropolitu Stratimiroviču list, v ka¬
terem ga podbada, naj pomaga tako potrebni napravi na noge. 3 )
Na žalost — brez vspeha.

Ali Kopitar ni miroval, dokler se mu ni izpolnila srčna
želja ter nastala slovanska (cirilska) tiskarnica tudi na Dunaju
pri Jemencih (Mehitaristih).

Iz navedenega dopisa Stratimiroviču vidimo, da je hotel
Kopitar ondaj nadaljevati tudi »Slavina" in da si je bil pristavil
uže mnogo priprave iz Cojzove in dvorske knjižnice. Spomnivši
se pa, da mora biti metropolitska knjižnica v Karlovcih z ru¬
skimi in staroslovenskimi rokopisi bogatejša, zaprosi Stratimi-

') Oojz je želel, naj M se K. učil pravoznanstva, poleg  tega se pa do-
brovoljno pečal tudi se slovanščino. Iz Kopitarjevega še ne natisnjenega pisma
Dobrovskemu z Dunaja 7. apr. 1809, t. j. iz izpiska pokojnega dr. L. Gliiekse-
liga. Temu je bil namreč gosp. dr. Miklošič  po Kopitarjevi smrti priobčil
Dobrovskega liste, pošiljane Kopitarju,  zato da bi spisal Kopitarjev životopis.
Ker je pa dr. Gliiekselig odšel v Prago, zapustil je oni rokopis se svojim ti¬
skanim zapiskom vseh važnejših manjih spiskov- Kopitarjevih gosp. dr. Miklo¬
šiču,  on pa iz gole ljubavi prepustil zdaj oboje  nam za porabo. Bodi mu za
tolikoljubav drugič  očitna hvala!

’) „0 man lasse mich nur slavisehen Custos an der Hof bibliothek werden,
es soli eine grossartige slavisehe Buckdruckerei erbliihen.

3 ) ,,Dureh die Protection einer solehen Druekerei wiirde Ew. Exeellenz,
so seheint es mir, Dero erhabenen Verdiensten um die osterreiehisehen Slaven
grieehischer Kirche und um die ganze slavisehe Literatur die Krone aufsetzen* 1 .
(„Cpn. 3opa“ 1879 str. 69; op. 6).

91

roviča, naj bi mu dal prepisati dotični imenik in mu poslal ta
prepisek. Ali— „žalibože!“ — ni ta prošnja ni bila uslišana. —

Uže dve leti poprej (1810) izprožil je bil Kopitar pod na¬
pisom : „Patriotische Phantasien eines Slaven" *) tudi to željo:
kakor se uči češki jezik na Dunajskem vseučilišču in Terezišču,
tako naj bi skrbela Avstrija  tudi za vse druge  Slovane
svoje; vsi pa dobili svoj delež (s Celii vred), ako bi se postavila
na vseučilišču Dunajskem poleg stolice za češčino in druge je¬
zike, tudi stolica za sta r oslove  n šči  n o;  s časom bi pa
utegnila iz tega zavoda nastati v tem središču sredinska
akademija slovanska  („slavisclie Central-Akademie").

Izpolnila se je vrlemu rodoljubo prva  želja, četudi stopram
po njegovi smrti; drugo uresniči morda — bodočnost.

Za francozke vlade seznanil se je Kopitar s francozkimi
častniki, ki ga naprosijo, da jim popiše vse slovanske narode
avstrijske.

Zve to redarstvo in ga pozove nekega dne na odgovor. Ta
se pa odreže tako modro, da je prišla njegova nedolžnost mahom
na dan; uveri se pa o tej priliki strogi predsednik, da se je na¬
meril na bistro glavico, in Kopitar dobi — ne dolgo potem (iz
početka decembra m. 1810) — službo (knjižnega pregledovalca
za slovanske in novogrške knjige z 800 gld. na leto), a nekoliko
dni na to še lep kolač za božič, t, j. prvo trdno službo v dvorski
knjižnici.

Presrečni rodoljub, (ki je bil uže 1. 1809 „ Iliriji oživljeni"
posvetil več navdihnjenih spisov), začne zdaj obdelavati knji¬
ževno polje na vse strani, a najbolj slovansko  — po raz¬
ličnih časopisih, imenovanih in neimenovanih (med te spada tudi
,/Archiv" slovečega bar. Hormayra,  s katerim se je bil se¬
znanil na Dunaju po Dobrovskega priporoki mahom iz početka).
Do 1. 1814, predno je šel po znanem poslu v Pariz, napisal je
bil za omenjene časopise uže premnogo razprav, presodeb, učenih
prepirov itd. Jako zanimljivi so njegovi spiski o rumunskem,
albanskem in novogrškem jeziku; ali nas zanimajo najbolj oni,
ki se tičejo slovanske književnosti in slovanstva sploh.

Daši je svoje izvrstne spiske podpisoval samo s črko K. ali
pa J (= Jernej), spoznali so jih zvedenci vendar skoraj vselej
po značajni pisavi Kopitarjevi, ter jih ne samo čitali, nego i
uvažavali. — Posebno slovel je pri Slovanih njegov uže večkrat
omenjeni spis: „Patriotische Phantasien eines Slaven", ki je iz-
išel prvič v „ Vat eri. BI." 1810, nato pa predelan pod napisom:
„Blick auf die slavischen Mundarten, ihre Literatur und die
Hilfsmittel, sie zu studieren" (Pogled na slovanska narečja in
njihovo književnost s pomočki vred za nauk) na novo v „Wiener

') „Vater). Bl.“ III. 87—93 (gl. „K1. Schr.“ str. 61 in 70,- 14).

92

allg. Literaturzeitung" 1. 1813, štev. 34—35, ter bil potem še
večkrat pretiskan ter na druge jezike preložen. ’)

Uže pred 1.1814, (sosebno pa od 1.1813, ko sta bila začela av¬
gusta meseca ,,Novine serbske" na svetlo dajati mlada rodoljuba
I). Davidovič in D. Frušič, katerima je bodil jako na roke), po¬
ganjal se je Kopitar sosebno za srbščino, in to, da prestane
neslani „makaronizem“ ter se uvede v književnost narodni jezik
s pametnim pravopisom po njegovih pravilih. Vse to je srečno
opravil po velikem trudu in hudih pismenih borbah ta znameniti
Slovenec s pomočjo svojega vrlega srednika in prijatelja Vuka,
kar smo slišali uže v predelu: Kopitar pa Vuk“.

Vzlasti Kopitarjeva  zasluga je, da so dobili Srbi po
Vuku  1. 1814 prvo srbsko slovnico, še istega leta prvo  zbirko
narodnih pesmi itd., 1. 1818 pa prvi srbski slovar in da rabi
zdaj Srbom prekrasni narodni jezik in pameten pravopis
(brez nepotrebnega debelega jera) za književni jezik.

Da se „ obelodani" Kopitarjevo rodoljub je še bolj,
naj priobčimo še to znamenito zgodbo,  katero je stari pošte¬
njak in pisatelj češki gosp. Ant. Ry bička  zvedel na ravnost
iz Vukovih  ust 2 ) ter razglasil'po „Slovniku naučnem" (IV.
1. 1865 pod imenom „Karadžič“).

Ker ni hotelo Dunajsko redarstvo po 1. 1820 iz znanega
vzroka dovoliti, da bi se bile Vukove  pomnožene „Srpske na¬
rodne pjesme" tiskale v Beču, moral je ubogi Vuk — kar še
pametimo — potovati v Lipsko, ter jih ondi tiskati (pri Haerdtlu
in Breitkopfu 1. 1823—1824).

Prepovedalo je pa bilo Dunajsko redarstvo ta tisk na Du¬
naju Kopitarju ukljub. Ali kaj stori Kopitar, ko so dospele pre¬
povedane Vukove narodne pesmi za prodaj v Beč? —

Po svoji oblasti kakor knjižni pregledovalec dovoli on, da
se smejo te knjige razprodavati brez kake spotike. In ko se
vrne Vuk iz Lipska v Beč, najde svojo novo izdajo uže pri
Bečkih knjigarjih na prodaj.

Nedolgo potem pa pokliče redarstvo Vnk a in Kopitarj  a
na odgovor. Dolgo se je vleklo izpraševanje in preiskovanje;
vendar so deli stvar na posled „ad acta“, in obveljalo je na¬
posled srčnemu Kopitarju,  da so se Vukove srbske pesmi
smele prodavati nato tudi po domačih deželah. —

Obilo je pomagal vrli Kopitar Vuku  tudi pri spisavanju
prvega srbsko-nemško-latinskega slovarja, ki je izišel v Beču

‘) Pod napisom „0 slowanskych narečjeh 11  1. 1813 v čeških novinah Du¬
najskih, ki jih je vredoval J. N. Hromadko.

‘)  Tako tudi druge podatke iz življenja Vukovega. To nam je pravil, ni
davno tega, g. Bybieka v Beču sam. — Ko smo nekdaj mi vprašali Vuka,
kakšen je bil Kopitar,  odgovoril nam je samo na kratko: „E, to je bio
čovjek!“  — Bes kratek, a jedrnat životopis. Obraz  pa in oči  povedale so
nam več nego sto in sto besedi. —

93

1. 1818 pri Jermencih in imel v sebi kakih 30.000, natanko pa
26.270 besed. ')

Iz golega rodoljubja  raztolmačil je učeni slovenski
sin prijatelju vse srbske besede (pismeno v rokopisu) z nemškimi
in latinskimi pomeni.

Vzlasti s Kopitarjevo pomočjo preložil je Vuk prvič i „Novi
zavjet" (zakon), ki je izišel v Lipsku 1. 1824 pod napisom: „Ver-
sionis Novi Testamenti serbicae specimen“.

Pa zopet imata Vuk in Kopitar sitnosti pri Dunajskem
redarstvu. Zatožil je bil namreč nekdo brez dvojbe kakšen sta-
rokopitnik „debelojerac“ — oba,  da sta v zvezi z angličansko
družbo svetopisensko, (ki je bila ondaj pri nas prepovedana), in
z drugimi zunajnimi prepovedanimi družbami itd., pa niso mogli
poštenjakoma dokazati ničesar. In kakor se v ognju očisti zlato,
da se sveti še bolj, — tako sta si tudi Kopitar  in Vuk —
kakor veli Srb — „osvetlala obraz". —

Srbi imajo zdaj, kakor smo uže povedali, književni jezik in
pravopis po Kopitarjevih mislih in pravilih, '— a ni se jim
zato izneverila n i j e d n a duša.

Zdaj se vidi, kako bedasto je bilo „debelojersko" sumničenje,
da hočeta Kopitar pa Vuk Srbe „polatiniti“, zato ker sta pri¬
vzela v novo srbsko abecedo latinski j. — „Risum teneatis
amici! (prijatelji, ne smejte se)!“

Treba nam se vrniti k letu 1820.

Neutrudni rodoljub Kopitar ni nehal podbadati in prositi,
dokler ne priroma (1.'1820) sedemdesetletni očak Dobrovsky
na Dunaj, kjer je pri Kopitarju 18 mesecev izdelaval in ž nje¬
govo obilno pripomočjo srečno izdelal svojo slovečo knjigo („In-
stitutiones linguae slavicae dialecti veteris“), ki je izišla ondi
pomnožena s tremi dodatki Kopitarjevimi, marca meseca 1. 1822,
potem ko se je bil vrnil Dobrovski uže konec 1. 1821 v Prag. 2 )

V XVII. zvezku „Wien. Jalirb.“ 1. 1822 na str. 66—107
oznanil in presodil je Kopitar učiteljevo slavno delo, kakor veli

') 23. marca 1817 pisal je Kopitar Dobrovskemu: „Vuks rein serbisches
Lexikon hat etwa 70 Druekbogen (30.000 Worter), dazu ieh das Deutsche
und Lateinische  seit Oktober [1816] bis jetzt maehen musste. Nun sind wir
bereits an der Feile und in 6 VVochen beginnt der Druek itd.“ Spomina je
vredno, da se Dobrovskemu pa Kopitarju niso strinjale misli zastran srbo-knjiž-
nega jezika in pravopisa, da se je Dobrovsky poganjal za stari književni jezik
ter nadel Vukovim  spisom ime: „srbski makaronizem 11 . (Dr. Gliieks. v rokop.
str. 12 in v „0esterr. Bl.“ f. Lit. u. K.“ 1846 (III), štev. 87, str. 677).

! ) Znamenito je to, kar piše dr. Gliieks. v svojem rokopisu na str. 12:
„Kopitar war freiwillig des Lohrers und iiltesten Freundes Mitarbeiter, Exeerptor,
Kopist, Korrektor, ja „Handlanger“ gevrorden, um nur Dobrovsky’s altslavisebe
Grammatik zur Herausgabe zu bringen 11 . Prim. „0ester. BI. f. Lit. u. K.“ 1846;
str. 677 (19).

94

odkritosrčni mož v dopisu Dobrovskemu 8. maja 1822, po svoji
uverjenosti,  a vendar z vidnim poštovanjem do spisatelja. ‘)
Ali da ni uka žejni učenec neprenehoma drezal starega slabot¬
nega učitelja, nikdar ne bi bila ugledala ta imenitna knjiga
belega dne. Da ga je ugledala — to je zasluga rodoljuba
Kopitarja.

Potem ko so bili imenitni Dunajski letniki („Wiener Jahrb.
d. Lit.'-) začeli izhajati 1 . 1818, pristopi jim Kopitar za stano¬
vitnega sodelatelja ter jim ostane veren do 1. 1830; 1829 vre-
doval jih je (po smrti poprejšnjega vrednika) vse leto tudi sam.

Kopitarju  gre posebna hvala, da je bil imenovani časopis
tako imeniten tudi za književnost slovansko, in to ne samo po
njegovih (brezimenih) nego i po spisih tedanjega prvaka sloven¬
skega (Dobrovskega), ki ga je pa zopet njegov iskreni učenec
Kopitar ves čas in z velikim vspehom vnemal za presojevanje
slovanskih knjig.

Ondi (v IV. zvezku 1. 1818) posekal je junaški Kopitar sč
svojim ostrim ;; mečem" in zdravim razumom mogočnega nasprot¬
nika Vukovega in svojega ter priboril narodni knjigi srbski ve¬
ljavo na veke.

Ondi (v zv. XXIII. 1. 1823, str. 220—274 in v dodatkih
1. 1824 zv. XXV. str. 152—168 in 1. 1826, zv. XXXIII. str.
288—290) izišla je tudi Kopitarjeva važna ;; Kormčaja knjiga",' ! )
ali prav za prav njegova presodba te knjige, ki ima v sebi pra¬
voslavno cerkveno pravo, o katerem niso vedeli poprej avstrijski
in drugi nemški učenjaki in sodniki čisto nič, dokler ‘ni Kopitar
[vsled neke pravde, ki se je vršila med zakonskimi ljudmi pra¬
voslavne vere pri najvišem sodišču] omenjene knjige na kratko
prevel iz ruskega na nemški jezik.

Ta nemški izpisek je Kopitar  izročil slovečemu rojaku
Tom. Dolinarju,  ondaj na Dunaju cerkvenega prava učitelju,
na katerega se je bilo zarad te stvari obrnilo najviše sodišče,
Dolinar pa na Kopitarja.

Kopitar je na to priobčil svojo presodbo omenjene knjige
(ali po pravem treh takih knjig), in stopram po tem Kopitar¬
jevem spisu zvedeli so nemški cerkvenopravniki, kako je vzhodno¬
slovansko cerkveno pravo. * * 3 )

Približala se je doba, ko je začel Kopitar  samotež vre-
dovati važni časopis, o katerem govorimo. — Predno pa kora¬
čimo dalje, ozreti se nam je na 1. 1819.

') „nach meiner Uebcrzeugung aber dneh mit siclitbarer Ehrfurelit fiir
den Veifasser". G). Oesterr. BI. f. Lit. u. K.“ 1846, štev. 87, str. 677 (20).

3 ) Po Kopitarjevo (ondi) ,,Kormezaia kniga“, v dopisu Mušickemu (2.
jan. 1824) „Korinczia“ t. j. Kormčija imenovana. Rajši je imel Kopitar „zložene“
pismenke od ,,rogatih“.

3 ) Prim. P. A. Bicuerjevo  knjigo „de Collcetionibus canonmn“. Borol,
1827, str. 5, Gieeelerjevo „Kircbengescb.“ itd.

95

Ondaj je bil v Pragi prvič tiskan in z nemškim prevodom
po svetu razposlan tako imenovani »Kralodvorski rukopis". ')
Dobrovsky razsodi, da je pravoten, t. j. da izhaja po njegovih
mislih iz konca 13. ali pa početka 14. veka (1290—1310).

Verujoč učiteljevim besedam, oveseli se i Kopitar »Kralje-
dvorskega rokopisa", ter ga presodi jako ugodno v časopisu:
»Vaterl. BI. f. osterr. Kaiser staaten" 1. 1819, štev. 9—10. (V
tej presodbi  govori pa Kopitar samo o „Kr alj edvor skem
rokopisu",  a ne tudi o »Libušinem soudu" ali »Zelenogorskem
rokopisu 11 ; kajti temu  ni priznal pravotnosti nikdar,  — kakor
ni storil tega ni Dobrovsky,  ki je zavrgel »Libušin soud"
mahom na prvi pogled, rekši, da je „podvržen". -)

L. 1820 imel je Kopitar na Dunaju priliko govoriti z Do¬
brovskim i o tej stvari itd. — Nasledek tega razgovora je bil,
da je začel dvomiti tudi o pravotnosti Kraljedvorskega rokopisa.
Jako sumno se je namreč — po besedah Miklošičevih  —
zdelo Kopitarju vzlasti to, da se nahaja v tem rokopisu [sem
pa tam] tudi taka mera, kakoršna je v srbskih narodnih pesmih, * 2 3 )
ki so bile izišle tri leta  poprej v Beču; take mere pa ni v vsi
evropski književnosti nego samo v srbskih in bolgarskih
narodnih pesmih.

In ko je bil Dobrovsky  1. 1824 v Hormayrovem „Ar-
chiv-u" štev. 46, a nato v „Wien. Jahrb." istega leta zv. 24,
očitno se oglasil soper »Libušin soud“, zavrgel je Kopitar 4 leta
nato (po »očakovi" smrti) o posebni priliki vse tako imenovane
najstarše češke spomenike, tedaj i »Kraljedvorski rokopis".

L. 1829 poslal je bil namreč Palačky  Dunajskih letnikov
vredništvu obširen spis, v katerem se je poganjal za vseh teh
spomenikov pravotnost. Kopitar,  ki je ondaj sam vredoval
omenjene letnike, da natisniti v e s spis na str. 138 i. d.; ali
naposled zavrže v opazki vrednikovi na str. 166 vse mo¬
drovanje zgodopisca Palackega, rekši, da Palaeky z vsemi svo¬
jimi besedami ni ovrgel tega, kar je trdil pokojni Dobrovsky. 4 )

‘) Pokojni V. Hanka je pisal Dobrovskemu, da je našel ta rokopis na
sv. Ludmile dan 1. 1817 v Kraljičinem dvoru („v Kralovej Dvore' 1 ) v zvoniku,
in to sam s kaplanom [P. Borcem]. „G1. Oasop. česk. muss.“ 1. 1870, 111, 220.

2 ) Ta rokopis, ki ga prišteva Hanka XI. veku, poslal je »neimenovan do¬
morodec" po Praški [mestni] pošti grofu Fr. Kolovratu novembra 1818 ; (tiskan
je bil prvič 1. 1819 v Varšavi v »Pravdi ruski", a drugič v »Kroku" 1. 1822 I.

3 str. 48-61).

3 ) Vendar zareza (cezura) ni tako pravilna kakor v srb. nar. pesmih
ali v J. Trnskega hrvatskem prevodu. (Zagr. 1854).

4 ) „Wir liaben — veli vrednik — Hrn. Palacky ausreden lassen, miissen
aber doeh bemerken, dass der sel. Dobrovsky durch alles oben gesagte von Seiten
der Sehrift  mir bestiitigt, von Seiten der Sprache  aber bei \veitem nieht
vviderlegt ist". V isti opazki zavrgel je Kopitar opiraje se na pokojnega Do¬
brovskega besede tudi »odlomek evangelja sv. Jovana".

96

Zbog tega nastane med Čehi in Kopitarje  m velika za¬
mera, sosebno pa potem, ko jim je ta učenjak (pod imenom
Kozmas Luden)  deval L ib uš in sond,  (ki ga imajo za naj-
starši češki rokopis), na nič tudi v Gersdorfovem  ,,Repert."
1. 1837;

Ali Kopitar je ostal pri svojem. —

In kaj se zgodi? — Kakor je nekdaj Šafafik po Kopitar¬
jevi smrti preklical svojo poprejšnjo trditev o „glagolici“ ter pre¬
stopil k Kopitarju, — tako je prestopil k Kopitarju 35 let po
njegovi smrti jeden izmed najodličnejših pisateljev in domoljubov
čeških, gospod A. V. Sem bera,  ter pritegnil njegovim mislim
najprej samo na pol, t. j. samo zastran Libušinega sonda;')
drugo leto (po lastnem skrbnem preiskovanju in pre¬
mišljevanju) pa uže povse  t. j. tudi glede „Kraljedvor-
skega rokopisa,  ter izdal na Dunaju tudi posebno češko
knjigo. ,J )

To se nam je zdelo potrebno v misel vzeti samo zato, da
opravičimo našega slavnega rojaka poštenjaka tudi pred onimi
Slovenci, kateri so ga sodili do zdaj morda krivo — po kakor-
šnem koli vplivu.  — Opravičil je Kopitarja zdaj prav za prav
„samovidec“, gosp. Sem bera  sam, ki je veroval v „Zeleno-
gorski“ in „Kraljedvorski rokopis" toliko let, verujoč poprej po¬
polnem obožavanima možema Šafar iku in Palackemu;  pre¬
veril se je pa mož naglo — sebi samemu na preveliko žalost, —
potem ko je začel to stvar sam premišljevati ter oba rokopisa
(izvirnika) — oziroma „Kraljedvorskega rokopisa“ verni svet¬
lo  ti  s k pregledovati, preiskovati ter presojevati, in to: ne
samo po podobi, nego i po jeziku itd.

Ne moremo razkladati tukaj, kako se je zgodilo, da se je
preveril po toliko letili in pritegnil naposled Kopitarju imenovani
češki poštenjak in narodnjak; — opozoriti nam je pa častite
čitatelje samo zarad našega slavljenca,  da velja i pri
stvari staro pravilo:

„Da se resnica prav spozna,

Cati je treba oba zvona."

Če pa obvelja naposled to, kar dokazuje gosp. Šembera
v obeh omenjenih knjigah z novimi bistroumnimi dokazi, — čudil
se bode svet po pravici potem še bolj nego zdaj — sloveči bi¬
stroumnosti Kopitarjevi.

') V omenjeni češki knjigi: ,,Libušin sond doumela nejstarši pamatka
reči češke, jest podvržen, tež zlomek evang. sv. Jana. Cehoz ddkazy podava A. V.
Šembera  prof. reči a literat, češke na universite Videnške". „Z dvema
svčtlotisky‘‘. ,.V Vidni. Nakladom spisovatelovym“. 187 !). (Jeden teh svetlo-
tiskov kaže nam „Libušin soud“, jeden pa Brizinski rokopis).

Ppd napisom: „Kdo sepsal Kralodvorsky rukopis roku 1817?" Objas-
nuje A. V. Šembera  itd. Ve Vidni. Nakladem spisatclovyin“. 1880 . (Brez
svetlopisa, ki je prišel uže 1. 1861 v Pragi na svet).

97

Kakor je storil stari poštenjak gosp. Sembera to, kar je
storil, — samo iz gole ljubezni do resnice, a ne iz sovražtva
do svojega naroda, ki ga ljubi še vedno nad. vse, — tako se ne
more  po pravici zdaj več očitati ni Kopitarju,  da je na¬
sprotoval tako imenovanim najstaršim češkim spomenikom iz
sovražtva do češkega naroda.

Res, da niso bili Kopitarju po volji vsi s 1 o v a n s k i uče¬
nj  a k i;  slovanske narode, njihov jezik in pisatelje pošte¬
njake objemal je vrli Slovenec vse z jednako ljubeznijo. To
nam pričajo njegovi razglašeni in nerazglašeni spisi. ')

Slavnega očaka Dobrovskega smrt ") ni Kopitarja pobila,
nego osrčila.

Vemo, kako ponosen je bil na književno nasledstvo in
prvaštvo po njem. Zadalo mu je poleg velike radosti tudi dosti
skrbi in nevolje. Mnogo drugega časa pobrali so mu učeni pre¬
piri in drugi manjši (vzlasti presodni)  spisi. Res, da so bili
mnogi izmed njih slovanstvu na veliko korist, ali odbijali so ga
mnogo let, da ni dal nikake knjige na svet. Vendar smemo reči,
da je po Kopitarjevi  zaslugi izišel poljskega jezika naj starši
„Svetoflorijanski spomenik", (ki ga je izdal poljski grof Dunin-
Borkovvski 1. 1834 v Beču, pa soper Kopitarjevo voljo brez
nemške  besede in se samovoljnimi prenaredbami v poljščini.
Slišali smo, kaj je storil nato Kopitar, da si zagotovi prvenstvo.

Leta 1836 iznenadi pa bistra glava Kopitarjeva ves slo¬
vanski svet z odličnim sadom nenavadne učenosti, se slavnozna-
nim „Grlag. Cloz.", ter dokaže ž njim, da je „glagolica“ — če
ne starša od „cirilice", tej vsaj vrstnica.

Po njem  razglasi znamenite »spomenike Brizinske“ —
pravih prededov naših najstarše spiske. ■')

V njem izproži tudi važni dokaz o panonstvu starosloven¬
skega jezika in o slovanskega bogoslužja staroslovenskem
pričetku.

Kratka staroslovenska slovnica (z dodanim kratkim staro¬
slovenskim slovarjem) v njem prekosila je »očakovo" posebno v
pravopisju in preglasju.

Jako ugodno so Kopitarjeve učenosti prvi obilnejši sad pre¬
sodili tuji in domači učenjaki: Jak. G r i m m, Andr. Schmeller,

') Cit. Kopitarjeve spiske: „SJavisehe Volkerkunde" (»KI. Sebr“ 120).
Faustin Prohazka und Jos. Zlobieky („K1. Sekr." 58); — Hromadko’s Sprach-
kaiizel nud Zeitung in Wien („K1. rfchr." str. 196). „Cpn. 3opa" 1879, str. 86
op. 2. „Patriot. Pliantasien einos Slaven" itd. itd.

’) Obžaloval jo je Kopitar v pristojni osmrtnici. Gl. »Oesterr. Beobacbter"
7. marca 1829.

J L. 1812 učil jo Kopitar na Dunaju slovanskih jezikov nemškega uče¬
njaka bar. Gviljema Humboldta, ta pa mu poslal drugo leto imenovanih spo¬
menikov sniinek.

7

98

Mor.  Haupt, M. J. Fesi, grof  Castiglione, Šafarik
i. dr.

Toliko da je obhodil „G-lag. Cloz.“ vso Evropo, razglasi se
vesela novica, da se je zopet našlo sloveče Bernsko evangelje,
ki je bilo izginilo nekam za francozkega vstanka 1. 1792, ter ga
je z Dobrovskim vred jako nerad pogrešal i Kopitar. ') Njego¬
vemu  bistroumju in trudu se je zahvaliti, da je prišlo zopet na
dan.

Kakor kakšen prerok prerokoval je bistroumni Kopitar, da
se ta knjiga mora zopet najti;  kajti — rekel je — okovana
je bila se zlatom in olepšana z dragim kamenjem.

Res so jo našli naposled po dolgem popraševanju * 2 ) in is¬
kanju v občinski knjižnici Remski, — alibrez drage oprave,
kakor je prerokoval Kopitar. 3 )

Naj se je pa pokazalo potem, da ta knjiga ni starša od 14.
veka, dognano je bilo vsaj to, v kakem jeziku in s kakim pismom
je bila pisana ta zgodovinska znamenitost. 4 )

Razglasivši po različnih časnikih več važnih spiskov o cer¬
kvenih knjigah ruskih itd. in izdavši svoja »Miscellanea graeco-
slavica" vsled prihoda velikega kneza niškega na Dunaj (1. 1840),
iznenadil je še istega leta učenjake slovanske sč znano, — rekli
bi — hudo oborožano knjigo: „Hesychii Grlossographi discipulus"
itd., ter si pridobil i s tem delom novih zaslug za staroruski
jezik, za zgodovino staroslovensko in za staroslovenščino, vzlasti
sč svojim popisom glagolskega rokopisa (Asemanijevega), ki si
ga je bil Kopitar po svojem prvem  prihodu v Rim samo »iz¬
pisal" v knjižnici vatikanski.

Tedaj (1837) potoval je Kopitar, kakor uže vemo, na svoje
troske v Rim samo iz znanstvenega namena, t. j. zarad glagol¬
skega rokopisa vatikanskega (Aseman).

Drugič (leta 1842), ko je hotel namreč papež v Rimu na
novo ustanoviti rusinsko semenišče in stolico za staroslovenščino,
bil je pa v Rim povabljen, in to na posebno priporoko Theiner-
jevo ter se upotil v „večno mesto 11  28. okt. 1842. Po viši privolji
nakanil je bil Kopitar dve leti v Rimu ostati in razlagati »slo¬
vansko književnost" najprej z rusinskimi gojenci, ki so jih dan
za dnevom pričakovali v Rim. 5 * * )

') Gl. „Instit.“ praef. pag. XIV in „Glag. Cloz.“ praef. pag. X.

2 ) Pisaril je Kopitar zarad te knjige na samo na Francozko, nego celo
v Rusijo, in to ne brez ugodnega vspeha.

3 ) »Blatt. f. Unterh. 1 ' 1888, štev. 84 in 35. (Leipzig). Kopitarjevo poročilo.

h Nekdaj so mislili na Francozkem, da je to evangelje starogrško, do¬
kler jim ni povedal nekega ruskega poslanca tajnik, da je staroslovansko,
ter na prošnjo korarja Remskega (okolo 1. 1721) prvo stran tudi prevel na fran-
eozki jezik. (Ondi).

5 ) Iz rokopisa: ,,Aus einem Privatbriefe Augustin Theiner’s (Prioster’s

dcr Congreg. des Oratoriunis in Rom) an Prof. Dr. J. M. Fesi in Wien, ddo,

Rom 2. jun. 1840.“

99

Rad bi bil Kopitar izučil vsaj jednega tako, da bi bil ta
po dveh letih učil lahko druge. Izročil je »propagandi* tudi
predlog, kako bi bilo treba povse prenarediti in dopolniti njeno
slovansko tiskarnico: hotel je dati na novo liti vse slovanske
pismenke in napraviti »matice* (matrice) itd., omisliti tudi po¬
trebno število ruskih pismenk s tiskali vred ter izračunal troske
za vse skupaj na 15.000 do 20.000 škud (»scudi"). Na nesrečo
so pa Rusini, ne vem, zakaj — veli Theiner — predolgo odlašali
potovanje v Rim. Prisiljen je bil Kopitar naposled začeti nauk
z nekim frančiškanom portugalskim, ki je napredoval jako dobro
in dobil naposled od »učitelja* za spomin slovansko sv. pismo
1. 1816, po katero je Kopitar nalašč pisal na Dunaj. Drugi čas
je pa prepisoval neutrujeni rodoljub znameniti slovenski rokopis
knjižnice vatikanske. Na priporoko Theinerjevo dovolil je papež,
da ga je smel Kopitar prepisovati v knjižnici (»Bibliotheca Val-
licellana) pri Theinerju. ') — Prepisal si je ves evangelij sv.
Jovana; več ni mogel, zato ker je uže bolehal; druge evangelje
je pa samo čital.

Ker pa pričakovanih Rusinov še ni bilo v Rim, vrnil se je
Kopitar po šestih mesecih sam rad iz Rima in dospel 7. maja
1843 zopet v Beč. '- 1 2 )

Četudi ni bil tedaj namen dosežen popolnem, vendar ni bilo
Kopitarjevo drugo potovanje v Rim brez vspeha
za slovanstvo.

Uže za prvega bivanja v Rimu (1837), kadar je prijate¬
ljeval ž njim ondi vsaj še na videz Palacki, seznanil in sprijaznil
se je bil Kopitar s francozkim krasopisom Silvestrom, ki je po¬
hajal ž njim vsak dan knjižnico vatikansko, ter izdal vesoljni
da v n opis  (»Paleograpliie universelle"). — Ker se učenjakom
niso strinjale misli o starosti cirilskega in glagolskega
dela, oziroma jezika v obeh delih, 3 ) — zato se združita oba
možaka; in Silvestre  da Remskirokopis po včrnem snimku na
svetlobo z učenim predgovorom zgodovinskim, ki ga je prija¬
telju za voljo spisal neutrudni in žilavi Kop it ar sam, a to mu
je bilo poslednje  delo, — to je bila — kar smo uže omenili
— tudi Kopitarjeva  „znanstvena oporoka ali zadnja volja“,
v kateri je potrdil vse, kar je učil (do malega) kakor učenjak
vse žive dni. —

') S Theinerjem se je bil seznanil uže 1.1829 v Beču pri »belem volku",
kamor je zahajal 1.1820 in 1821 tudi slavni Dobrovsky z veseljakom Kopitarjem
za tako imenovano »slovansko mizo". Tudi v Rimu se je^ rad spominjal v veseli
druščini s Theinerjem in njegovim tajnikom onih kratkočasnih ur na Dunaju.

2 ) Prvič in drugič imel je K. v Rimu priliko govoriti se slovečim jezi-
koznancem Mezzofantij  em,  ter mu moral obečati svojo slovensko slovnico.
(Iz netisk. dopisa Kopitarjevega dr. Pesl-u 11. febr. 1843.)

3 ) Po Kopitarjevih mislih sta si oba dela vrstnika,  ter izhajati iz 14.
veka; nasprotniki pa trdijo, da jo cirilski del iz 1050, glagolski pa iz 1. 1395,

7 *

100

Tukaj naj omenimo še samo to, da je Kopitarjeva bistra
glava prestvarila skoraj vso slovansko-cerkveno zgodovino de¬
vetega veka,  in da obveljujejo Kopitarjeve globoke misli')
zdaj, ko neliuje stara strast — čim dalje, tem bolj. Tuji nepri¬
stranski učenjaki pritegnili so jim uže davno.

Ni li to, kar smo slišali do zdaj, lepa vrsta Kopitarjevih
zaslug za slovanstvo?

„Kopitarjeva  zasluga je pa tudi, da nam je vednost
„rodila slavnega Miki  o š i č a;  in kaj bi bila slovanska filologija
„brez Kopitarja in Miklošiča? — Kopitarjeva  zasluga
je dalje, da imamo na Dunaju, v Gradcu, v Pragi  in po
d r u g ih  vseučiliščih stolice za slovansko  jezikoslovstvo ;
nadalje da se v Parizu, v Berolinu, v Lipskem  in po
„drugih nemških vseučiliščih predava slovansko jezikoznanstvo. 2 3 )

Zasluge Kopitarjeve za slovanstvo priznala je s
kraljem pruskim (1842) in papežem Gregorjem (1843) še poprej
(1840) cesarska akademija ruska ter osvetinila učenega izdatelja
znamenite knjige „Hesych. glossogr. discipulus et epiglossistes
russus“ sč svojo veliko zlato svetinjo.

Ne moremo si kaj, da ne bi o tej priliki Kopitarjevemu
slovanstvu in značaju na čast priobčili te zanimljive zgodbe. V
omenjenem rokopisu, ki nam ga je gosp. dr. Miklošič  izročil
blagovoljno za porabo, našli smo zapisano, da je Kopitar obilo
kupnino („den namhaften Erlos“), ki jo je dobil za rusko sve¬
tinjo, razdelil med nepremožna književnika slovanska — Vuka
in Šafarika.  To je storil naš Kopitar,  hote pospešati ko¬
likor toliko književnost slovansko, ter pokazal glede Šafarika
s tem blagim delom na novo, kako slavno se je držal modrega
nauka: „inimicus causae amicus personae".

Prevelikih zaslug udobil si je slavni naš rojak tudi kakor
knjižni presodnik(„Recensent“  ali „Kritiker“). To priznava
gosp. dr. Miklošič v razgovoru o vsaki priliki s posebnim pošto-
vanjem do svojega učitelja, ki ga imenuje tudi očitno bistro¬
umnega jezikoznanca in preslavnega moža  („saga-
cissimus philologus", vir celeberrimus. •'*)

To očitno hvalo daje Kopitarju i sloveči Ceh dr. J. H a n u š,
ki ga zove, in to po pravici najimenitnejšega knjižnega presod-
nika v našem veku. 4 ) Največih zaslug v tem oziru pridobil si

‘) Prim. a) „Jahrb. d. Lit.“ !822 in 1829; 134-138. b) „Glag. Cloz.“
1836. e) „Das Ausland" 1836, 228. d) „Oesterr. GescMcktsforsch." 1838, III
zv.; 501-515. e) „Angsb. Allg. Zeitg.“ Beil.-Nr. 189. f) Hesyfch. Ep. 1840
g) Evang.-slav. „Cod. Bem. Proleg." Par. 1843, 1—18.

’) Prim. dopis z Dunaja v „Soei‘' 1877, štev. 45.

3 ) V posveebi svojega starosloven. slovarja. (Lexicon linguae slovenieae
vetoris dialecti. Vindob. 1850).

D „Der grbsste Kritiker unseres Jshrlnindcrtes. 1 ' (Miki. „Slav. Bibliotb, 1 '
Ib 1858, 201).

101

je pa Kopitar kakor presodnik slovanskih knjig. ') Velike so
po tem takem Kopitarjeve zasluge za slovanstvo.

Kopitar pa Slovenci.

V opazki na str. IV. svoje slovnice pisal je mladi Ko¬
pitar,  (la se kranjske dežele prebivalci, uže kar svet pomni
(„seit Menschengedenken"), kličejo »Kranjci", a ne Slovenci
(Winden), kakor si pravijo njihovi srodniki na Štajerskem in Ko¬
roškem zato, da se ločijo od nemških sodeželanov; na Kranjskem
pa ni treba tega razločka zato, kar žive po vsi deželi samo
Slovenci.

Po pravici je povedal odkritosrčni Kopitar. Tako je bilo
res za njegove dobe in „kar je pomnil tedanji svet."

(Po znanem pravilu: divide et impera" bilo je to menda
tudi jako našim nasprotnikom, da smo se ^delili Slovenci  na
toliko imen: ,,Kranjci", „Beli Kranjci", „Crni Kranjci", „Kra-
ševci", Bezjaki itd. itd.). — Ali uže tretje leto nato imenoval je
Kranjca  razločno od Slovenca. “)

»Sreča, presreča bila je zanj", — veli gosp. J. Marn,  —
„da je prišel 1. 1799 k blagemu baronu Ž. Zoisu v hišo". Ondi
se je v njegovem in Vodnikovem družtvu zavedel zopet slo¬
venskega  duha, ki so ga bile omamile starokopitne šole, v
katerih je bila ondaj slovenščina — zaničevana  tujka.

Ponevedoma — nehote postal je slovenski slovničar. Ali
primerjaje slovenščino drugim sestram slovanskim in tujim jezikom,
uveri se o njenih  prednostih, dalje o prednostih slovanskih je¬
zikov mimo tujih. Zaljubi se v milo slovenščino, sladko materino
govorico, — priljubi si pa i slovanščino sploh, kar nam pričajo
njegovi uže natisnjeni in nenatisnjeni dopisi slavnemu Dobrov¬
skemu.

Velika zasluga Kopitarju je, da je spisal Slovencem slo¬
vensko .slovnico, ki je presegla Bohoričevo, Hipolitovo in Poh-
linovo, ter zaslovela naglo po vseh slovenskih in drugih slo¬
vanskih deželah, prevejala popačeno književno slovenščino, ter
popravila to, kar je zagrešil vzlasti P. Marko Pohlin.

Posebna zasluga Kopitarjeva je, da je zasledil in jako
razumno objasnil dvojno (dovršno in nedovršno) svojstvo slo-

‘) V spisu: »Beitriige zur Uebersioht der serk Literatur 1 *, piše Kopitar:
„Wir vverden indessen, so oft wir so gliicklich sind, ein neu erschienenes Werk
in dieser oder einer der benaehbarten Mundarten in die Hande zu bekommen,
es einzeln dem Publikum anzeigen. Aus einzeinen Beitragen erwaehst dann aueh
ein ganzes. Jeder slavische Autor wird unser Institut verbinden, wenn er ein
Exemplar seines Werkes gegen Vergiitung des Preises an dic Strauss’sche
Buclihandlung einsendet.« (Gl. „K1. Schr. 1 ', str. 135-136J.

h V spisu (presodbi) : »Slaviscke Volkerkunde." Glej »Annalen fur Lit.
u, Kunst«, 1811 III. 187—214. („K1. Sehr.«, str. 129).

venskega glagola. On je bil med slovenskimi slovničarji prvi,
ki je ustanovil (na str. 310) važno pravilo, da se na vprašanje:
„kaj delaš?“ po naše ne sme odgovarjati z dovršnikovim
sedanjikom (Praes. verbi perfectivi), nego da treba odgovarjati
na tako vprašanje z „nedovršnikom“ (verb. impf.).

Iz posebne ljubezni do materinega jezika ponudi se mladi
marljivi domorodec (dokler se je še tiskala njegova negotova
slovnica) iz Ljubljane 30- marca 1808 sam rad slavnemu Do¬
brovskemu namesto priletnega Vodnika  za dopisnika, obetaje
slovanskemu prvaku, da mu lioče o slovenskih stvareh nagleje
in zvesteje poročati. ‘)

Temu (prvemu) dopisu z dodatkom („P. S.“) — pravi po¬
slanici" — pridel je še obilnejšo književno prilogo — vsega skupaj
15 drobno tiskanih strani. 4 )

Med temi podatki priobčuje „obožavanemu mojstru“ ena dvčh
celih strančh tudi izpisek iz svoje (ondaj še nenatisnjene) slo¬
venske slovnice, in to imenske sklanje in glagolska spregala.

Kako je bilo Kopitarju žal, da je moral Linde  (za svoj
primerjajoč poljski slovar) zajemati iz tako kalnega vira, ka-
koršen je bil P. Marko za slovenščino! — Na vso moč se je
trudil naš Jernej, — trd Slovenec, kako bi namesto popačene
meščanske  — posadil na njeno mesto čisto, narodno  slo¬
venščino.

To mu se je tudi posrečilo. Njegova je opravila, da se počno
slovenski pisatelji potler bolj zavedati svojstva slovenske go¬
vorice ter niso več tako nemškovali, kakor v poprejšnji dobi.

Za izgled —kako se ne sme,  in kako treba sloveniti —
priobčuje na str. 88—95, kako nespretno je poslovenil P. Hi-
polit,  a koliko bolje Vodnik nekatere oddelke iz „sveta v
obrazih" (Orbis pictus).

Pridobila je Kopitarjeva slovnica — Ravnikarja, in to
je Kopitarjeva  zasluga.

V zaslugo se mora šteti vrlemu domorodcu tudi dodatek
(„Nachschrift“, str. 385—460). V njem je popisal na Dunaju
vse slovenske knjige novoverske dobe z glagolskimi in cirilskimi
spisi (iste dobe vred, ki jih je našel ondi v pridvorni knjižnici).
Kako se je oveselil, da je zasledil ta zaklad. * * 3 )

Mahom iz prve njegove ,,poslanice" preudaril je Dobrovsky
iskrenega Slovenca ter se sprijaznil ž njim pri tej priči na veke.

') „Im Bewusstsein meiner reinen Absichten und in der Ueberzeugung,
dass ich zu dem wiirdigsten und warmsten Preunde der Slavitat rede, wage ieh
es sogar mich selbst als einen fleissigeren Correspondenten pro slavicis, quam
est Vodnicus, Ew. H. W. hiemit vorzuschlagen.“

5 ) Glej Jagic „Arch.“ 1880, str. 670—685.

3 ) Gl. Kop. „Gramm.“, str. 388.

103

Kako 'vesel je bil Kopitar prvega očakovega odpisa, vidi
'se iz Kopitarjevega drugega dolgega pisma, zopet prave »po¬
slanice" Dobrovskemu iz Beča 6. febr. 1809. ‘)

Eazodevši »mojstru", kako rad bi se posvetil iz posebne
ljubezni do lepega  slovanskega jezika ves slovanstvu itd.,
vpraša nadalje ga zastran več jezikoznanskih in zgodovinskih
reči. * 2 )

Vrli Kopitar pa svojega učitelja tudi z veliko gorečnostjo
poduču j e, i to o slovenščini  in njeni književnosti,  zato
da bi bil slavni jezikoznanec pošteno »podučen“ v vsem,  kar
se tiče premilega našega jezika.

Podučil in preučil ga je res, — nekoliko se svojo slovnico,
a nekoliko z dopisi — da ni sodil slovenščine potem več tako
krivo, da ne rečemo, zaničeval,  kakor poprej po nespretnih
spisih Truberjevih, Pohlinovih i. dr.

Slišali smo, kako je preklical slavni možak nato vsako kri¬
vico, katero je storil slovenščini ponevedoma, ter jo cenil to¬
liko več. 3 )

Kolika mu je tudi druga »poslanica**, kolika je Kopitarjeva
marljivost, — kolika ljubezen do slovenščine' in slovan-
ščine  sploh!

Ker je vneti rodoljub čutil, koliko napotje je pri nauku
slovenščine in drugih jezikov slovanskih tako različna „abeceda“,
zato vzdihuje,- kakor v svoji slovnici, tako naposled uže v d r u g i
poslanici po „j e d i n i abecedi** vsaj za ono polovico Slovanov,
katerim rabi »latinica**.

Odlični poštenjak ostal je veren svojim obljubam tudi potem,
ko je bil na trdnem, vzlasti veren Slovenec. Neprestano se je
zanimal za mili materin jezik. — S posebno radostjo je segal po
novih slovenskih knjigah ter jih hvalil rad očitno, — če so bile
kolikaj hvale vredne.

Kako se je veselil »kranjski Slovenec**, ko so dobili šta¬
jerski  Slovenci 1. 1812 slovensko stolico  (licejsko) v Gradcu
in je bil mladi nadepolni J. N. Primic  izbran za učitelja

') Začenja se z besedami: „Wie unendlich angenehm mich Ew. Hochw.
giitige Zuschrift, dio mir diese Tago iiber Laibaeh zugekommen, iiberrascht
habe, braueho ieh nieht zu sagen.“ — „In der Zwischenzeit (seit jener meiner Zu¬
schrift vom 30. Marž 1808) hat sich eine Veranderung mit mir zugetragen, die
ihren Grund in meiner Liebe zur sehonen slav. Spraclio hat.“ (Jag. „Arch.“
1880 ; 685).

2 ) Na ta vprašanja odgovoril mu je Dobrovsky v dveh pismih tudi pravih
»poslanicah" (13. marca 180!) in 1. jan. 1810), iz katerih smo uže priobčili po¬
glavitne stvari.

3 ) S temi izvirnimi besedami: „Ieh bitte Ihrem Dialekt jedes Unrecht
ab und sehatzo ihn nun hoher aus ihrer Grammatik und der neuen Bibeliiber-
setzung (Iz Dobr. pisma Kopitarju 1. jan. 1810; gl. Jag. „Arch.“ 1880 na
str. 521).

104

, ,1 e p e slovenščine, ki je za petje skoraj tako pri¬
prav n a kakor t a 1 i j a n š č i n a". ')

Yes v ognju od prevelikega veselja opominjal je goreči ro¬
doljub Primca očitno, naj začne mahom „popisovati“ slovenske
besede po Štajerskem navadne — za slovenski slovar, ter mu
svetoval prijateljski po svoji izkušnji, kako bi se dalo to ime¬
nitno delo naj brže in vspešnejše opraviti; samo naj ne odlaša
predolgo nabranega ali izpisanega tiskati dati, da se mu ne pri¬
peti kakor Japeljn, Kumerdeju i. dr., ki so odlašali (samo da
bi nabrali v s e), izdati svoj slovenski slovar dotlej, da jih je
prehitela smrt.

Ni nam treba praviti, da so se razletele te domoljubne be¬
sede kakor glas — vpijočega v puščavi. — Izda pa pohvaljeni
J. N. Primic  1. 1813 v Gradcu vsaj „Nemško-slovenske branja".

Zanimljivo je čitati, kako spretno presoja Kopitar to knjigo
in popravlja zmote pisatelju, slovenščine učitelju. — ,,Die Vod-
nik’schen und Jarnik’schen Gedichte ehrenvoll ausgenommen,
muss Recensent bekennen, dass er oft mehrere Seiten lesen
musste, bis er auf einen durchaus echt slovenischen Satz stiess."

Vidi se iz slovenskih popravkov, kako dobro je znal Ko¬
pitar našemu jeziku s v o j s t v o. “)

Pokazal je pa Kopitar naposled tudi svoje blago srce, kakor
mu je bila hvale vredna navada pri takih presodbah. Pohvalivši
namreč gredoč dve novi knjigi (omenjena prevoda Ravnikar-
j e v a) zarad lepe, čiste slovenščine, veli konec obširne pre-
sodbe: * * 3 ) „Wenn sich Herr Primic nach solchen Mustern bildet
und durcli Umgang mit dem besonders von Stadten entfernten
Landvolke mehr in den Genius seiner Muttersprache einzudringen
suclit, so diirfte er bei seinem lobenswiirdigen  Enthusias-
mus in der Folge etwas befriedigendes liefern, was Recensent
w ii n s c h t und h o f f t".

Kopitar je zmote v Primčevi slovenščini  grajal, pa jih
tudi „sproti“ popravljal. O taki presodbi smemo tedaj po pra¬
vici reči, da ne podira,  nego da zida.

Spoznala je Kopitarjeva bistra glava, da je slovenščini po¬
glaviten steber — slovenska duhovščina;  zato se je na
vso moč trudil in — kako vemo — res tudi pripomogel,  da
se je — kakor v Gradcu — tako tudi v beli Ljubljani, v glav¬
nem mestu njegove predrage domovine, ustanovila slovenska
stolica  vziasti za bogoslovce;  kajti za Kopitarjeve dobe
bila so slovenščini vrata ne samo po malih nego i po viših (la¬
tinskih) šolah celo v domači deželi zaprta. Ce pa človek misli
in govori toliko let največ po tuje, odvadi se ne samo govoriti,
nego i misliti  „po naše".

') Prim. Kopitarjeve besede v „K1. Schr.“ na str. 194 v 2. odstavku.

-) Nemec bi rekel den Geist  der slovenischen Spraehe.

3 )  Gl. „K1. Schr.“ str. 211—228.

105

Jezik kateri se ne rabi po očitnih učilnicah tudi za više
„pojme“, — zaostaja.  Previdel je to bistroumni Slovenec;
zato je rekel nekdaj: „Dokler ne začno vsi o vsem  pisati v
materinem  jeziku, dotlej ne bode omikan nijeden narod. ')

Pa porečeš: „a zakaj ni sam pisal v materinem  jeziku?“
— Menda vprav zato ne, ker je bil naš toliko časa zanemarjeni
jezik zaostal in ondaj za više znanstvene nauke, (kakoršne je
obdelaval Kopitar)  še premalo pripraven; a poštenega  slo¬
venskega slovarja ni bilo še za Kopitarjeve dobe. Zato je vrli
domoljub naganjal vedno, naj se uže popiše slovenski „besedni
zaklad", ‘ 4 ) ter se trudil neprenehoma, da se povzdigne na višo
stopnjo z drugimi sestrami vred tudi predragi slovenski jezik,
ki je morebiti — kakor je rekel ondi — „vnuk cerkvenosloven¬
skemu, v katerem sta brata Ciril pa Metod preložila sv. pismo
iz grškega jezika".

Slavno se je vrli domorodec pri vsaki priložnosti poganjal
za milo slovenščino ter se očitno ponašal se svojo domovino in
narodnostjo. * * 3 )

Hvalil je pa, kar se tiče prave, čiste slovenščine, bolj
kmete  nego meščane in gospodo. Ni zahman napisal v svojem
životopisu, da je njegov rojstni kraj „daleč od kakoršne koli ve¬
like ceste".

Velika radost ga je prešinila vselej, kedar koli je zvedel
kaj novega o slovenski narodnosti in govorici. To nam kaže so-
sebno njegov zanimljivi spisek o „Slovencih v Kezjanski do¬
lini". 4 ) Znamenite so besede, ki jih je izpregovoril ondi mahom
od kraja, in da pokaže tujemu svetu, koliko nas je, dodal je še,
da se razprostirajo Slovenci „od Gorice do Blatnega je¬
zera in od ondi do Dunajskih vrat, kamor prina¬
šajo na trg vsak teden perutnine in sočivja na
prod  a j".

Spomina vredne so tudi Kopitarjeve besede, ki jih čitamo
v niegovem spisku „Slavische Volkerkunde", t. j. v presodbi
Hacquetove knjige („K1. Schr." str. 331): „TJebrigens mag es
walir sein, dass der Deutsche auf die oft glanzende Carriere
guter Kopte aus Krain mit Eifersucht hinblickt; aber ist denn
Sehande gesehiekter zu sein als Michel  oder Hans?"  —

Tudi kmeta slovenskega  bi bil rad (ondi) primerjal
nemškemu;  ali boje se za tega,  odjenjal je raje, spomnivši
se basni, kako se je boril človek z levom.

') „So lange nje lit alle iiber alies in der Muttersprache sehreiben, kalin
kein Volk auf Oultur Anspruch machen.“ (KI. Scbr.“ 236).

’) '1° je imenoval „Tnvontar des slavisolien oziroma  slovenischeu
Sprachsebatzes' 1 . (Gl. „KI. Scbr.“ 195, itd.)

3 ) Gl. „Glag. Cloz.“ str. LXXX; „Hesych.“ 48.

<) „K1. Schr.“ 323—330.

106

Uže v svoji slovnici (mahom v pristopit) povedal je bil
slavni narodnjak Slovencem, da pripadajo, dasi so zdaj majhen
rod, vendar od nekdaj k jedni izmed največih rodbin med narodi,
in kako imenitni so Slovenci tudi po svoji legi. Neizrečno rad
in s posebnim ponosom razglašal je imena in jezika slovenskega
slavo po svojih spisih in dopisih.

Znano nam je, kako je vedno trdil in dokazoval, da je bil
staroslovenski t. j. panonsko-slovenski  jezik, (ki je
izmed vseh jezikov slovanskih našemu najpodobnejši) — prvi
cerkvenoslovanski jezik.

To je potrdil tudi v svoji „znanstveni oporoki* 1  (druge ni
zapustil).

Uže jako bolehaje (1. 1844) dobil je v roke Vostokovega
staroslovenskega „Ostromirja“ (tiskanega v Petrogr. od 1840 do
1843), prebiral ga s preveliko radostjo ter poslal iz Badna Vo-
stokovu v Petrograd svoje presodne opomnje — poslednje
vrstice,  katere je napisala Kopitarjeva roka,  ki jih
pa — neradi pogrešamo v Vostokovi „Perepiski“. ')

To je bila Kopitarju tudi poslednja radost. In še na smrtni
postelji — do zadnjega vzdihljeja zabavljal se je z »očakovimi**
spisi. —

Oziraje se zdaj na vse, kar je storil slavni naš rojak za
slovenstvo in slovanstvo sploh, naj sodijo prečastiti domo¬
rodci sami, koliko so vredne besede onega neznanega nam moža,
kateri je pisal o Kopitarju,  „jenž tak mnoho pračo val o Slo-
vanech, a tak malo pro Slovany“ (za Slovane). —

Res, da Kopitar  ni pisal slovanski, oziroma slovenski;
ali največ tega, kar je pisal, napisal je — kakor smo videli —
Slovencem in drugim bratovskim narodom na korist. Kar je
posejal, obrodilo je stoterni sad. —

Po pravici so tedaj ponosni vsi Slovenci na tako slavnega
rojaka, po pravici je ponosna vzlasti Kopitarjeva domovina na
takega sina, — po pravici sme pa ponosen biti ves slovanski
rod na tako slavnega Slovana — po učenosti velikana.

') Dr. L. Gliickselig v „Oesterr. BI. f. Lit. u. K.“ a 1846, str. 680.

107

Dodatek.

Zapisek manjših spiskov Kopitarjevih in kje so
prišli na svetlo.

(Oni spiski, kateri se — z viri, iz kterih so ponatisnjeni, vred — nahajajo v
Miklošičevi  zbirki „Barth. Kopitar’s Kleinere Sohriften“,  Wien
1857, zaznamovani so tu najprej od štev. I. do XLIX in z dotično stranjo.)

I. Selbstbiographie [Marž 1839] .

II. Joachim Stulli.

III. Slavische Aufsclirift zu Lichtenwald in Unter-

steier .

IV. Slavin von J. Dobrovsky .

V. Adresse der kiinftigen slavischen Akademie an
den Verfasser des Aufsatzes: „Das vormalige
und das kiinftige Illyrien in der Minerva 1809“

VI. Slavische Sprachkunde. Ausfuhrliches Lehrge-
baude der bohmischen Sprache von J. Do¬
brovski.  — Praktische bohmische Grammatik
von J. Negedly.  Horvaczka Grammatika

VII. Ueber die glagolitiselie Literatur: das Alter
der Bukvica: ihr Muster, nacli welchem sie
gebildet worden: den Ursprung der rom.-slavi-
schen Liturgie: die Beschaffenheit der dalma-
tinischen Uebersetzung, die man dem Hierony-
mus zuschrieb u. s. w. Ein Anhang zum Slavin

VIII. Bruchstucke aus der Selbstbiographie des D.

Obradovid . . .

IX. Serbien oder Servien?.

X. Faustin Prohazka und Josef Zlobicky. (Nekro¬
loge) .

XI. Patriotische Phantasien eines Slaven in to: 1.
Slavicher Volksstamm. 2. Slavische Sprache.
3. Slavische Volkszweige. 4. Beriihrungspunkt
der zwei Hauptaste. 5. Geschichte der slavi¬
schen Kirchenspraclie. 6. Literatur der neueren
slavischen Sprache in Pannonien. 7. Literatur
der katholischen Sloveno-Serben. 8. Literatur
der griechischen Sloveno-Serben. 9. Literatur
der Russen. 10. Literatur der Bohmen. 11. Li-

1

14

16

16

34

39

47

49

56

58

108

teratur der Polen. 12. Literatur der Lausitzer-
Wenden. 13. Betrachtungen. 14. Audi etwas,
was in Oesterreich nocli zn wiinschen ware 61—70

XII. Die Mechitaristen .71

XIII.  Noch etwas iiber die Mechitaristen ....  71

XIV. A. Gazi’s griechischer Merkur.73

XV. Der Berg Atlios nnd Montenegro.76

XVI. Vollstandiger Auszug aus der Selhstbiographie

des D. O brado vid.79

XVII. 'Egpijg 6 Xoyiog  (Hermes der Kundige) von A.

Gazi.  94

XVIII. Topographische Ansichten gesammelt auf einer

Reise in die Levante von J. von Hammer . . 110

XIX. D. Obradovid (Nekrolog).113

XX. Abbildung nnd Beschreibung der sudwest- und
ostlichen 'VVenden, Illvrier nnd Slaven von B.

Hacquet.120

XXI. Beitrage zur Uebersicht der serbisehen Lite¬
ratur im osterreichischen Kaiserstaate . . . 135

XXII. Miscellen: 1. Ungern ist nicht Pannonien. 2
Ungern, Ungarn oder gar Hungarn. 3. Original-
sprachen. 4. Kobold., „Berstuk“ u. „Markropet“.
5. Stalder’s Idiotikon. Aarau 1812. 6. Rippe
zu Oberburg in Steiermark. 7. Hormover in
Epirus. 8. Obradovid’s erstes Werk. 9. Neck-
anekdoten. 10. Papa, papež. 11. Erstreben.
Anstreben. 12. Becs [Bed), Dunaj, Viden. 13.
Pest, Ofen, Budim. 14. Tot. [Wer erklart uns
diesen Namen?]. 15. Kiiniglhase. 16. Debe-
kožniki. 17. Sigma. 18. Korai. 19. Mallov.
20. Spiritus lenis. 21. Nandor Ispany. 22.
Deutsche, Slaven. 23. Dlugosz. 24. Revision
des orthographischen Processes Ungarn oder
Ungern? Auch ein letztes Wort. 25. Kollar.
Eine Geisterstimme an Herrn Schultes. 26.
Cyrilliscli. 27. Eigennamen. 28. Feistritz. 29. Pa-
raszt. 30. Smodnik. 31. Leibnitz und Lessing.
32. Madjar. [Unger, russisch „Vengerec“statt
„Vngerec“]. 33. Stef. Leška’s Hungaria poly-
glotta seu Elenchus vocabulorum. 34. Tot. 35.
Lengyel, W^gier. 36. Paraszt. 37. Zur Kirchen-
geschicte Pannoniens und Bulgariens. 38. Grie-
chische Aussprache. 39. Korai’s Zvoianuoi.  40.
Korai. 41. Historische Frage. [„Zweikampf des
Lombergar oder Lambergar und Pegam", Ge-
malde auf Bienenstocken in Krain]. 42. Grie-
chische Grammatik. 43. Jamblich. 44. Gram-
matische Riige. 45. Ungern, nicht Ungarn. 46.

109

XXIII.

XXIV.

XXV.
XXVI.

XXVII.

XXVIII.

XXIX.

XXX.

XXXI.

XXXII.

XXXIII.

XXXIV.

XXXV.

XXXVI.

XXXVII.

XXXVIII.

XXXIX.

XL.

XLI.

XLII.

XLIII.

Bibliographische Anfrage. 47. Volkernamen. 48.
Martolos. [Menschenrauber, Menschendieb etc.]

49. G-eographisclie Synonymik. 50. Oeffentliche
Bibliothek in Chios. 51. Popovič und sein oster-
reichisches Idiotikon 52. Daclirinnen. 53. Ueber
ein osterreichisches Idiotikon. An den Heraus-
geber Friedrich Sclilegel. 54. Ueber die musi-
kalische Beschaftenheit der deutschen Spraclie.

55. Košak [u. niclit Kasak]. 56. Zur Geschichte
Karantaniens. 57. „Slavonische Kirchensprache"

[po Schlozerju za „altslovenische“]. Tot. 146—181
Walachische Literatur von G. K. Roža. . . . 182
Schulanstalten fiir „Nichtunirte“ in den osterrei-

chischen Staaten.189

Windische Sprachkanzel in Graz.193

Hromadsko’s bohmische Sprachkanzel und Zei-

tung .196

Neugriechische Literatur.198

Griechische Aussprache von A. Georgiadis . . 209

Serbisclie Literatur 1. „Sjeni Dositeja Obrado-
viča“, u. „Oda mojemu prijatelju M. Vitkoviču“.

Von L. Mušicki. (Ondi, 784.) KI. Schr. 2. „Bu-
kvar slavenskij triazbučnyj etc, („Slovenisches
Abc in drei Aiphabeten, oder erste Anleitung
zur Kenntniss der Biicher u. Schriften zum Ge-
brauche der Slaveno - Serben, verfasst von P.

Solarič.“ Venedig 1812.210

Deutsch-slovenisches Lesebuch von J. N. Pri-

mitz. Gratz, 1813.211

Neugriech. Literatur von A. Cliristopulos . . 228
Geschichte des Ursprungs der Romer in Dacien

von P. Major.230

Die deutsche Orthographie von einem Kosaken 243

Serbische Literatur, 1814.257

Versuch eines sclnveizerischen Idiotikons. Von

F. J. Stalder .265

„Slovanka“, von J. Dobrovsky.  Prag, 1814 272
Literatur der Grammatiken und Wortersamm-
lungen aller Sprachen der Erde von J. S. Vater 303
Vocabolario Milanese-Italiano di F. Cherubini 307

Griechische Aussprache. 1815  309

Grammatik der serbischen Spraclie nach der
Rede des gemeinen Volkes von Wolf Stefanovič 310
Romanisclie oder Macedono-ivlachische Sprach-

lehre von M. G. Bojadsclii . ..320

Die Slaven im Thale Resia.32'!

Slavonien und zum Theile Kroatien, von J. von
Csaplovics.331

110

XLIV. Berichtigung der „Berichtigungen“ des Herrn

—y.344

XLV. Serbisches Volksliederbuch von Wolf Stefansohn.

Ztveiter Theil.347

XLVI. Eine walachisclie Antikritik.369

XLVII. Noch ein Wort liber Ulricli Lichtenstein’s Frau-

endienst.371

XLVIII. Ueber die Bibelgesellschaften.373

XLIX. Ueber den Ursprung und die verscliiedenartige
Verwandtschaft der europaischen Sprachen,
nach Anleitung des russisehen allgem. vergleich.
Worterbuchs. Von Cii. G. von Arndt. Frankf.
a. M. 1818.378

(Naslednji tiskani spiski niso bili še pretiskani);

50.  Dositej Obradovič, erster serbischer Volksschriftsteller (Cha-
rakteristik. — „Annalen der osterr. Lit. u. Kunst",
1810, str. 341—350).

51.  Adam Bartsch inAVien u. seine neuesten Arbeiten. (Vaterl.
BI. 1812, štev. 19).

52.  Ueber die Gailthaler. Aus der „Carinthia“ mit [eindring-
lichen] Vorbemerkungen. (Ondi, 1813, str. 66—67).

5B. „Zur Kirchengeschichte Pannoniens u. Bulgariens." Auszug
aus der von dem macedonischen Hieromonacli Ainbrosius
Pampereus 1802 sine loco in Wien lierausgegebenen grie-
chischen Legende von h. Klemen (Cvrill u. Method'. Wien.
allg. Lit. Ztg. 1813. Intelligenzbl., str. 137—139.

54.  BibliographisclieNotiz iiber die Handsclirift des altdeutschen
Gedichtes Gottfried’s von Bouillon. („Deutsch. Museum“
1813. VII. zvez., str. 72—76).

55.  Forderung von HofePs „6sterreich. Idiotikon". („Wien.
allg. Lit. Ztg.“ 1818, str. 831. [Kurze Anzeige].

56.  [Ein raisonnirender] Auszug aus Leak’s Kesearches in
Greece. London, 1814. (Ondi, 1816, str. 150—160; 180—191;
193—198.

57.  Ueber Vuk’s serbisches Wbrterbuch — und ob der Haupt-
Grundsatz aller Literatur, die Muttersprache, blos bei Ser-
ben und Neugriechen nicht  gelten soli. (Wien. „Jalirbii-
cher der Literatur" 1818, zvez. IV. „Anzeige-Bl.“, str.
45—59).

58.  Jos. Dobrovsky’s  „Institutiones linguaeSlavicae dialecti
veteris." Vindobonae 1822. (Recension sammt Nachschrift.
Ondi, 1822, zvez. XVII, str. 66—107).

59.  Ueber griechisch - russisch - Avalachisches Kirchenrecht. (Re¬
cension der drei Kormčien der orientalischen Kirclie in Eu-
ropa, u. z\v. „K or m čaj a knjiga". „riri$dbov u  u. „Pra-
yila“ nebst einem Blick auf den serbischen Zakonik. (Wien.

111

Jalirb. 1823, zvez. XXIII., str. 220—274 und Nachtrage
dazu 1824, zvez. XXV.,  str. 152—168, — 1826, zvez.
XXXIII, str. 288—290. — Obilen spisek).

60.  Sam. Gottlieb Linde.  Biographie und Cliarakteristik.

(Wien. Jalirb. d. Lit. 1823, zvez. XXIII. Anzeigebl.

str. 45—57.

61. „Gerasima Zeli6a  žitije, njim samim na svet izdano", d.
i. Leben, Reisen und Begebenheiten des Gerasimus Zelič,
Archimandriten zu Krupa in Dalmatien aus den Jaliren
1795—1811. (Recension. — Ondi, 1824, zvez. XXVI, str.
113—199). —

62. Ueber die Volkslieder der Serben und 'Neugriechen nach
den Sammlungen Vuk’s, Fauriel’s und deren Uebersetzer.
(Ondi, 1825, zvez. XXX, str. 159—277. —

63. Bulgarisclie, ivalacliische u. albanesische Sprache und Na-
tionalitat. (Fortsetzung des Auszuges aus Leake’s Rese-
arches in Greece. (Ondi, 1826, zvez. XXXIV, str. 111 —
145).

64. Schreibsystem (und Grammatologie) der Walachen, Bulga-
ren u. Albanesen bei Recension des Klausenburger „Dictio-
nariu Romanesc u. des Ofner Lexic. valach. lat. etc. (Ondi,
1829, zvez. XLVI, str. 59—106). —

65. Slovenisirung Griechenlands, iiber und gegen Fallmerayer’s
Gescliichte Moreas im Mittelalter. Stuttg. 1830. I. (Wien.
Jalirb. d. Lit.", 1830, zvez. LI, str. 111—120).

66. Erklarung hinsiclitlicli Borkowski’s St. Florianischen Psal-
ter’s; gl. Jalirb. d. Lit. 1834, zvez. LXVII, str. 154—165.

67. Ursprung der slavisclien Liturgie in Pannonien [zugleich
Indignation iiber die Verstiimmlung seiner Anzeige des I.
Bandes der bolim. Geschiclite von Palacky in Gersdorffs
„Repertorium“, Leipz. 1837, zvez. 14., str. 181 (182)—185].
(Climeks „Oesterr. Gescliicbtslorsclier" Wien 1838, zv.
III, str. 501—515.)

112

J. Kopitar in sedanja slovenska

slovnica.

Spisal  P.  Ladislav Hrovat.

Ako se naše slovstveno napredovanje primerjati sme poslopju
ter zvati n. pr. „S1 o venski Dom",  dal mu je temelj v slov¬
ničnem oziru slavni J. Dobrovsky;  stebri štirje poglavitni so
mu V. V o d n i k, J. Kopitar,  M. R a v n i k a r in Fr. M e-
t e 1 k o;  streho pa so slovenskemu poslopju postavile Novice,
kajti one so delavne moči budile in združile, besede raztresene
po Sloveniji projavile za obče blago, vpeljale kranjsko govorico
— pomnoženo z drugimi — kot obče slovenski pisni jezik, vpe¬
ljale gajšico brez hrupa in brez velikega truda, ter sploh vzbu¬
dile narodno zavest. — Po štirih dobah, v kterih je slovenščina
se vzbudila, pa zadremala, zopet vzbujena vstala, da sedaj vspešno
deluje, štejemo naj štiri poglavitne stebre.

Drugi poglavitni steber našemu v  poslopju je posebej v slov¬
ničnem smislu Jernej Kopitar.  Če kdo zasluži lepo stoletno
svečanost, zasluži jo on; kajti Kopitar je prvi Slovenec,
ki je tudi slovanski filolog.  Njegove zasluge za sedanjo
slovensko slovnico so globokega vpliva.

1) Kopitar  je bil prvi, kije  v novoslovenščini opozoril
na glagole dovršne in nedovršne  (Gramm. str. 306.). — V
staroslovenščini pozna je že Dobrovsky, in zove (Institut, pag.
374.) verba futura  (perfecta, seu perfectae actionis) in pa
verba praesentia  (imperfecta, quod actio diutius durat.) To
pa zato, ker se rabi v staroslovenščini praesens  dovršnikov
v pomenu futura.  — Grščina in latinščina naznanjate trpež in
dovršenost samo v preteklosti z imperfektom in aoristom
(perf. historicum — scribebam, scripsi). Slovenščina pa kaže to
po notranjem pomenu glagolov skozi vse čase, ter ima za vsa-
ktero dejanje ali dva razna glagola, ali pa jednega glagola dve
obliki; obrazuje pa tako:

a) Glagol se spremeni v deblu, ali, kakor pravimo sedaj, glagol
prestopi iz jedne vrste v drugo (Jan. §. 273.), n. pr.:
obleči — oblačiti; pasti — padati; kaniti — kapati; sto¬
piti — stopati; sesti — sedeti; leči — ležati idr.

113

b) Glagol se sestavi s prepozicijo: rezati — narezati, odre¬
zati, prerezati, zarezati, prirezati.

c) Vzameta se dva razna glagola: delati — storiti; metati —
vreči; biti — vdariti; jemati — vzeti. (Celo noč smo lovili,
pa nič vjeli; p er to tam noctem capiebamus,  et nihi l
cepim  lis).

In tako ima slovenščina tri glavne čase (časova doba —
Zeitstuffe) in za vsakega po dva načina (časov način — Zeitart),
toraj tri glavne čase, pa šest načinov: dam — dajem; sem dal

— sem dajal; bom dal — bom dajal. — Naš dovršnik  je zgolj
jednak grškemu aoristu;  ta določek polajša slovenskemu di¬
jaku razum aorista, ko ga Nemec ne more dovzeti; tisti imper-
fectum (ging, flng, schrieb, fasste) moti ga povsodi.

2) Kopitar  je sistematično napadel germanizme, zlasti
člen,  artikel (Gramm. str. 214). Ž njim seje  pričela očišče¬
valna doba.

Vendar v jednem slučaju je v zadregi, ter navede v opombi
stavek: „Ktero kravo si drajši prodal, to pisano al to čer no?"

— češ, tu je vendar le res artikel, kajti pronomen nij. —■ Na¬
čelo to je pozneje sam preklical. Ko je namreč pretresaval in
recensoval Primičeve  nemško-slovenske Branja, ter mu očital
mnogo germanizmov, med temi tudi artikel, izrekel je: Tudi jaz
sem v svoji gramatiki pustil artikel pri nekih rekih (navede
omenjeno), toda pravi Slovenec se ga ogne s tem, da rabi kon¬
kretna imena, ter reče: „ktero kravo, brezo ali dimijo, sivko ali
bevko, rudeško ali plavko? etc. (Kop. KI. Schriften, ed. Miki.
1857). — In tako je to germansko revče iztrebil Kopitar.

3) Kopitar je nastavil dva principa — za pravopis in za
skladnjo (sintakso).

a) V oziru sintakse je izrekel zoper M. Pohlina, ki veli „die
crainerische Sprach in die Regeln bringen", to pravilo: ,,Ne
jezik v pravila vprezati, marveč pravila v jeziku iskati in
po jeziku posneti." (Gr. 131. 148).

Tu je ubral Kopitar pravo struno, ki poje vsem narodom ;
jezik morejo in smejo spreminjati veliki pesniki, veliki govorniki,
nikdar pa ne slovničar; on mora dokazati: „Tako je v narodu,
tako piši ti, da boš pisal pravilno", ne pa: „Piši, kakor ti ve¬
levam jaz." — V tem smislu govori Kopitar še drugje: „Der
Grammatiker soli treuen Bericht geben, wie die Sprache ist,
aber nicht dieselbe reformieren vvollen (Sclir. 43). — Die Lexi-
kographen und Grammatiker sind nur Statistiker, nicht Gesetz-
geber der Sprache, sie sollen treu inventieren und beschreiben,
was und wie es ist." (Schr. 287).

b) Za pravopis: „Vsak jezik mora imeti toliko jednotnih črk,
pisljivih z jednim poteglejem, kolikor ima glasov." — Zato
je zdihoval po novem Kirilu, ki bi latinico prestrojil slo-

8

114

venščini rabljivo za vse glasove. (Gr. 159, 203). Na podlagi
tega principa je nastala Metelčica,  — pa tudi ona slo¬
vita abecedna vojska.

4) Kopitar  je veliko pripomogel k pojasnjenju v zadevali
staroslovenščine; deloval je po načelih in na podlagi Dobrov¬
skega. — Toda glede Glagolice in Cirilice  ga je popustil,
ter šel naprej, krenil svojo lastno pot, in sicer pravo pot. Bilo
je namreč vprašanje: ktera pisava je Cirilova — Glagolica ali
Cirilica ? in pa: ktera je starejša ? kajti starejša mora biti Ci¬
rilova. Od teh dokazov je bil zavisen odlok. Dobrovsky je na¬
stavil dve puhli hypothesi, dokazovaje, da so Glagolico naredili
pozneje dalmatinski duhovni z nekako pobožno zvijačo. Kopitar
pa je dokazal v svojih „Prolegomenih Glagolitu", da je Glagolica
vsaj toliko stara kakor Cirilica; da bi stareja bila, ter pisava
Kirilova, tega dokazati ni mogel, ker takrat še niso bili znani
starejši in odlični spomeniki, koje so našli še le pozneje. Pač pa
je nastavil dve bistroumni hypothesi: «) kaj, ko bi imeli Slo¬
venci Glagolico  že pred Kirilom, čeravno ne od Hieronima,
kakor je bilo občno mnenje ? Kiril bi bil vzel iz te pisave 12
pismenk za slovenske glase, ki jih grščina nima — ter naredil
Cirilico. /?) Kaj, ko bi bil Kiril sestavil Glagolico iz novega,
češ, da nebi Latinci črtili Slovencev zarad grške pisave; Gi'ke
so črtili zarad razkolništva ? Pot za njim sta krenila Šafarik in
Miklošič, pritrdila njegovi misli, da je Glagolica toliko stara ka¬
kor Cirilica, in pa dokazala, da je stareja, toraj pisava Kirilova.
Tako je Kopitar tudi tu temelj novemu preiskovanju; kar je
slutil on, to so dokazali drugi po njegovih načelih. Safafik (Gla-
golitismus IV.) piše: »Kopitar hat die Wahrheit mehr durch
seinen ausgezeichneten Scharfsinn (divinando) errathen, als mit
iiberzeugender Klarheit berviesen, was bei der damaligen Un-
kenntniss der wichtigsten Denkmaler schlechthin unmoglich war.“
(Gl. Zlati Vek I. 1863, str. 254—289; Progr. Obergymn. Ru-
dolfsivert 1878, str. 1—31).

yWWWV-

115

Slovnice slovenske.

Spisal Julij pl. Kleinmayr.

Ostra veda je bila med Jugoslovani večinom vpeljana strani
Slovencev, kateri so v obče z neko posebno ljubeznijo od davna
gojili znanosti jezikoslovne. Priča nam v to mnogo vrlih mož;
priča nam ob enem slovanska vzajemnost na polji vednostnem
in literarnem za novejših časov. Tuje naš Jernej Kopitar
krčil cesto temeljitejšemu znanju slavistike; on je prvi Slovenec,
ki je bil ob enem povse obražen slovanski filolog, a njegove
zasluge za slovensko slovnico sedanjo posebej so tudi velike
pomembe.

Oglejmo si, pri priliki stoletnice našega velikana, v kratkih
črticah glavneje slovnice nam milega materinega jezika. Mnogo
delavcev slovstvenih je v rokopisu zapustilo dovršene slovnice,
a vse te se niso natisnile. Omeniti nam je le onih, ki jih v
tisku imamo.

V protestantskej dobi se je slovenščina hitro zbudila in se
je jela razcvetati. Sodelovavci Truberjevi, razun Bohoriča, niso
bili jezikoslovno izobraženi možje; oni so pisali, kakor je go¬
voril narod in vendar pisava njih še dan denes ni popolnoma
ostarela.

Da se večja jedinost v pisavi doseže, naložili so stanovi
kranjski, ki so s pripomočjo štajerskih in gorotanskih stroške v
slovenski natis novih verskih knjig poravnali, Adamu Boko¬
ri č-u,  magistru philosophiae, ravnatelju stanovskih šol v Ljub¬
ljani, naj določi pisavo in pravopis. Vsled tega on spiše v la¬
tinskem jeziku slovnico liovoslovenščini. Naslov tej prvi slov¬
nici je:

„Aretioae horulae succisivae de Latino-Carniolana literatura ad Jatina
linguao analogiam accommodata, undo Moschoviticae, Rutenieae, Polonicae, Boii-
mieae et Lusaticae linguae cum Dalmatina et Croatica cognatio facile depre-
henditur. Praemittuntur his omnibus tabellae aliquot, Cyrillicam et Glagoliticam,
et in his Rutenieam et Mosehovitieam ortograpliiam eontinentes. Witebergae,
1584. 8°.“

Po tej slovnici določeni pravopis je obveljal pri pisateljih, vrst¬
nikih in naslednikih do blizo 1844. leta, in še denes so posamezni
med narodom našim, ki so se samotež branju privadili in še vedno
najrajše po v „Bohoričici“ tiskanih knjigah segajo. Čeravno je v

8 *

tej slovnici mnogo ptuje spone, nemške obleke, neslovenske pod¬
loge, je vendar le živa priča v nerušljivo jedro našej materin¬
ščini, v analogično sestavo in uže nekako napredovalim kulturo
našemu jeziku, da ga je zamogel Boliorič slovnično tako vrediti,
da se jezik v 300 letih bistveno ni spremenil. Drugače je, če
primerjamo Lutrovo nemščino s sedanjo ali pa Montaigne-ovo
francozčino z moderno!

V sedemnajstem stoletji, ko se je tudi na zahodni meji naši
pričelo skrbeti za slovstvene nam potrebe, priobčil je G-regor
Alasia da Sommaripa,  redovnik v Vidmu, italijansko slo¬
venski skrrar s kratko slovensko slovnico. Slovenskih pisateljev
šteje to stoletje malo; enako je bilo v prvej polovici 18. stoletja.
Takrat je priobčil:

Pater Hipolit Novomeški  (1684—1722) A. Bohori¬
čevo slovnico pod naslovom:

„Grammatica latino-germanico-slavonica. Ex pemtusto exemplari ad mo-
dernam loquendi metkodum in Carniolica lingua aeeommodata, a plurimis ex-
purgata mendis et germanieis auota diotionibus, a quodam linguae Slavicae
amatore. Labaci, formis Joan. G. Mayr. 1715.“

Hipolitova slovnica se navadno imenuje drugi natis Boho¬
ričeve. Hitro se je raztržila in uže 50 let na to se je pater
Marko, preziraje Bohoriča in njegovega epitomatorja Hipolita,
pri sestavi svoje slovnice, z nekako čudnim ponosom imenoval
prvega slovenskega slovničarja.

Pater Marka Pohlin  (1735 — 1801.), marljiv mož, ki
nam je zapustil 21 tiskanih in 11 netiskanih spisov raznega
zrna; mož, ki je mnogo kvaril in se mnogo graja — a ima
vendar le obilo zaslug v izbuditev opozicije izvedenejšili pisa¬
teljev, nam je spisal slabo slovnico, v katera je slovenščino bolj
pačil nego učil. Naslov tej knjigi, kojo Jernej Kopitar z vso
ojstrostjo kritikuje, je:

„Kraynska Grammatika", d. i. die crainerische Grammatik oder Kunst
die erainerisehe Sprach regelrichtig zu reden und zu sehreiben, welehe aus
Liebe zum Vaterlande, bei ruhigen Stunden, mit besondcrem Fleisse verfasst
und zum Beliufe der Keisenden mit etwelehon mitzlichen Gespriiohen versehen
und zum Druck beforderet bat P. Mareus a S. Antonio Pad. des uralten Bre-
miten-Ordens der Augustiner Discalceaten Profešser Priester. Laybaeh bei J. F.
Eger 1768.“ 8°, 196 strani.

Sedaj se je začelo daniti. Delovali so: Japel, Kumerdej,
Volkmar in časom, ko je šel naš V. Vodnik po dovršenej latinski
-šoli v samostan sv. Frančiška (1775), ko je Št. Kemperle v Lo-
čeniku na Goriškem (1771 — 1789) pričel mali slovar, ko je Št.
Kuzmič projavil za ogerske Slovence „Novi zakon 11 , ko je M.
Pohlin uže mimo opazoval nasledke prečudne mu slovnice, je na
Gorotanskem, kjer je prej vladala grozna puščoba med izobra-

117

ženimi Slovenci, bil jedino prav marljiv delavec na slovstve¬
nem polji naš Gutsman Osvald,  duhovnik jez. reda v Ce¬
lovcu, r. v Grobšteni 1727, umrl 1790. On se je prvi oglasil
zoper Pohlinove novotarije in nam podaril slovnico:

„Windisehe Sprachlehre, verfasset von Os\vald Gutsmann, kais. kou. Mis-
sionarien in Karaten. Mit obrigkeitlicher Genehmhaltung. Klagenfurt, bei Ign.
Al. Kleinmayer, 1777.“

Sestavil je to delo na prošnjo svojih prijateljev in sodu-
hovnikov. Doživela je slovnica nekaj natisov. Knjiga obsega
blizo 150 strani z geslom:

„nil discit, qui sine ordine discit.“

in hrani marsikako dobro zrno. Ob enem navdušuje v lepo, pra¬
vilno slovenščino, ter po nemški piše: „Verujte mi, učeni in mar¬
ljivi sorojaki! čeravno ima prostak po različnosti krajev različni
izgovor posameznih besedi, čeravno se on tu in tam nekoliko
bolj neotesano odreže, vendar povse in natančno razume lepi in
čisti govor izobraženca; on postaja ponosen in si stavlja biti
več nego drugi, ako zasliši pravilen govor in vidi, da njegov
jezik ni brez vseh lepotij“. —

Kumerdej Blaž  (1738—1805) kakor Gutsman pravi: ,,ein
in allen slavischen Mundarten best und grundlich beivanderter
Herr“ si je za izobraženje slovenskega jezika mnogo prizadjal
in je tudi pisal na 235 polah „primerjajočo slovnico" — a predno
jo dovrši, umre. V tem delu primerja slovenščino drugim (14)
slovanskim narečjem.

Pričetkom našega stoletja obelodani naš veleum Jernej
Kopitar  svojo slovensko slovnico, naslovom:

,,Graramatik der slavischen Sprache in Krain, Karaten and Steieraiark,
Laibach, bei Wilh. Hein. Kora 1808“.

O zgodovini te slovnice nam J. Kopitar sam piše, kaj ga
je napotilo, da je pričel sestavljati slovensko slovnico (glej Mi¬
klošič Slav. Bibl. Wien 1851).

Imenovana slovnica -obsega 460 strani in 48 strani vvoda.
Naš strokovnjak Metelka piše o njej: „Grundliche Bemerkungen,
voli gesunder Kritik und gelauterten Geschmackes. Niemand,
der sich mit der slovenisclien Literatur bescliaftiget, soli dieses
Werk ungelesen, die sclionen Vorschriften unbefolgt lassen. In
einer Nachschrift \verden die alteren Erzeugnisse nicht nur der
krain. Schriftsteller, sondern auch die mit glagolitischen und
cirilischen Buchstaben gedruckten kroat.-illyr. Blicher, vollstandig
beschrieben, oder wenn es schon Andere gethan, kurz angezeigt“
(Met. Lehrgeb. Vorr. 24. S.) in Dobrovsky pritrdi: „Allerdings
ivird diese Grammatik in der slov. Literatur Epoclie machen und
des P. Marcus willkurliche Neuerungen werden bald vergessen
sein“ (Slovanka, S. 233).

118

Leta 1811. smo vdobili slovensko slovnico v italijanskem
jeziku. Naslov ji je:

„Saggio grammaticale Italiano - Cragnolino, composto da Vi n cena o
Fran ul de Weissenthurn,  Dottore di lege. Trieste 1811; 355 strani 8°.

Teoretični oddelek je povse po Kopitarjevej, v praktičnem
je tudi ponatis Linbardt-ovega »Matička “ in slovarček.

Valentin Vodnik,  starejši vrstnik Kopitarjev, ki je po¬
slovenil Llioniondovo francozko gramatiko, je spisal v sloven¬
skem jeziku slovnico:

»Pismenost ali gramatika za perve šole". V Ljubljani. Eger 1811. Va¬
lentin Vodnik, vodia latinskih, pervih in delovskih šol. 8°. 198' str.

Slovnica ima pet delov in precej lepo vredjeno terminologijo.
Pervo poskušnjo, slovnico pisati po slovenski, storil pa je:

>T. Zelenko,  čegar slovnica je povse v duliu Markovem,
na jedili strani nemški, na drugi slovenski vravnana prišla na
svitlo v Celji leta 1791. naslovom:

„Slovennska Grammatika oder Georg Sellenko’s wendische Spraohlehre 11 .

Pervo, čisto slovensko in v krepkih izrazih dal nam je pa
V. Vodnik, kakor v vezani tudi v nevezani besedi naslednikom
res vodnik, začetnik znanstvenega imenoslovja, katero so spre¬
jeli Metelko in drugi.

Pričetkom našega stoletja nam je dalje priobčil Janez
Šmigovec  (r. 1786 v Halozah, u. 1829.) jedno slovnico. Kako
da je to delo nastalo, nam piše naš starosta D. Terstenjak sle¬
deče: „ Bilo je 2. aprila 1809. ko se v Ptuj pripelje nadvojvoda
Janez. Blagoslavljalo se je bandero štajerskih brambovcev. Prišel
je tje tudi deželni glavar Ferdinand grof Attems. Po svečanosti
je bil obed in tu reče nadvojvoda: Sramota za mene, da nisem
mogel slovenske junake v slovenščini nagovoriti. Zakaj nihče
ne piše slovenske slovnice za Nemce? — Na to mu Attems pri¬
poroča, kot spodobnega moža, mladega uradnika pri ptujskem
magistratu, g. Šmigovca. Princ pozove k sebi Šmigovca in ga
nagovarja spisovanju slovenske slovnice. Šmigovec obljubi in
slovnica izide 1. 1812. Naslov ji je:

»Theoretisch-praetische windische Spraohlehre. Durck viele Uebungsstiieko
zum Uebersetzen erliiutert, mit oiner auserlesenen Sammlung von Gespraehen
und einem Kadical-Worterbueke, herausgegeben von Johann Leopold Sckmigoz,
Griitz boi Aloys Tuseh, 1812." 320 str. 8°.

Dvanajst let za tim obelodani, kasneji dekan, Peter
Danjko  (1787—1873) slovensko slovnico:

»LehrbuchTder vvindisehen Spraehe. Ein Versueh zur griindlichen Erler-
nung derselben far Deutsche und zur vollkommeneren Ičenntniss fur Slovvenen,
von Peter Daiuko, Griitz. kienreiek, 1824. 344. 8°.

119

Popravljal je naš črkopis in smelo trdi Metelko, da bi bil
Danjko bolj prav storil, ko bi se bil v svoji slovnici v marsi¬
katerih rečeh ravnal bolj po Smigovcu; pa cpuilibet abundet in
sensu suo!

Prvi, ki je razlagal slovenščino bogoslovcem leta 1795., bil
je takratni katehet pri nunah Janez Debevec, — a ta stolica
je kmalo pojenjala. Za njim pa je nastopil na njo Metelko
1. 1817. po prizadetvi Ravnikarja in Kopitarja. Delal pa ni samo
praktično, marveč tudi teoretično in nam podal po nazoru vele¬
uma Dobrovskega na historični podlogi filologično osnovano slov¬
nico. „Ona je — smelo trdi o. Lad. Hrovat —• kakor Zumpt
podlaga vsim latinskim slovnicam, sestavljenim na historični
sistemi — tako vsem poznejim slovenskim. Nekaj se prida, nekaj
opusti, nekaj pojasnuje in razlaga, nekaj po novejih preiskavah
prenaredi in za praktično rabo primerno obdela ; temelj pa vendar
ostane Metelko!" Naslov tej znamenitej knjigi je:

„Lehrgebaude der slowenisehen Spraehe im Konigreiche Illyrien und in
den benaohbarten Provinzen. Naeh dem Lehrgebaude der bohm. Spraebe des
Herrn Abbe Dobrowsky. Von Franz Ser. Metelko, k. k. Professor der slov.
Philologie am Lyeeum. Laibaeh 1825. Leop. Eger. 330. 8°.

Da bi pa posebno ljudski učitelji sami znali prav brati in
pisati v ličnej slovenščini in to v Metelčici, spiše Metelko  malo
slovnico:

„Sloveniselie Spraehlehre. Ein Auszug aus dem Lehrgebaude der slove-
nisehen Spraebe im Konigreiebe Ulyrien, fiir Anfanger, Lehramtspraparanden
und Lehrer an den sloveniseben Volksschulen. Laibaeh. 1830. 8°.

Tu nam kaže kratko in dobro obrazila, v katerih je slo¬
venščina tako bogata in slovniške izraze je posnel po nemški,
tedaj navadni slovnici. Slovnici obe ste nevenljivi pridobitki
našej jezikoznanski vedi; črkopis pa, t. j. ,,Pocirilica", kakor jo
je Metelko imenoval, „Metelčica“ ali „Žabičica“, kakor so jo v
takrat razburjeni „abecedni vojski“ imenovali, je nevidno zginila
in Prešern ji je zložil nagrobnico, da „vsi homeopati ji niso
mogli pomagati!"

Leta 1832 obelodani v Gradcu dr. Anton Janez Murko
(1809—1871) svojo slovnico:

,,1'heoretiseh-praetisBhe slowenische Spraehlehre fiir Deutsche 1 '

in to v „Bohoričici“ ter tako z besedo in v djanji podere na
Štajerskem ,,Danjčico“ in „Metelčico“. Jednajst let na to pri¬
obči jo drugič, a v Gajici:

Theoretisch-practische Grammatik der slovenischen Sprache in Steiermark,
Karaten, Krain und dem illyrischen Kiistenlande, von J. A. Murko. Gratz 1843.
Ferstl. 267. :  8°.

120

Imeli so tedaj uže mnogo obširnih in prav izvrstnih slovnic,
a sestavljene so bile večinom v nemškem jeziku. Ker je pa obča
skušnja prepričala, da nam vsak nauk, toraj tudi jezikoslovni,
najlepše in najveselejše napreduje, če se učencem v domačem
razjasnuje, treba nam je bilo posebno tudi v slovenščini spisanili
ročnih slovnic. V to priobči v Gradcu leta 1847 dr. Josip
M u r š e c:

„Kratko slovensko slovnico za pervence",

katero je naučno ministerstvo začasno našim srednjim šolam
bilo dovolilo.

Prihodnje leto uže priobči vrli naš Anton Janežič  prvo
svojo knjigo v nemškem jeziku:

„Leichtfassliolior Unterricht in der sloveuisehenSprache fiir Deutsche", 1848.

Po odboru slovenskega društva naprošen, je zvedeni Blaž
Potočnik  (1799 — 1872) spisoval latinskim šolam namenjeno
slovnico, katera je v „Gajici“, toda v nemškem jeziku, po posa¬
meznih polah prihajala na svit-lo. Naslov ji je:

„Grammatik der slovenischeu Spraehe. Verfasst von Blasius Potočnik",
Laibach 1849. 8». 190.

V nižih razredih se je rabila o času Metelkovem Potočni¬
kova slovnica. Zopet se je tedaj slovenščina učiti jela po nemški
in sicer od leta do leta trše po nemški.

Na to spiše v vsej hitrici zdravnik Fr. Malavašič  (1818
— 1863) slovnico v slovenskem jeziku, mladim in starim Slo¬
vencem, učencem in učiteljem, češ, da se vpelje v niže šole. Ime¬
novala se je:

„Slovenska slovnica za perve slovenske šole v mestih in na deželi, v
Ljubljani, J. Giontini, natis. Blaznik", 1. 1849. 8°. 176 str.

Preden se ta slovnica potrdi, jo vdobi v presojo Metelko.
Naglo sestavljena, je v mnogih stvareh pomanjkljiva, premalo
določena in dosledna. Pretresovalec jo preojstro prime in vsled
njegove razsodbe ni bila sprejeta v prve slovenske šole v mestih
in na deželi. Pomagali so si z okrajšano, po Vodnikovi v Trstu
1. 1847. natisnjeno „Kranjsko pismenostjo" za male šole in še le
leta 1869. se je tej nezgodi nekako v okom prišlo, ko spiše
Andrej Praprotnik  svojo, v ta namen prav primerno:

„Slovensko slovnico za pervence", ki je doživela leta 1877. četerti natis.
94 str. 8°.

Med teni časom pa piše marljiva čbelica Anton Janežič
(1828 — 1869) Metelku: „Ker nimamo prav primerne, v sloven¬
skem jeziku spisane slovnice, sem jo po zgledu vaše izvrstne
gramatike sestavil. Poslal sem jo uže dr. Miklošiču, da mi jo
pregleda in tudi vas bi prosil, da bi mi enako storili". (27.
aprila 1853.) Uže prihodnje leto se obelodani:

121

»Slovenska slovnica, s kratkim pregledom slovenskega slovstva ter z malim
cirilskim in glagoliškim berilom za Slovence. Spisal Anton Janežič. V Celovcu
1854.“ 8°. 182 str.

Podloga je bila tu in treba je bilo le nadalje zidati in do-
polnovati.

Istega leta priobči A. Janežič

»Slovenische Sprachlelire fiir Deutsche 11

in v družbi z mnogimi izvedenimi Slovenci marljivo deluje na
priobčitvi nove izdaje slovenske slovnice.

Leta 1862 prične resno pripravljati »Slovensko slovnico"
za drugo izdavo in jo na veselje vsim Slovanom in posebno
obraženim Slovencem obelodani leto 1863. Smelo trdi prof. Marn
leta 1864.: »Reči moram, da je to slovnica, kakoršne, razen
Čehov, kar jaz vem, še nimajo drugi Slovani. Po tej se hočemo
ravnati 11 . Več nego resnične so te besede, kajti, kakor imamo
slovnico sedaj, to je plod pol stoletja in glava njej so prvi nam
možje. Enakemu delu je treba mnogih delavcev — in bilo jih
je tudi. Ob enem smo napravili korak naprej; Janežič seje  oprl
na staroslovenščino. O zgodovini te slovnice pa nam najlepše
pričajo posamezni letniki »Glasnika 11  in to od leta 1858 do 1864.
Mi lehko posnamemo, da je naša slovnica Janežičeva na podlogi
1.) Metelkove, pripoznano izvrstne slovnice in ta zopet a) na
podlogi jezikoznanstveno izobraženega Dobrovskega in b) teme¬
ljito izvedenega Kopitarja ter c) dotedanjih slovenskih slovnic;
2) da se opira na staroslovenščino slavnih preiskav Miklošičevih
in 3) da je sestavljena na podlogi mnogoštevilnih manjših in
večjih, znanstveno-jezikoslovnih spisov naših boljših pisateljev
in strokovnjakov. Tu naj zadostujejo sledeča imena: Navratil,
Cigale, Svetec, Macun, Šolar, Žepič, Valjavec, Lad. Hrovat itd.;
in 4) na podlogi najboljših slovnic ostalih v  slovanskih jezikov,
n. p. Veber: »Skladnja ilirskoga jezika"; Celakovsky: „Čteni o
srovnavaci mluvnici slovanske"; Zikmund: »Skladba jazyka
českeho“ itd.

Povse novo, po obliki in po osnovi, predelano po tirjatvah
jezikoznanstva modernega, in popravljeno po najboljših slovniških
pripomočkih, smo vdobili to drugo izdavo slovenske nam slovnice.

Kmalo na to nas razveseli France Levstik  s svojim
temeljitim delom:

„Dio slovenische Spraehe naeli ilircu Redetheilen. Behandelt von Fr.
Levstik. Laibach, 1866.“ Delo hrani v sebi mnogo korenitega in dobrega.

Anton Janežič  je svojo slovnico vedno še pilil in po
malem popravljal in doživeli smo, dokler je on živel, leta 1863,
tretjo ter leta 1868 četrto izdavo, a leta 1869 nam marljivi slov¬
ničar, buditelj slovenske beletristike in neutrudljivi tajnik družbe
sv. Mohora, na občo žalost vsili Slovencev umre in peti natis

122

smo vdobili, ne da bi ga bilo še enkrat pregledalo vestno oko
natančnega delavca. Naslov temu natisu:

»Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo. Spisal Anton Janežič, bivši
e. k. profesor na realki v Celovcu, 1876. V založbi tiskarniee družbe sv. Mo-
hora.“ 8. 250 str.

Leto poprej smo doživeli deveti natis Janežičeve  slov¬
nice, pisane v nemškem jeziku. Uže to nam kaže, kako da se je
knjiga prikupila. Imenuje se:

»Slovenisches Sprach- und Uebungsbuch ftir Anfanger, zum Sehul- und
Privatunterriehte. Von Ant. Janežič, vveiland Professor an der k. k. Oberreal-
sobule in Klagenfurt, 9. Auflage. Verlag der St. Hennagoras Buebdruckerei,
1875.“ 8., 278 str.

Za letom 1875. ste nam še dve večji slovnici — a obe pi¬
sani v nemškem jeziku ter opiraje se na Janežičevo. Te ste:

»Kurzgefasste praetiseke Grammatik der slovenisehen Spraeke fiir Deutsche.
Verfasst And. Komel,  k. k. Hauptmann."

Knjiga, namenjena bolj vojaškim krogom, in

»Slovenisches Sprach- und Uebungsbuch. Nebst einer Chrestoinatie und
einem slov.-deutschen und deut.-slovenisch. \Vorterverzeiehnis. Fiir don ersten
Unterricht bearbeitet von Doct. J a c. Šket,  Klagenfurt, 1879."

Kakor nam priča zapisnik 46. seje »Matičnega odbora", dne
29. novembra 1879, je „prof. Josip  S u m a n svojo slovensko
slovnico, na podlagi najnovejših naukov Miklošičevih ravno do¬
delal" in upati smemo, da se nam to znamenito delo v kratkem
obelodani. —

Omeniti hočemo še moža, kojega delovanje na jezikoznan-
skem polji spada nekoliko v dobo »ilirske literature". Ljudevit
Gajev poziv v kolo »ilirizma" tudi v Slovencih ni ostal brez na¬
sledkov. Iz vsih »ilirskih" pokrajin so dospele mlade, izvedene
moči in se družile v delu z nazori buditelja ilirskega. Med Slo¬
venci: Stanko Vraz (1810—1851). Jurij Kobe (1807—1858). Da¬
vorin Terstenjak (roj. 1817), dr. Radoslav Razlag, Josipina Tur-
nogradska (1833 —1854) in drugi. Ovo delovanje ni postalo
splošno med slovenskimi pisatelji, a vendar se jih je precejšno
število poprijelo in probudil se je tudi gojitelj Slovanstva v Go-
rotanu Matija  Maj  ar,  (roj. 1809). Namen vsim njegovim de¬
lom jasno kaže knjiga, ki jo je naslovom:

»Pravila, kako izobraziti ilirsko narečje" leta 1848 v Ljubljani priobčil.
Knjiga hrani marsikako dobro zrno, a mnogo grešnega, ker do sedaj, kakor
uže prof. Ivan Macun pravi: „še neima jošte primiera, niti če ga dobiti kada,
da bi slovnieari umietnim putem stvorili jezik." Mimo te slovnice nam je podal
marljivi naš Majar še: »Slovnico za Slovence" in »Uzajemno slovnico slav-
jansko."

123

Ker se je pri nas ljudsko šolstvo zboljšalo in je po sebi
produkcija narodnih del sploh in šolskih knjig posebej narastla,
imamo ob enem tudi tu precejšno število boljih in pripravnih
malih slovnic in slovničnih pričetnic. Odveč bi bilo vse naštevati.
Omeni se naj le: „Slovenska slovnica v spregledih", spisal leta
1863 v Ljubljani Anton Lesar  (1824—1873). Na dalje učna
knjiga: »Slovnica in pervo berilo zadrugi razred slovenskih šol,
Dunaj 1875." 8., 196 str. in najnovejši učni deli: »Slovnica in
drugo berilo za ljudske šole, Dunaj 1878.", 8., 223 strani in
»Slovenska slovnica z naukom, kako se pišejo pisma in opravilni
sestavki, Dunaj 1879." 8., 216 str. i. t. d. —

To so kratke črtice o slovenskih slovnicah *) in sicer pri
spominu na stoletnico Kopitarjevega rojstva; pri spominu na
onega moža, ki je po delavnosti svoji temelj našemu jezikoznan-
stvu in temelj naši slovnici; pri spominu na njega, ki je spo-
znavši moč, katera biva v mili nam slovenščini, pravilno in
zdatno priučenej, leta 1808. nekako smelo izkliknil: „Nicht un-
sere Sprache, nur unsere ungeweihten Schreiber germanisieren.
Freilich liegt die Schuld nicht ganz an ihnen, denn es gibt keine
slavischen Unterrichts- und Bildungsanstalten. Unsere Schrift-
steller sind lauter Autodidacten“. (Gramm., str. 215).

Korak pa smo, odkar nam je naš slavni Kopitar pravo pot
pokazal, tudi na tem polji naredili in dospeli smo do uže teme¬
ljito uredjene slovnice slovenskega jezika. Prepričevalnim ponosom
se v tej stroki družimo drugim slovanskim slovstvom in tudi
Neslovanu lehko zakličemo, da smo, ozirom na naše okoliščine,
več storili, nego nam je sploh mogoče bilo.

Tudi pri sosedu nemškem ni dolgo tega, odkar se je slov¬
nična prava veda bolj vkoreninila. Jezikoznanska veda v mo¬
dernem smislu je bila v Nemcih še le časom genialnega Friderik
Schlegel-na (1772 — 1829), ki je nekoliko razkril obširno znanje
indo-evropskih jezikov in časom Franc Bopp-a, ki je to znanje
slovnično vtemeljil. Ozirom na njuna dela si je še le Jakob
Grimm (1785—1863) natančneje ogledal nemščine bitstvo, za ka¬
tere zgodovino se do istihmal ni skoraj nič storilo. Sicer se je
tudi v protestantski dobi 'uže Mart. Lutrov sovrstnik Valentin
Ickelsamer v prvo s spisovanjem nemške slovnice pečal, a delo
njegovo je brez vse veljave in nam kaže veliko neznanje in po¬
vršnost. Slično so delali Janez Clajus v slovnici nemški, pisani
v latinskem jeziku „ex bibliis Lutheri Germanicis et aliis ejus
libris collecta", potem Greintz, Girbert in še le Schottelius Just
(1612—1674) koncem 17. stoletja je nekoliko boljše zadel. V to
pa je bilo 18. stoletje zopet povse brez prave historične podloge
in slovnica nemškega jezika je bila pričetkom našega stoletja še
v otročjih povojih. Učeni profesor, dr. Mih. Geistbeck (Geschichtl.

*) Primer.  »Slovnice slovenskega jezika". Spisal Jos. Marn v
Jahresb. Obergymn. Laiback, 1861, str. 13-26.

124

Veranderungen in der deutschen Sprache, Gotha 1880), prepri¬
čevalno piše: „Als das Morgenroth unseres Jahrhundertes bereits
anbrach, stand die Grammatik der deutschen Sprache in der Kind-
heit“ in če Nemec z vsim ponosom svojega Grimm-a „heros“-a
imenuje, po delavnosti kojega je v nekaterih desetletjih nemška
slovnica do možke zrelosti dospela, zamoremo tudi mi našega
slavnega Kopitarja, _ ozirom na slovnico našo, pravega velikana
in veleuma imenovati, kateremu se je po temeljitih študijah po¬
srečilo odpreti nova pota, nove in prave nazore. Kopitar je bil
prvi Slovenec, ki nam je podal kritično slovnico in ob enem kot
učen Slovenec prvi slovanski filolog, ki je mnogo pripomogel k
pojasnjenju v zadevah staroslovenščine, ter po njej tudi v zadevah
mile nam novoslovenščine.

Slovenec, ki pozna razmere nam domače in pozna izrojitev
slovnic naših, mora pritrditi besedam, koje uže leta 1837. E. v.
O. (Geschichtl. Uebersicht der slavischen Sprache, Leipzig, 1837,
str. 107) izreka: „Slovnica Kopitarjeva, delo jednega
naj znamenitejši h slavistov, nam zaznamenuje po¬
sebno razdobje, epolio, in sicer ne samo v zgodo¬
vini slovenskega jezika, temuč vsled zelo uče¬
nega vvoda in temeljitih komentarovobenem tudi
v slovanskej slovesnosti. Mnogo je Slovencem za
onim časom slovnic, a vse te so ne brez nasledkov
in večinom na podlogi in zdatni oporabi Kopitar¬
jeve učeno sestavljene gramatike."

V Kopru, meseca junija 1880.

125

Tri prošnje Kopitarjeve 1 .1809.

(Hranijo se izvirno z nekterimi drugimi listi do barona Erberga v tukajšnjem
muzeju, čegar kustos K. Dežman jih je v prepiskih sam ponudil nam, da se
priobčijo v pričujoči spomenici. Kažejo nam te pisma prav živo, kako je vrli
naš rojak hrepenel, da brž ko brž pride v pridvorno knjižnico, in tako — v
zbor učenih, da moder, bistra slovenska glava — postane slovanski vedi — slava).

I.

Eiv. Majestčit!

Der Unterzeichnete bittet alleruntertlianigst, an die Stelle
des mit Tod abgegangenen Joseph Schober als Skriptor an Aller-
hbchstdero Hofbibliothek aufgenommen zu werden.

Erstens hat er nicht nur tvalirend seiner Studienzeit, ge-
wohnlich unter 60—70 Mitscliiilern immer den 1. Preis erhalten,
sondern aucli durcli 8 darauf folgende Jahre, an der Seite des
seiner Kenntnisse und seines Charakters wegen allgemein be-
riihmten und geschiitzten Baron Zois in Laibacli als dessen Pri-
vatsekretar und Biicher- aucli Mineraliensammlungsgeliiilfe den
Wissenscliaften gelebt, so dass er sowolil auf literarische Vor-
kenntnisse, als auf gereiften moralischen Charakter getrost jeder
Piiifung sicli unterwerfen kann.

Zweitens durfte der ganz eigene Umstand zu seiner Em-
pfehlung beitragen, dass er ausser den gewohnlichen Sprachen:
Giriecliiscli, Latein, Italienišch, Franzosisch und so viel Englisch,
um die Biicher dieser Nation zu verstehen, aucli die altslavische
Kirchensprache, sowohl mit cyrillischer, als mit glagolischer
Schrift lieset und sicli nur nocli die Musse \viinscht, um ausser
dem vvindischen Dialekt, der seine Muttersprache ist, und davon
er beiliegende Grammatik verfasst hat, sicli aucli in den iibrigen
slavischen Mundarten: der Bolimischen, Polnischen, Bussischen
und Serhischen, die alle in Ew. Majestat Staaten gesproclien
werden, so zu veiTollkommnen, wie man es von einem Slavisten
mit Reclit verlangen kann, der sein Facli in deni Umfange zu
treiben, Beruf in sicli fiililt, als man bisher nur von den Aus-
liindern: Schlozer, Linde 11 . Vater und von den Innlandern:
Zlobicky u. Dobrowsky weiss. Die Hotbibliothek enthalt Schatze

126

fur slavisclie Sprachstudien, iiber deren Gemeinniitzigmachung
durcli zweckmassige „Catalogues raisonnes” und Verinehrung
durch gelegenheitliche Ankaufe mn so mehr ein Slavist von Pro-
fession gesetzt werden diirfte, da in dieser Hinsiclit die hoffenden
Blicke der gelelirten Welt nacli Wien gerichtet sind, seitdem
Schlozer 1772 zuerst erklarte, dass die gehorige Aufliel-
lung  ni  elit ali ein der slavischen, so n der n der 6e-
s c li i c h t e der g a n z e n 6 s t li c h e n H a 1 f t e von Enropa
o Ime ausgebreitet e n. griindliche Kenntniss  der
slavischen Spraclie nacli ali en Mundarten unmoglich  und
folglicli nur von eingehornen Slavisten in Petersburg
oder W i e n zu envarten sei — und zwar mit viel melir Redit
von le tz ter en, da sie niclit allein die ganze occidentalisclie
Literatur vor den Russen voraus liaben, sondern audi in Rtick-
sicht auf allgemeine  slavisclie Spraclikunde sicli redit eigent-
licli im wahren Centruin befinden, und sowohl in Wien selbst
den Zusammenfiuss von Slaven aller Mundarten zu Gebote, als
zu autoptisclien Erbrterungen nacli allen Seiten hin nur kurze
Radien liaben.

Ew. Maj. liaben durch die ausserordentliche Unterstutzung
eines Duricli, des dalmatinischen Lexikographen Stulli u. a. und
erst ganz neuerlich durch die Ernennmig eines um die slavisclie
Literatur notorisch verdienten Mannes zuin Priifecten der Hof-
bibliotliek der Welt zu zeigen gerulit, wie Allerhochstdieselben
jede Bemtilnmg zum Besten eines Volksstammes, dem zwei Drit-
theile von Ew. Maj. gliicklichen Unterthanen angehoren, zu be-
merken, zu belohnen u. aufzumuntern rvissen.

Der Unterzeichnete bittet um keine ausserordentliche Un-
terstiitzung; er bittet nur bei Wiederbesetzmig ein er erledigten
Stelle, die ihm so schon seine Lieblingsstudien  zugleich
zum Amtsgeschafte  machen iviirde, huldreickst beriicksicli-
tigt zuwerden. Wahrendder „Vakanzferien“ vdirdeer wohl audi
Zeit finden, um Excursionen zu machen, wie sie sich einst der
G-elehrte Popovič in dem Raiune wiinsclite, der zwisclien dem
adriatischen u. schwarzen Meere, dem Hamus und der Donau
entlialten, und wiewolil so nali und in jeder Rlicksiclit hochst
interessant, docli bislier grosstentheils eine terra incognita ist.

Der gliickliclie, fur jeden Gelelirten beneidenswerthe un-
schatzbare Wirkungskreis an einer der ersten Bibliotheken Eu-
ropa’s (verbunden mit den Excursionen — die geiviss nocli un-
bekannte Schatze von slavischen und griechischen Manuscripten
aus den tiirkischen Klbstern zu Tage fordern miissten —) \viirde
ihn in den Stand setzen, vielleicht einst der slavischen Ge-
schiclite das zu werden, was Muratori den Italienern geivorden ist.

Wien, 27. November 1809.

II.

An S. Durchlaucht, den Fursten Trautmannsdorfersten Oberhof-

meister etc.

Ew. Durchlaucht!

Indem der Unterzeiclmete die beiliegende Bittschrift der
gnadigen Disposition E. D. anheimstellt, bittet er Hoclidieselben
gnadigst bemerken zu wollen, dass es sicli eigentlicb darum
handelt, um durch Beniitzung des zufalligen Absterbens des
Skriptors Schober zur Anstellung eines Slavisten niclit nur an
derHofbibliothek,  sondern audi durch die demselben ertheilte
Wirksamkeit audi in der g e 1 e h r t e n W e 11 bedeutende Llickeu
auszufiillen. Der Unterzeiclmete ist so kiihn, zu hoffen, dass sein
von brennender Liebe zum Faclie unterstiitztes Talent nnd sein
redlicher Fleiss seinen hohen Gonnern nicht Unehre machen
werde.

Wien, 27. November 1809.

III.

IIochwohlgeborner Freiherr!

Gnddiger Herr!

Die weite Entfernung des Baron Zois, seine olinehin grossen
embarras bei der neuen Ordnung der Dinge in unserm Vater-
lande und vor Allem sein dermaliges p liy si seli e s Unvermogen
(da er eben wieder in der rechten Hand gelahmt ist) sicli bei
Fw. Gnaden schriftlicli fiir micli zu verwenden, entschuldigen
meinen kiihnen Entschluss, in seinem  und der gesammten Sla-
vitat Nalimen ein meiniges Anliegen der gnadigen Aufmerksam-
keit von E. Hocliwgb. zutrauensvoll anlieimzustellen. Eine An¬
stellung bei der Hofbibliothek ware, nach Baron Zois und meiner
Ueberzeugung, der Platz, wo icli der gelehrten Welt am meisten
niltzen und meinen hohen Gonnern am meisten Ehre machen
kijnnte. „Seiner Zeit, wenn mein Eaden nicht reisst“, schreibt
mir der glitige Baron v. Zois untenn 12. Mai, „will icli den
ihrigen (an der Hofbibliothek) sowohl durch Baron Erberg als
vielleicht bei unsern Gebiethern selbst, anbinden, comme il faut,
darauf konneii Sie sich verlassen." — Als Graf Ottolinski,
den Avegen seiner slavisclien Bibliothek  die Gottinger-
und Prager-Gesellschaften der Wissenschaften zum Mitgliede
machten, Prafect der Hofbibliothek ivurde, liofften Schlozer, Do-
browsky und alle Slavisten, bald audi von einem besondern
Custos der slavisclien  Abtheilung an der Hofbibliothek
zu koren.

*) Baron Erberg.

128

Der Krieg machte einen Strich durcli diese grosse aber
schone Rechnung. Aber inzwisclien ivollte das Schicksal, dass
im Juli ein Skriptor an der Hofbibliotliek  starb. Aus
Liebe zum Facli, entschloss ich mich, ungeachtet diese Anstel-
lung nur 600 fl. triigt, darum einzukommen, wie Eiv. Gn. aus
beiliegender Abschrift zu erselien die Giite liaben werden. Die
Supplick hatte der Minister Grf. Zinzendorf die Gnade mit seinem
Beifalle zu beehren und selbst Sr. Durchlauclit, dem Fiirsten
Trautmannsdorf zu iibergeben. Sie ist nun bei Grf. Ottolinski
zur Begutachtung. Das Gutaeliten wird sehr bejahend
ausfallen.  Der Grf. Ottolinski interessirt sicli selir dafiir, dass
er audi einmal einen slaviscben Geliilfen an der Hand liabe. Mit-
concurrent ist nur ein niederlandiscker Geistliclier,  der
jedoch nur um eine „plače de custode a la bibliotecjue ou une cure"
bittet. Ein Custosplatz ist in Wien niclit vacant, also bin ich
bisker der allein wahlbare Competent. Was mir im Wege stelien
konnte, ist die Hofresolution: „sich so vi el moglicb aller-
seits einzuscbranken,"  iveiche jedoch auf die sclnverlich
entbehrliche  Stelle, um die icb bitte, niclit angewendet werden
wird. Icb will ja nur den Sc bober ersetzen  und obendrein
die Slavica besorgen und nach Verdienst zu Ekran bringen. —
Sobald Se. Maj. — ivie man hofft, den 20. December wieder in
die Residenz kommen, ivird mein Gesuch zu Allerli. Entscbeidung
vorgelegt werden. Meine untertbanigste Bitte aii E. Gnaden
ware demnacb, entaveder gelegentlicli durcli ein gnadiges Yor-
wort Allerclioclisten Orts meinem Gesuche einen glinstigen ac-
cueuil verscliaffen oder liacli Umstanden es hier der Unterstiitzung
von E. G. Freunden, z. B. Sr. Erzbischofl. Gnaden  —
gnadigst empfehlen zu wollen.

Es ist nichts, was icb mir so sebr iviinschte, als diese Stelle,
u. z. deswegen, weil meine Lieblingsstudien zugleicb
meine Amtsgescbafte  lviiren. Vielleicht konnte icb einst
denn das Gliick liaben, E. Gn. hoffnungsvolle Herrn Soline im
Slavismus einzuweiben u. auf diese Art, sowie bei jeder Gele-
genlieit, wo E. Gn. micli mit irgend einem Auftrage beehren
wollen, die dankbare Verebrung beweisen, mit der icb die Ehre
babe zu sein

Euer Hoclnv.

unterthst. Diener
Kopitar m. p.

Wien den 7. December 1809.

P. S. Icb bitte redit sebr ura Vergebung, dass icb die E.
Gn. gebubrende Titulatur niclit weiss. Sollten E. G. etiva fur gut
finden, mir ein Paar Zeilen Empfehlung an S. Erzb. G. zukom-
men zu lassen, so ist meine Adresse: Abzugeben in d. W a p p-
1 e r s c b e n B u c h b a n d 1 u n g.

J. Kopitar pa Dr. J. Zupan.

Po njegovih pismih posnel J. Marn.

V sprednjih treh listih kaže se Kopitar  v svoji vradni
ali službeni pisavi, vže spretnega jezikoznanca, pa gorečega ro¬
doljuba, kteri se le dovrševati hoče v narečjih slovanskih. Ta¬
kega se razodeva tudi svojim iskrenim prijateljem, toda v pisavi
šegavi, jako humoristični in satirični. Med temi bil mu je vsaj
do črkarske pravde duhoviti Dr. Jaka Zupan  (r. 4. jul. 1785
na Prevojah pri Brdu, u. 6. febr. 1852 v Celovcu), ki je bil ves
Slovan, a časih pravi rogač, t. j. znal se je rogati (rugati), da
je bilo joj! Do tega naj iz premnozih pisem, kterin nekaj se
hrani v Slov. Matici, posnamem nektere kratke znake dotične
prijateljske (privatne) pisave bistrega Repenjca Kopitarja do po¬
rednega Prevojca Zupana.

L. 1809 mu je med drugimi rečmi pisal na pr.: „Quid de
spe patrii  idiomatis? Primitz hat es ubernommen, den Truber
lexici faciundi  causa zu eszerpiren! Werden Sie, spes nostra!
denn gar niclrts thun pro bono pulcerrimae dialecti linguae pul-
cerrimae (d. i. der herrlichste Dialekt der herrlichsten aller le-
bend Originalspracli!); sammeln Sie docli adagia, proverbia
und — in quo certe tu vel maxime proficies — Proselyten fiir
unser Studium! Hat Sie Vodnik  niclit auch angefeuert zum
Mitvvirken? —

1810: Veliš nolis. Sie miissen am Ende docli auch ein Sla¬
viste werden; denn Sie sind einmahl enrolirt beiDobro\vsky,
und ich war der v  IVerber . . . Ergo noli me confundere! . . .
Ne bodite tako Župansko" štiman! . . . Indessen werden Sie
Dobrowsky’s Prasent, und tesseram slavophiliae (Slavin) sclion
erlialten haben: ich liabe mich fur Sie in voraus verbiirgt,
und adagia, proverbia, novam  b i b 1 i o r u m v e r s i o n e m etc.
bei Dobr. angesagt: ergo fac veliš, nam potes unus omnium ma¬
jhne . . . Sacrosancte Doctor! Bodo hudi na-me, ki sim jim ob-
lubil, de_proxime liabebis res bestellatas, ino še zdej tukej leže!
. _. I_ kaj pa Oni delajo, dulcissime amicorum? Quid de novis
bibliis? Quid de proverbiis? Accepistine Dobrovii munusculum
(Slavin) ? Sit tibi hoc baptisma slavismi! Meni gre po glavi, de
jih bodo za Notariusa postavili: to mi ni prov: ich will Sie nicht
als Geschattsmann, sondern als Gelehrten, cujus et post fata
aeterna existat memoria, wissen. Wie steht es mit der 111 y-

9

130

rischen Sprachkanzel?.. Vale, dulcissime rerum! — Lop!
ich lasse mich nicht zweimahl bitten, ut te tikem! scis voluisse
me, sed non audebam doctorem provocare ipse indoetorrimus !
Oblatam autem ultro lmmanitatem quare non accipiam!? Ergo
vivat Gospod Jaka: Bog Te sprimi! Tikantem tikato! — Nescis,
quantopere de te gaudeam, sed cave ne alii tibi subrideant ob
slavismum. Est enim opus tibi dignitate guadam gravi tanquam
pastori ovium.

L. 1812 : O te impudenter negligentem! Niliilne mei memi-
nisti? Nescio quid de te cogitem. Num te collegarum corrupit
exemplum, fruges consumere natorum? . . Si non succenserem,
mitterem per te salutem dissimillimo tui Ravnik ar o et Wal-
lando et G u n t i o et Hladniko:  sed vix dignus es . . . Per-
pende antequam quid dicas; nam soles leviš esse in prodendis
secretis et pene puerilis, nil reputans quid scintilla possit . .
Ergo nec mihi succense, si quid verius dixi, nec in socordia per-
severa... Si te offendi, ignosee poenitenti, wer’ nix melir spassen!
nam scribo tibi, non aliis; magnus autem pater (Zois),  čredo,
omnia nostra potest scire, immo debet . . Vodnikum  saluta,
est Primitzo decies melior . . P rimi  t z sit Gottsched noster! —
Humbold nune slavicas linguas adgreditur me duce. O quin tu
rure marcescis ? nonne in urbe posses esse, et circa baronem ?
ut et ipsum juvares, et ab ipso juvareris! — Est, ut fuit, am-
bitiosus in malam partem, respondi de te. — Ravnikarum aut
Ravniliarum (— kar enim itidem est plane nostrum) saluta meo
nomine amantissime, et de bibliis, quae ubique farna laudat, gra-
tulor. — Ravnikar  est spes mea!

L. 1813: Totum hoc koplanarstvo  tuum miki jampridem
non ita probatur; quid propketa inter Saulos kos? relege initium
Sallustii, et vide, an recta moneam, qui te etiam atque etiam
flagitem, ut rure relieto in urbem redeas et cum barone sies,
apud illum discas et illi subservias ut ego et Vodnik olim. Nul-
lane in civitate fara pro doetore aut notariatus, qui censum cer-
tum praebeat et otii aliquanto plus quam ruri est, et amicos
dignos te, et libros? perpende rem, et cum barone delibera et
effice! . . Sollicita Raunikarum et tu ipse cooperare, cooperator
ut sis vere . . Redeo ad Nr. 1, ut Sallustium relegas et cum
Barone (Zois) liberrime et appertissime deliberes. Ego, quamquam
omnes isti vestri Atkanasii me suspectum liaberent, sperarem et
confiderem plenam ipsorum fiduciam miereri (non subrepere); cur
non et tu, Augustine, nepos cum sies. Den kalben Weg werden
sie dir selb.st entgegenkommen, sed ffurpr/ornjvri  opus est . . De
koplanarstvo videbis, ut te expedias. Sallustii locus est: Omnes
homines, qui sese študent praestare ceteris animantibus, summa
ope niti decet, vitam silentio ne transeant ut pecora . . —

L. 1814: Gaudeo quam maxime, et alias dialeetos slavicas
tam inter vos foveri, et amo J er in um, cujus pueri hinter den

131

Klosterfrauen perbene memini, cum adhuc bos letaret, et ego
smerkov: erat jam tum fein glavica. Arno et Vodniku  m,  quod
tam bona matica sit, et vos ml a da s. čebelicas ducat ad gore vi¬
soke ut ait . . Ravnikar:  sunt enim in illo aeque divina velle
et nosse! — Quam vellem te esse in urbe, ut cum illo esses et
communibus consiliis rem gereretis ... Vale et sis minus rejen,
et magis rčden et poreden i. e.. diligens, ordentlich. — Tu cave,
ne gula te corrumpat et potentiorum limina! —

L. 1816: Carantaniea dialectus poterit brevi deduci per
fontes seculi IX. X. XI. XII. XIII. etc. et gaudeat Valentinus
(i. e. Vodnik) et sapiat. Cur nemo vestrum carniolice vertit
„I)ies irae, dies illa", quam omnes dicunt esse rem protestantibus
inassequibilem ? —

L. 1820: Ergo — pace! . . Raunicharo facis injuriam mul-
tifariam. — Velles ne . . tua Slavica omnia (Altslavisch, sey es
nun glagol, oder cyrill. gedruckt oder gesclirieben) . . huc mit-
tere . . Mea omnia Dobrovio dedi domum (habitat in altera urbis

parte). Omni vespera simul slavizamus-Dobrovsky te re-

salutat et mecum est cupidus videndi Glagol, et Cyrill. tua. —
Audio te fuisse Belegradae  Constantini Porpliyrogennetae! —

L. 1821: Ecce . . macerat me tuum silentium, ne impru-
dens te offenderim! — An quod communicari cupierim tua Sla¬
vica. Equidem mea omnia Dobrovio communicavi, nec poenitet.
Nec te poenituisset! Cum honestis enim viris est negotium, non
cum lutberanis Vossiis! Et vel si non vis, dic verbo et sanabitur
anima mea, laesa silentio! Ipsa gloria, quam tibi times (fortasse)
praeripi posse, non deerit, si tuis thesauris potuerit uti patri-
arclia Dob rovi us..  Gaudeo quod summum magistram eti-
quettae alipuando derwischerim! heus tu ? nonne mihi debes
responsa dno aut unum? Qui te excusabis apud dominam eti-
quettam! Nam de amicitia vidua video te non multum curare . .
Sed tu, quo minus tibi placemus, eo magis nos deberes amare
ex mente Xsti, nam si amas qui placent, quid facis melius quam
publicani. Vale et corrige te amicoVeteri . . Naslove na pismu
narejal mu je časih nemškg ali latinske, navadno francoske na
pr.: A Monsieur Mr. 1’ abbe Jaques Soupan (Supan, Suppan)
Docteur en Tlieologie et Cooperateur a Ste. Marie (Šmarje) preš
Laibaeli; . . Dr. en Tlieologie v  et Professeur a Laibach; in v
pismu časih po cirilski n. pr.: Županu Doctori K. Legista, Cen-
sor, Scriptor in v sklepu: Vale; vale animamque redde veteri
amico; vale et fave Veteri vetus liospes amico. i. t. d.“ —

132

Patriotische Phantasien eines
Slaven.

Spis&l  J.  Kopitar  1. 1810.*)

1) S1 a v i s c h e r V o 1 k s s t a m m. Der alte europaische
Volksstamm der Slaven, der Sprache nach sehr nalie verwandt
mit dem deutschen und dem griechischen, zivisclien iveichen
Ibeiden er jetzt, und vielleiclit von jelier mitten inne wohnt, ist
dermal funfzig Millionen Seelen stark und konnte unter giinsti-
geren politischen Bevolkerungsumstanden auf dem ungeheuren
Wohnsitze (halb Europa und ein Drittheil von Asien) in wenigen
Generationen sich leiclit vervierfachen.

2) Slavische Sprache.  Der vorztiglichen Anlage des
Slaven zum ivahren Erdburger liat bereits Herder in seinen
„Ideen zur Pliilosophie der Gescliichte der Menschheit“ Gerech-
tigkeit ividerfahren lassen; wir diirfen hier nur noch des lierr-
lichen Baues seiner Sprache emvahnen, die einerseits bei ihrer
artikellosen Declination und pronomlosen Conjugation ganz fiir
die altgriechischen Versmasse geschaffen scheint, andererseits
aber, da sie mehr Vocalendungen liat, als irgend eine der euro-
paisclien Ursprachen (die deutsche hat ja jetzt nur die auf e)
einst allein unter allen Europaerinen es mit dem schonen italie-
nischen Mischlinge an Singbarkeit fiir die Oper aufnehmen wird.

3) Slavische Volksziveige.  Dieser Volksstamm tlieilt
sich der Sprache nacli in zivei Hauptaste, einen siidostlichen
und einen nordwestlichen. Zu dem ersteren gehiiren:

I. die Russen mit 25 — 30 Millionen Seelen;

II. die Sloveno-Serben im Siiden der Donau, Save und Kulp
bis an den Hamus sammt ihren Colonien in Siid-Ungern und
Slavonien mit etwa 5—6 Millionen;

III. die Slovenen in Innerosterreicli, Provinzialkroatien und
um den Plattensee in West-Ungern mit etwa 1 '/„ Millionen;

*) Priobčil a) v „Vaterl. Bl.“ III. 87—93 L 1810; b) v „Wien. allg.
Literatztg. 1 ' 34—45 1. 1813 etc.; e) „K1. Sohr.“ v. Pr. Miklosich str. Gl—70. —*
Beseda vzorna nemška, veda slovenska; v posnemanje bodi
priporočena našim nemškim pisateljem, tudi časnikarjem na
pr. v „Laibach.  Ztg.“ itd.

133

zu dem andern

IV. die Polen mit 10—12 Millionen;

V. die Bohmen nnd Mahren sammt den Slovaken in Nord-
Ungem mit etwa 5—6 Millionen;

VI. Die Lansitzer Wenden, die sich auch Serben nennen,
mit et\va einer Million.

4. Beriihrungspunct der Hau.ptaste.  Unterhalb
AVien ist’s, an der pannonisclien Donau zwisclien Pressburg nnd
Komorn, wo sich die zwei Aeste geographiscli und (linguistisch-)
genetisch, mittelst der Slovaken und Slovenen die Hande reichen.
I)iess linguistische Datum und der Umstand, dass gerade diese
zwei Zweige allein sich mit dem blossen allgemeinen Stammes-
namen (Slovak und Slovenec, bloss mit verschiedener Bildungs-
endung) begniigten, \valirend die jungern Zrveige noch besondere
Namen (Čechen, Lechen [Polen], Kroaten Serben, Russen) sich
beilegten, begiinstiget auffallend die alte Tradition, dass die
pannonische Donan der Stammsitz der Slaven sei.

5. Geschichte der slavischen Kirchenspraclie.
Die Siid-Slaven, an Geist und Kijrper ihres herrlichen Bodens
wertli, sind heut zu Tage, da sie unter auslandischen Herren
so vielfaltig zerstuckelt sind und daher nirgends eine respec-
table Masse bilden, die am meisten venvahrlosten. Und doch
rvaren sie, wie siclfs auch fiir Sudlander ziemt, unter allen
Slaven die ersten, die ihre Sprache schrieben.

In der zrveiten Halfte des neunten Jahrhunderts, als die
Kroaten, Serben und Bulgarenden Byzantinern Angst machten
und der mahrische Svatopluk seine Slaven an den Franken
rachen zu wollen schien, traten zwei griechische Missionare, die
Gebruder Constantin nnd Methodius, aus Thessalonike gebiirtig,
auf Svatopluks und des pannonisclien Hezilo Begeliren, von
Konstantinopel gerviss gerne gesandt, an der pannonisclien Donau
auf. Sie brachten, sagt die Legende, eine bereits fertige sla-
vische Uebersetzung, rvenigstens des Neuen Testamentes und
der Psalmen mit. Hier iibersetzten sie auch die griechische Li-
turgie; der ganze Gottesdienst ward in slavischer Sprache ge-
halten. Hoch freuten sich die Slaven, sagt Nestor, als sie die
Grossthaten Gottes in ihrer Sprache vernahmen. Die salzbur-
gischen Zehentglauber, die diese Slaven blos getauft liatten,
aber zu bednem rvaren ihre Sprache zu lernen, flohen nach
Hause, als sie die Anhanglichkeit der Slaveu an diese griechi-
schen Apostel salien. Der Papst aber, der diese zwei Gottes-
manner auf die Anklage der frankisclien Bischofe liber den sla¬
vischen Gottesdienst vorgefordert hatte, liess ihren Grunden
Redit \viderfahren und creirte den Methodius zum Erzbischof in
Pannonien und Mahren. Konstantin starb in einem Kloster, wo
er den Namen Cyrill angenonimen hatte. Um die slavische
Sprache zu schreiben, beclienten sich die zwei Briider-Apostel
ihrer griechischen Scliriftzeichen, die sie aber, weit entfernt von

134

der Unbehilflichkeit der teutonischen Schreibmeister (die den
spateren Scheridan, Wailly, Klopstock, Schlozer, Voss, Fernow
etc. so viele gerechte, acb! ausgepresst) mit echt griechischer
Einsicht in’s AVesen der Buchstabenschrift mit neuen, zur Be-
zeichnung der eigenthiimlich-slavischen Laute hinzu erfundenen
Buchstaben vermehrten. Die slavisclie Spracbe bat an die dreissig
einfacbe Laute, und das Alpliabet der Missionare, spater zum
Unterschiede des scbwerfalligen glagolitischen das cyrillische
genannt, ist das einzige vollstandige im neuern Europa, das fiir
jeden Laut ein eigenes Schriftzeichen enthalt. Die Bibeliiber-
setziuig Cyrills und Metbods ist nocli vorlianden, freilicli aber
in den gedruckten Ausgaben von den Russen so wie von den
Serben selbst mehr oder weniger modernisiert. Eine kritische
Recension nacli alten, in den russischen und turkischen Klostern
beflndlicben Handscliriften, so wie Abbe Dobrovsky sicli traut
sie herzustellen, ware fiir alle Slavisten ein unschatzbares Ge-
schenk. Ich sage fiir Slavisten: wiewolil audi die slavisclien
Popen sicli dazu ničlit so wild geberden wiirden, als sie im An-
fange des seclizenten Jalirliunderts gegen den gelehrten Moncli
Maximus vom Berge Atlios tliaten, der als Martyrer eines alm-
liclien Unternelimens in einem russisclien Gefangnisse starb. Die
Spracbe dieser Uebersetzung, sie mag nun die Altmutter des
lieutigen sloveno-serbiscben Dialekts oder die des slovenisclien
gewesen sein (fiir beides sind Griinde da), war auf dem AVege
gemeinschaftliclie Scliriftsprache aller slavisclien Volkszweige zu
werden, ware nicht das Scbisma zwischen Rom uncl Konstan¬
tinopel ausgebrochen. Dieses nun liess sie nacli Bohmen und
Polen gar nickt, kommen und verdiungte sie selbst aus Panno-
nien, dem ■ Biscliofsitze Metbods, und zum Theil aus Dalmatien,
wo ein Bischof nocli bei Metbods Lebzeiten fiir seinen Sprengel
eine Abschrift des iibersetzten Psalters genommen liatte. Nur
tiefer landeimvarts, im slavisclien Siiden und Osten konnte Roms
Eifersucbt sie nicht erreiclien. Da bliihte sie denn aucli als
gelehrte Spracbe frohlicb fort: nicbt nur die meisten griechi-
scben Kirckenvater, Leben der Heiligen und dergleiclien Kirclien-
biicher \vurden iibersetzt, sondern auch profane Schriften, z. B.
Nestors, durcli Schliizers Commentar so wichtig gewordene
Chronik, wurden darin gescbrieben. In dieser Spracbe nun lesen
nocli bis auf diese Stunde alle Slaven des griechischen Ritus
(ibre Hauptspracbe mag russisch oder serbisch sein) ilire Bibel
und singen ilire Liturgie; in dieser Spracbe sind die Katechismen
gescbrieben. Nur Scliade, dass die Russen sie aus ilirem Dia¬
lekte immer melir verfalsclien, die Serben aber, die sie leicliter
rein erlialten konnten, da sie ihnen aucli so, in ihrer urspriing-
liclien Gestalt bei weitem verstandlicber ist als den Russen,
ohne gelehrte Schulen, ohne Druckereien sind (denn die unter
Josef II. von Kurzbeck in Wien errichtete, den russischen nicht
einmal an Reinheit der Typen gleichkommende ist nun in fremden

135

Handen uncl sclieint sich wenig um das Zutrauen der illyrischen
Nation zu kiimmern, da das wenige, was sie druckt, aucli vor
Druckfehlern unlesbar ist). Gesprochen vrirdalso dieser Kirclien-
dialekt nirgends mehr im Volke und taugt vielleiclit gerade des-
wegen um so besser zum feierlichen des Gottesdienstes. Doch
kann mau ihn wieder uicht als todte Spraclie betrachteu, da er
sich zu den lebendeu Mundarten, die noch gesprochen werden,
etwa so verhalt wie Homers Sprache zu den spatern abgeson-
derten griechischen Dialekten zu Sokrates und Aristophanes Zeit.
Diese slavische Kircliensprache ist es, von der Schlozer (Nestor,
Theil III. Seite 224) seine alten Ueberzeugungen iviederholt:
I. „Unter allen neueren Sprachen ist die slavische eine der aus-
gebildetsten: ihr Reichthum und andere Vorziige gehen mich hi er
nichts an; ihr Vorbild war die griechische, uud dieser ihre Ei-
genthumlichkeiten und Schonheiten aufzunehmen war die slavo-
nische ganz besonders fahig. II. Unter allen neuern Sprachen
ist sie am allerfriihesten zur Ausbildung gekommen. Wie sah es
im dreizehnten, vierzelinten Seculo mit dem deutschen, franzo-
sischen, englisclien aus! Wie selil’ wir Deutsche namentlicli uns
verspiitet haben (denn wirklich schreiben wir erst seit siebzig
Jahren gebildetes deutsch: das haben wir meistens durch die
Uebersetzungen aus dem franzosisclien und dem englisclien ge-
wonnen), fiihle ich lebhaft, wenn icli eine russische (soli heissen:
slavonische) Legende, etwa aus dem vierzelinten Seculo und dann
ine deutsche Postille, gednickt im Jalire 1674, hintereinander
lese (ivobei ich vom possirlichen Inhalt der erstern ganz abstra-
hire und beide nur im Stile vergleiche). Dort Ande ich Ordnung
im Vortrag, geschlossene Perioden, Ineidentsatze durch zehnerlei
Participien an einander gereiht, sonore Kraft- und Prachtworter
etc., und nun dagegen den armlichen deutschen Postillanten (den
damaligen Regensburger Kanzleimann nicht zu vergessen)".

Es existieren einige Grammatiken liber das altslavische,
aber ausser dem, dass sie selir diirftig sind, sind sie aucli alt-
slaviscli abgefasst, folglich den Occidentalen unzuganglich. Unter
Peter I. ward ein (mageres) Lexikon mit griechisclier und la-
teinischer Erklarung compiliert. Schon friiher war zu Kiew 1627
ein slavonisch-russisches erschienen. Das neueste mit russischer
Erklarung ist das Kirchenlexikon von Peter Alexjejev. Schlozer
klagt, dass er manclies Wort seines Nestor nicht darili gefunden.
Eine Grammatik und Lexikon in Adelungs und Dohrovskys Geiste
ist also noch zu wiinschen.

6. Literatur der neueren slavischen Sprache in
Pannonien.  Die pannonischen Slaven, die nacli Methods und
Svatopluks Tode unter deutsclier oder ungrischer Oberlierrschaft
der lateinisclieii Kirclie anheimflelen, flngen erst zur Zeit der Re-
formation an ihre gemeinen Volksdialekte mit lateinisclien Buch-
staben (die aber nicht nacli Oyrills Methode vennehrt, sondern
nach der teutonischen in Kraiii so, in Kroatien anders und bei

136

den Winden mn den Plattensee wieder anders combiniert wur-
den) zu schreiben. Ilire Literatur ist bislier ihrer politischen Un-
bedeutenheit angemessen. Der Dialekt tlieilt sich in drei Unter-
arten: krainisch oder windisch in Krain, Karaten und Unter-
steier, kroatiscli in Provinzialkroatien und \vieder windisch in
den westungrischen Comitaten zivisclien der Hur und Raab, so
den Uebergang von krainisch zu kroatiscli ausmacht.

Die Krainer liaben eine lutherische Uebersetzung der ganzen
Bibel von Georg Dalmatin, zwei einzelne des Neuen Testaments
von Truber und andere Kirchenbucher aus der Keformationszeit,
so wie eine katholische Bibel von Georg Japel von 1784. Die
Kroaten sehen einer Bibeltibersetzung erst entgegen, liaben aber
bereits drei brauchbare Lexica ihrer Mundart (von Habdelič, Be-
lostenec, Jambrešič), wahrend das verpfuschte des Pater Marcus
und das dlirftige und deutschmichlische des Pater Gutsmann den
Krainern und Winden noch immer Schande machen. Die prote-
stantisclien ungrischen Winden haben eine vortreffliche IJeber-
setzung des neuen Testaments aus dem griechischen Urtext von
Stephan Kuzmič 1771.

7. Literatur der katholischen Sloveno-Serben.
Mit diesen verhalt sich’s wie mit den vorhergehenden pannoni-
schen Slovenen: sie schreiben ihre drei Mundarten, die ragusa-
nisclie, bosnische und slavonische, mit lateinischen Buclistaben
nach verschiedenen teutonischen Combinationssystemen. Die Sla-
vonier haben nur erst ein paar ziemlich gute G-rammatiken, die
Bosuier einige Kirchenhticher, die Ragusaner aber audi gereimte
fromme und sogar erotisclie Gediclite. (Moclit-e docli sich unter
ihnen ein Herder oder aucli nur einFortis finden, der die vielen
nicht gereimten Volkslieder sammelte! Die Sammlung des Kačič
ist bei weitem nicht befriedigend). Micalia, Dellabella, Voltiggi
und Stulli haben Lexica und luirzgefasste Grammatiken dieses
Dialekts geschrieben. Diese Illyrier (wie sie sich gerne nennen
horen) besitzen von der Bibel nichts als das Evangelium gedruckt
in ihrer Mundart, aber man sagt, dass eine ganze Bibel hand-
schriftlicli in Rom (jetzt vielleicht in Pariš) existiere. Uebrigens
haben die Illyrier ihr eigenes verzeihliches Vorurtheil, als ware
ihr Dialekt der reinste und alteste von allen, durch ganz West-
europa zu verbreiten gevrasst, wogegen freilich alle nicht illy-
rischen Slaven aucli aus dem Grunde schon protestieren konnen,
weil die Illjrier in ihrer eigenen Sache um so weniger Partei
und Richter sein dtirfen, da sie die Dialekte der iibrigen Slaven
nicht einmal oberflachlich kennen. Lasst uns doch, Brtider, die
ohneliin durch unsere weite Verbreitung genug erschwerte Com-
munication zwischen Slaven und Slaven durch solclie Menscli-
lichkeiten nicht noch mehr erschweren! Lernet einander nur
besser kennen, gewiss, ihr werdet taglich neue Vorztige an ein¬
ander entdecken! Vereinigt eucli, z. B. ivenigstens ihr Zweige,
die ihr mit lateinischen Buchstaben schreibt, vor allem zu einer

137

gleicliformigen Orthographie statt der sieben bis zehn, die euch
bisher dag gegenseitige Lesen verleiden!

Hier ist audi der Ort des sogenannten glagolitischen A1-
phabets zu envalmen. Es sind die cyrillischen Buchstaben, aber
nacli Dobrovskys wahr s che in 1 icher Hypotliese zur Zeit, als audi
in Dalmatien die slaviscbe Liturgie von Rom ans verfolgt mirde,
von irgend eineni patriotischen Monclie durch absiclitliche luinst-
liche Entstellung so nnkenntlicb gemacht, dass man sie tur die
Erfindung des heiligen Hieronymns ausgeben und —• annelimen
konnte.

Cyrills Debersetzung wurde tur die romisclie Messe und
Brevier zugesclmitten und in diese hieronymische Sclirift (wie
einst die hebraische Bibel aus dem samaritanisclien Alphabet in’s
chaldaische) iibertragen, und der Papst liess sicli diess, sei’s aus
Ehrfurcht filr den vorgeblichen Hieronymus, sei’s aus weiser
Nacligiebigkeit gegen Leute, die sonst den griecliiscben Ritus
ergriffen hatten, gefallen.

Also das glagolitiscke Alpliabet ist eine sclrvver sclireibbare,
folglich liassliclie Abart des cyrillisclien; die Glagoliten sind Ka-
tboliken, die aber die Messe und das Brevier nicht lateiniscb,
sondern slavisch lesen; die Sprache im glagolitischen Missal und
Brevier ist die der cyrillisclien Bibel, mir mit andern Scliriftzei-
chen geschrieben. Es gibt Glagoliten in Istrien und Dalmatien:
man muss sie nicht mit den unierten Griechen verwechseln, die
nur ein paar Dogmen aufgegeben liaben, iibrigens aber graeci
ritus sind; die Glagoliten sind latini ritus (po zakonu rimskoga
dvora), und liaben nur das Privilegium der slavischen Sprache
beim Gottesdienste.

8. Literatur der griechischen Sloveno-Serben.
Diese ignorierten so wie die Russen bis auf Peter I. vor der Kir-
clien- und Gelehrtensprache ihren Hausdialekt in Btichern, ge-
rade so wie der Schwabe oder Niedersachse in Deutschland den
seinigen in Btichern ignoriert. Erst zu Josefs II. Zeiten 1783
stand der noch lebende slaviscbe Anacharsis, Obradovic von Ca-
kovo in Ungern, unter ilinen auf, und spracli in neuserbischer
Sprache Worte englischer Freiheits- und Vaterlands- und Fene-
lon’scher Tugend-Liebe. Seine Selbstbiographie, sein Rath der ge-
sunden Vernunft, seine asopischen Fabeln etc. verdienen noch
lange das Lesebuch der Serben zu sein. Jankovid liat einige
Oomodien von Goldoni tibersetzt, Solarid eine Erdbeschreibung,
Stojkovid eine Pliysik herausgegeben. Die serbische Literatur
kann einst eine gefahrliche Nebenbuhlerin der russischen tverden;
der siidliche Himmel und die altslavische Kirchensprache sind
Vortheile, die_ nicht zu iiberselien sind. Diese Serben bedienen
sicli der russischen sogenannten Civilschrift; aber noch liaben
sie meines Wissens keine Grammatik, noch Lexikon (das Kurz-
beckische ist ein Zivitter) mit serbischer Sclirift aufzuweisen;

138

freilich sind die der katholiscben Sloveno - Serben auch hier
brauchbar.

9. Literatur der Rus sen.  Unter Peter I. versuchte
es ein hollandischer Scliriftsclineider den roben Kirchentypen eine
gefalligere Gestalt zu geben und druckte damit einige profane
Sachen, als Wechselordnung etc. (denn die Monclie liatten iiber
Ketzerei geschrien, wenn man es gewagt liatte ihren unformli-
chen Uncialen in Kirchenbiichern diese elegantern Typen zu sub-
stituiren). Daber _ der Unterscbied der Kircben- und der Civil-
typen in den russisclien Druckereien: mit erstern wird nocli im-
mer alles beilige (tlieologische), mit letztern alles profane gedruckt.
Wir baben schon oben erinnert, dass bis auf Peter I. dieRussen
ihren Hausdialekt, in Buchernignorierten. Die eigentliche russi-
sche Literatur datirt erst seit Katbarina II. „Unbegreiflich lange
dauerte es nur, sagt Schlozer, ebe die Russen die Pracbt des
Slavonismus (der Kirchensprache) in ibre neurussische Sprache
ubertrugen. Nur allererst seit fiinfzig Jabren etc.“ Aber wie ge-
sagt, die Bibel, dieLiturgie und andere beilige Biiclier existieren
dort nur in der altslaviscben Kirchensprache. Ueber das russi-
sche baben wir braucbbare Grammatiken und Worterbucber.

10. Literatur  der  Bob  m en.  Von dem nordwestlicben
Hauptaste, bis tvohin Cyrills Bibel und Alphabet nicbt drang,
waren die Bobmen die ersten, die ihren Dialekt (mit deutschen
Lettern nacb teutoniscber Combinations-Metbode) scbrieben. Sie
schreiben seit dem dreizehnten Jahrhunderte Biiclier, deren An-
zabl bis zur Erfindung der Buehdruckerei nicbt unbetracbtlich
ist, und sie waren unter allen Slaven die ersten, die von dieser
Kunst zur Verbreitung der in ihrer Sprache abgefassten Biiclier
Gebraucb macbten. Sie Hessen schon 1475 ein Neues Testament
und 1488 die ganze Bibel drucken, und von dieser Zeit kamen
immer melirere Biicher verscbiedenen Inbaltes beraus; Pelzel gibt
die Anzahl der gedruckten Biiclier vom Jalire 1500—1000 auf
131 Stiick an. Seit 1620 aber diirfen sicli die Bobmen mit den
Polen, und seit 1700 auch mit den Russen in Rucksicht des Bii-
cherwesens nicht mehr messen. ') Das goldene Zeitalter der boh-
miscb-slavischen Sprache fiillt in das vierzehnte und in den An-
fang des fiinfzebnten Jahrhunderts, als nacb Verordnung der
goldenen Bulle Kaisers Karls IV. jeder Kurfiirst des deutschen
Reiches slavisch lernen solite, und in der bohmisclien Literatur,
um die Zeit der Kostnitzer Synode, sclion alles lielle \var, als
es in Deutschland und auch in Frankreich nur noch zu tagen
anfing. Ware es mit der Cultur Bobmens so fortgegangen, viel-
leicbt bat-te es bei der so nahen *) Verrvandtscbaft so vieler

') Dotrovskys Lehrgebaude der bobmischen Sprache. Prag. 1809.

3 So nabe sind unsere Dialekte einander, wie die griechischen einst
waren. Ein Sttdslave, der ein wenig an Spraehanalogien gewohnt ist, lernt in
vierzehn Tagen das kirehenslavische volikoimnen; wie erst, wenn alle Dialekte

139

slavisch redenden Volkerschaften in Europa geschehen konnen,
dass heute der franzosische Sprachmeister dem slavischen wei-
chen miisste. ') (Und wenn Voss und Fichte Redit hal)en, dass
eine Ursprache besser ist als eine gemengte, so liatte Europa
bei dem Tausche aucli nicht verloren).

Das slovakische in Nord-Ungern ist eine an sicli weniger
karte, dem altslavischen nabere, weniger gebildete, aber auch
weniger verbildete Abart des bohmisehen. Indessen lesen der
Mahre sowohl als der Slovak die bolimische Schriftspraclie. Zwar
Avollten die katholischen Geistlichen um die 1790erjahre sicli
unter Bernolaks Anfiihrung ihrer Mundart annelimen, aber die
protestantischen setzten sich dagegen, und jetzt wacht die Crusca
der slavisch-bohmischen Sprachkanzel in Pressburg iiber die Rein-
heit des Čechismus aucli unter den Slovaken.

Die Bolimen besitzen von Dobrovskys Han d die beste, clas-
sische Grammatik unter allen Slaven (mOclite er nun aucli eine
solclie iiber die altslavisclie Kirchensprache verfassen, \vie er
wolil allein konnte) und ein gutes Worterbuch von Tomsa (frei-
licli ein vollstandigeres im Manuscript).

11. Literatur der Polen.  Die Polen erliielten Reli-
gion und IVissenschaften aus Bolimen. Daber schrieben sie ihren
Dialekt anfanglicli aucli mit bohmisehen (sclnvabacher) Lettern
und bohmischer Orthographie, welche ersteren sie seit dem letzten
Drittheil des siebzehnten Seculums mit den lateinischen vertauscht
haben. Ihr Dialekt bat die meisten Zischer und tritt, wie Jean
Paul bemerkt, wegen seiner (nur orthographisch gehauften) Mit-
lauter hart und schreiend vor das Auge, fallt aber doch im Leben
lieblich mild aus. Die Polen haben eine reielie Literatur in Prosa
und Versen, und von Kopczyhski, Bandtke und Linde vortreftliche
Grammatik en und Worterbueher.

12. Literatur  der  L aus  iz  er  W en  d en.  Den Lau-
sizern combinierte der Pastor Bierling 1689 ihre eigene Ortho¬
graphie mit deutsclien Lettern. Der Dialekt tlieilt sicli in zivei
Unterarten, den der obern und den der niedern Lausiz. Man bat
iiber beide brauchbare Grammatiken von Matthai und_ Haupt¬
mann; auch soli endlich ein AVorterbuch erscliienen sein, \vas
Schreiber dieses aber nicht gesehen liat. Die Lausizer besitzen
auch eine Debersetzung der ganzen Bibel.

13. Betr a c h tu n gen.  I. So war dennschon im neunten
Jahrhunderte der Dialekt Oyrills auf dem Ai r ege gemeinschaft-
liche Schriftspraclie aller Slaven zu werden, so wie es fiir die
zrvolf Millionen Italiener der florentinische, fiir die 28 Milionen
Franzosen der Isle de France’sche, fiir die 30 Millionen Deutsche

mit einem gleichformigen Alphabete gesehrieben wiirden, wie die griechisehen
es waren!

') Seinvartners Statistik von Ungern, zweite Aufiage 1810.

140

der obersachsische u. s. w. ist. Aber das Scliicksal wollte es,
dass nun alle sechs Hauptdialekte und sogar einige Unterdia-
lekte gescbrieben werden wie einst die griechischen. Auch gut:
schreibe man sie nur audi wie die griechischen alle mit einerlei
Alphabet und nacli einem, nicht nach einem Dutzend widerspre-
chender Schreibsysteme. Hier ware ein weiser Despotismus wlin-
schenswerth, der die Thoren nothigte verniinftig zu sein.

II. Die griechischen Dialekte flossen, nachdem Alexander
sich an die Spitze der Griechen gestellt hatte, in eine Sclirift-
sprache zusammen: so dlirfte es einst den slavischen auch wieder
ergehen. Nur ware dann zu iviinschen, dass diess entweder der
alte cyrillisclie oder doch einer der jiingeren siidlichen Dialekte
ware, die ihrer Natur nach freier von Harten sind als die nord-
lichen. *) Solite indessen das Gliick selbst dem hartesten das
Scepter geben, so fallt derselbe ja doch noch immer nach Jean
Paul im Vergleich mit anderen Sprachen lieblich mild aus.

III. Wie gut \vird es einst der slavische Adelung haben,
aus so reichlichen Quellen, als es die Bibeln und Lexika aller
Haupt- und so vieler Unterdialekte sind, ein vergleichendes Wor-
terbuch auszuarbeiten!

14. Auch etwas, was in Oesterreich noch  zu
w lin seli en ist.  Der bohmische Dialekt bat in der osterrei-
chischen Monarchie funf Kanzeln, auf denen er grammatisch ge-
lehrt rvird, in Prag, Pressburg, Wienerisch-Neustadt und in Wien
selbst im Theresiano und an der Universitat. Oesterreich herrsclit
aber iiber Slaven aller Dialekte (das ist, ausser den Biilimen noch
liber Polen in Schlesien und Galizien, liber Russen [Rusnjaken]
in Galizien und Ost-Ungern, iiber Sloveno-Serben in Stid-Ungern
und Slavonien, liber Slovenen in Innerosterreich, Provinzial-Kro-
atien und JVest-Ungern). Billig solite es dalier auch alle bedenken.
Und alle waren zugleich bedacht, die Bohmen selbst mit, wenn
an der Wiener Universitat neben der bohmischen und andern
Sprachkanzeln auch eine fur die altslavische Sprache errichtet
wiirde, der alle heutigen Dialekte um so liiiher kommen, je naher
man sie bis an ihren Ursprung verfolgen kann. Eben dessivegen
liat das altslavische. fiir alle Slavisten ein gemeinschaftliches In-
teresse, fiir die osterreichischen aber noch das besondere, dass
es hierher zu Hause gehort, also Oesterreich die Pflege desselben
nicht den depravierenden Hiinden der Russen iiberlassen solite.
Der Geist dieser Blatter treibt uns noch zu einer patriotischen
Bemerkung, deren Wahrheit schon aus der Natur der Sache fliesst,
zum Ueberflusse auch actenmassig aus Obradovid erwiesen werden
kann, dass namlich die zwei bis drei Millionen Serben (Illyrier),
die nach und nach aus der Tiirkei zu uns emigriert sind, nacli

') Vergleiehe Sehlozers Eeeension des Linde’sehen W6rterbuoiies in den
Gottinger Anzeigen. 1809.

141

einem Beweise von liebevoller Wiirdigung dessen, was ilmen das
tkeuerste ist, ihrer lieiligen Spracke, erst der leiblicken Wokl-
thaten der osterreickiscken Oberkerrschaft doppelt froli werden
wiirden. Man hebe psyckologiscke Hindernisse durcb psyckolo-
gisclie Gregenmittel, mit Liebe flir Liebe. — Von den iibrigen
eben noch um ikre Freiwerdung ringenden, tiirkischen Serben ist
es ohnehin bekannt, dass sie nacli dem sprach- und glaubensver-
Avandten, aber fernen Norden hinauf blicken, weil der praesentior
deus sicli weniger um sie zu kiimmern scheint. Und nur in Wien,
dem_, Zusammenflusse von Slaven aller Mundarten, Aviirde eine
solclie Kanzel linguae slavicae antiquissimae communis et eccle-
siasticae, wie sie Duricli nennt, an ikrem wakren Platze und von
allgemeinem Nutzen sein. Aus dieser Einricktung, gut geleitet,
konnte mit der Zeit in diesem Centro eine slaviscke Central-
Akademie kervorgeken, zu der alle ausser diesem Centro sclion
jetzt bestekenden und nocli zu erricktenden nur Filialen waren.

142

SS. Cyrillus et Methodius.

Spisal  J.  Kopitar  1. 1843. ')

Caput IV.

Spiritus iutus alit, totamque infnsa por artus
Mens agitat molem, et inagno se eorpore miseot.
Virg. Aeti. VI 726.

20. Caroli Magni posteri cum impares essent tanto imperio
pro clignitate administrando, pronum erat id sensim denuo dilabi
in partes, unde olim fuerat conflatum. Sat notae sunt imperii
reliqui sub miseris Carolingis plagae: nos nostram praesertim
provinciam orientalem exequemur.

21. Ac primo quidem jam sub Ludovico dieto Pio (C. 820)
Slavorum quidam dux, Liudevitus Pannoniam totam in Franco s
exciverat, nec nisi totius imperii viribus, tribus exercitibus contra
ipsum missis, suorumque proditione tolli potuit.

22. Francorum in Pannonia e dextra Dravi ripa laevaque
Tibisci, vicini erant Bulgari nomine, re Slavi, qui exhausta de
finibus constituendis una alteraque legatione, tandem 829 „misso
per Dravum navali exercitu, Slavos in Pannonia sedentes ferro
et igne vastaverunt et expulsis eorum ducibus (Francicis) Bul-
garicos eis reetores constituerunt."

23. In laeva Danubii ripa inter Moravum et Tibiscum flu-
mina ex Avarum servitute emerserat Moravorum natio slavica
populosa, inveterato vicinali odio infensa Francis, detrectansque
diutius ferre jugum indignorum Caroli M. successorum; ea jam
sub Moimaro apertiusque etiam sub Rastice Vinido, ejus nepote
et successore, per plusquam quindecim annorum rebellionem,
A. 870 jam sui fere juriš evaserat: sed nepotis item sui prodi-

') Izvrstna in res vzorna je Kopitarjeva pisava nemška; a tudi latin¬
ščina  bila mu je klasična. V zgled in dokaz naj služi Caput IV. iz „Pr o le¬
go m o n a historica"  str. 63—68 v „Slavisclie Bibliotliek“ von Kr. Miklosich
I. 1851.

143

tione capto tandem et excaecato Rastice duce, victoria remansit
Francis.

24. En linic Rasticis rebellioni debetur sive expressa vo-
catio, sive spontanea e Bysantio missio SS..Cyrilli et Methodii,
fratrum, Graecorum Thessalonicensium, Eastice et Moravis jam
quidem a tempere Caroli M. Christum profitentibus, sed nune bis
exosis sacerdotes germanicos quos Francis favere jure merito
suspicabantur. Hoc eigo nobile Graecorum par fratrum Moravis
jam per duas aetates christianis, turbidis illins rebellionis tem-
poribus sacra procurabat; lingua rituque nescias graecone (nec
enim scliisma exstiterat) an cui assueti erant latino Moravi; sed
de linguae slavicae in sacris usu primis jam guatuor et dimidio
annis tentato nulla in historia vestigia. Imo cum tandem A. 879,
Jobannes VIII inaudisset, Metbodium Slavice cantare missam,
liane illi novationem papa inhibuit, jubens eum celebrare „aut
graeca lingua aut latina, sicut, ecclesia Dei toto terrarum orbe
diffusa et in omnibus gentibus dilatata cantat." Quid quod iisdem
temporibus Bulgari baptismum petierant et acceperant a Nicolao
papa latino; quem jure putat Salagius rem gratissimam fecisse
graecis in Moravia sacerdotibus Cyrillo et Metliodio, quod eos
redeunte ad Germanos dominatione post Rasticis debellationem,
sua Romam evocatione subduxerit odio vietorum. Certe illi man-
dato papae lubentes paruere. Sed mortuo interim Nicolao, adve-
nientes ezcepit succesor Hadrianus II optimus senex, qui exe-
quens Nicolai proposita Pannoniamgue et Bulgariam post qua-
tuor seculorum barbariem redditas christianismo postliminio im-
praeseriptis Romanae ecclesiae immediatis privilegiis asserens,
neglectis Bavarorum juribus, eosdem graecos ordinavit episcopos
Slavorum Pannoniensium et Moravorum. Cyrillo interim Romae
mortuo, solus in Pannoniam Moraviamque rediit Arcliiepiscopus
Metliodius A. 869.

25. Quibus jurgiis putas exceptum a dominis bavaris re-
versum graecum archiepiscopum! Jam primum negabant jure
posse metere graecum, ubi Germani seminassent; opusque erat
firma Joannis VIII. papae auetoritate, cujus extant decretalium
fragmenta tria ad Ludovicum R-. et Carlmannum filium, itemque
commonitorium suo ad Germanos legato datum (C. 874) a Sa-
lagio et Timone lmngaris bistoricis producta e codicibus, et nobis
quoque viša Romae. ‘) Nec cessit malis Metliodius; cumque
videret se non posse omnibus plaeere, contentus erat si missis
Germanis, saltem pluribus, qui se vocassent, Slaviš placuisset;
id quod illi etiam ultra spem successit, in Slaviš invecta liturgia
Slavica, prout supra §_§. 9 et 10, innuimus.

26. Sed nec inimici quievere, verum persuasere tandem
A. 878 Suatopluco Rasticis successori, ut suum presbyterum Jo-

') Hace fragmenta debentnr eardinali Garampio, cpii ea produsit e Bo-
nizonis eolleet. Canonum eodiee Brkiensi. Vide Salagium.

144

annem de Venetia, cujus opera solebat uti in politicis, mitteret
Romam conquestum de Methodio, quod aliter doceat quam Ro¬
mana ecclesia et missam cantet lingua barbara, id est Slavina.
Tantaque erat auetoritas Suatopluci aut Jobannis presbyteri
eloquentia, ut Johannes VIII non solum collaudato Suatopluci
zelo missam Slavicam sisteret, sed et ipsum archiepiscopum Me-
thodium evocaret Romam ad respondendum de quibus erat ac-
cusatus.

27. At aliter res cecidit Romae quam adversarii sperave-
rant. Non enim solum fidem suam, sed etiam, quod plus erat,
ipsam liturgiae slavicae novitatem papae probavit archiepiscopus
Methodius, moxque rediit in Pannoniam cum victricibus ponti-
ficis decretalibus, suam fidem probantibus, omnibusque ejusdem
metropoleos presbyteris, cujuscumque gentis essent, obedientiam
erga suum archiepiscopum imperantibus; addito jam tune A. 880,
suffraganeo Nitriensi AVichingo Alemanno, et tertio postulato ad
ordinandum, ita ut deinceps Methodius metropolita cum his duo-
bus suffraganeis canonice reliquos, qui in tam ampla vinea Do¬
mini (liodie viginti fere episcopatibus gaudente) proxime neces-
sarii viderentur, episcopos posset consecrare. „Litteras denique
slavinicas, a Constantino quondam philosopho repertas, quibus
Deo laudes debitae resonent, jure laudamus, et in eadem lingua
Christi Domini nostri praeconia et operae ut enarrentur, jube-
mus. . . Nec sanae fidei vel doctrinae aliquid obstat, sive missas
in eadem slavinica lingua canere, sive sacrum evangelium vel
lectiones divinas novi et veteris testamenti bene translatas et
interpretatas, canere, aut alia horarum officia psallere . . . Ju-
bemus tamen, ut in omnibus ecclesiis terrae vestrae, propter ma-
jorem honorificentiam, evangelium latine legatur, et postmodum,
slavinica lingua translatum, in auribus populi annuncietur; sicut
in quibusdam ecclesiis fieri videtur. Et si tibi et judicibus tuis
placet, missas latina lingua magis audire, praecipimus ut latine
tibi missarum solemnia celebrentur."

28. Ex qua decretali apparet 1. Johannem VIII. naviter
tutatum esse restitutam suam metropolin una cum suo metropo-
litano Methodio contra Salisburgenses et Laureacenses, et 2. ad-
misisse ipsam novationem liturgiae slavicae, ea tamen lege „ut
majoris honorificentiae causa evangelium in omnibus ecclesiis
prius recitetur latine, et postmodum slavice in populi auribus
annuncietur, sicut in quibusdam ecclesiis fieri videtur." Est hic
satis notabilis locus decretalis, si quidem reete eum intelligimus.
Nos enim, quod jam ante liane papae decretalem in aliquibus
Ecclesiis fiebat, de G-ermanorum ecclesiis intelligimus, quorum
communis sensus dudum vernaculum admiserat in partes liturgiae
plebi maxime necessarias, post latinam e. g. evangelii recitatio-
nem saltem extemporanea subdita. versione germanica. ') Slavo-

') Hune usum testantur non solum anticpiissmiae evangeliorum versiones
alemanicae, sed et Caroli M. eapitularia, et Carniolani Truberi A. 1557 ultimum

145

rum autem patriae linguae privilegium ad totum ecclesiasticum
officium extendit papa Joli. VIII., quamquam adjecta bonae trans-
lationis interpretationisque conditione, et ipso antiquandi, si vel-
lent, liujus privilegii principibus facto arbitrio. Hinc facile con-
cedas Dobrovio existimanti, in dioecesi Nitriensi, Germano Wi-
chingo subjecta, precarium tantum locum habuisse missam Sla¬
vicam, Svatopluco duce ipso Graecis minus favente; vixque vita
functo Methodio graecos clericos, quorum ad ducentos numerat
S. Clementis biographus, omnes ex ipsa Pannonia expulsos pe-
tiisse aequiorem šibi Bulgariam, jam ante Hungarorum adventum.

29. Concludamus ergo cum eodem Dobrovio: cantare coe-
pisse Metliodium in pannonico ducatu Blatensi ducis Slavorum
Hecilonis A. 870. missam lingua Slavina; sed liane novationem,
licet a papa admissam, fuisse extrusam e Pannonia post Me-
thodii obitum (A. 885—895) jam ante Hungarorum adventum:
at hoc laetius effloruisse in Bulgaris, Croatis et Serbis, unde et
post seculum, A. 988. in Russiam traducta est; immensum inde
cum tempore captura inerementum: in liodierna contra Moravia,
Bohemia, et Polonia viguisse nunquam. ')

et disertmn testimonium. Oeterum in mysteriis locum esse etiam formulis my-
sticis, vides et Eleusiniorum xoyŠ  et multis aliis, et ipsa linguanim sa-

crarum vix non omnium (sit venia, verbo) obsolescentia Ut adeo in liis quoque
falso crepent omnimodam necessitatem linguae vulgaris Protestantes.

') Nec obstant quae feruntur a prof. Mouse Olumucii inventae mem-
branae binae, et Cyriili A. 8G4 et Methodii arcbiepiscopi in liodierna Moravia
A. 884 praesentiam memorantes. Feruntur inventae membranae, sed ipso qui
edidit, Boezek lionnisi hesterna apographa vidit, nemo membranas. Putes gras-
sari ab A. 1817 in Bohemis pestem vo&siug,  posteaquam e Vukii Cantionario
serbieo, ed. Viennae 1814, didioerant falsarii metra Slavorum popularia.

10

1 «

Slavorum cisdanubianorum historiao conspectus chro-
nologicus usque ad obitum S. Methodii.

(Glag. Cloz. LXXVI).

Poslovenil z lastnimi opombami P. Ladislav Ifrovat.

Ko Ciceron v svojej izvrstni knjigi „Orator"  našteva, kaj
vse mora vedeti dobri govornik, zahteva med drugim tudi znanje
zgodovine — m e m o r i a m rerum gestarum n o s t r a e c i v i-
tatis  — ter pravi: Nescire, quid acciderit, antequam natus sis ;
id est semper esse puerum (Cie. Or. 34). Tako mora zanimati
tudi vsakega poštenega Slovenca, da pozna zgodovino naših pra¬
dedov, in da ve, kakošno govorico so govorili. Kos take tva¬
rine naj podamo tukaj. Prevedli smo iz Kopitarjevega Glago-
lita  na čelu napisani sestavek slovenski in dodeli „Opombe“
k nekterim posameznim letnicam. V teh opombah smo po novejih
preiskavah nekaj popravili in pojasnili, nekaj obširneje predlagali.
Viri so povsodi pridani; zlasti nam služi Huber-jev „Verbrei-
tung des Christenthums in Suddeutschland“, in sicer IV. Bd.
ima »Slaven-Z eitL  Ta knjiga je izvrstna, ima dobre vire, po¬
stopa kritično; o Karantanih (t. j. Slovencih) na pr. 48 strani.
Daši Huber Slovanom ni preveč prijazen, vendar — in ravno
zato — se učimo veliko dobrega pri njem; zlasti, kako so bili
germanizovani Sloveni ob Aniži, po gornjem Štajerskem in Ko¬
roškem. Menimo toraj, da je primerno, če podamo za Kopitarjevo
stoletnico in pa za Metodijevo tisučletnico: Kopitarjev Letopis
o Slovanih Podonavskih.

Leta Gospodnjega (A. D.) t. j. po Kr. 334. Konstantin
Veliki  rad sprejame nad 300.000 Sarma to v limigantov
semkaj čez Donavo, ki so bili gospodarji pregnani od podložnih
ter jih razdeli po Trakiji, Skitiji, Macedoniji in Italiji. Vedi
človek, da pomeni izraz S ar mat to kar Srb,  najstareje ime
slovanskemu zarodu. Kar imenuje on Italija,  to ti je bila
Kranjska, takrat del Italije. Potomci teh so, verjemi, po vsej
pravici sedanji Slovenci karantanski,  kakor 'Bolgari onih,
ki so bili razdeljeni po Skitiji, Trakiji in Macedoniji.

147

Opomba. ') Daje izraz Srb (Sporoi) naj s tar oj e ime za Slo¬
vane, to je resnica; če pa pomeni ime S ar m at to, kar
Srb,  in če so bili Sarmati Slovani,  to je vprašanje sedaj
rešeno. Kopitar  je bil mnenja, ktero je bilo takrat
splošnje, da v so namreč slovanski narodi v sorodu s Sar¬
mati; tudi Šafafik (Abkunft der Slaven) je zmedel Srbe
med Sar mate,  kar pa je pozneje preklical. — Sarmati
so bili Mediško pokolenje; v Evropo so prišli raznih imen:
Roksolani, Jacigi, Alani. Tisti, koje je sprejel Konstantin,
bili so Slovani, ali vsaj pomešani Slovani, ne pa Sarmati;
kajti kar so imenovali Byzantinci pozneje Sarmate v raz¬
liko od Grkov, to je bila mešanica raznih narodov. Tudi
s tem, da so prišli Slovani (Sarmati) čez Donavo, ni rečeno,
da bi bili Slovani še le takrat prišli v te kraje; to so le
čete, ki so se pridružile starim Stanovnikom slovanskim
(Šafr. I. 166. 249. i. dr. 361. 333).

363. Ekvitius,  vojni načelnik in Probus,  deželni glavar
vlliriku  s svojim prelakomnim iztirjevanjem pripravita Slo¬
vanske kneze Čeha, L eh a, Rusa,  do tolikega obupanja, da
— če je pravljica resnična—zapustijo svoje sedeže okoli Kra¬
pine  v današnje) Hrvatski, ter se podajo čez Donavo zopet iskat
novih pokrajin v Bohemiji, Poloniji in Rusiji.

Ta mythus pripoveduje obširno D ubraviu s episcopus 01 o-
mucensis  v svojej Historia Bohemica  1. 1687. pag.
46 i. dr. — To je pač medli spomin na tiste starodavne
čase (338 pred Krist.!, ko so Slovani bežali pred Kelti iz
Ilirika k severnim bratom; kar poroča tudi Nestor, gl. 3,
9, 10, se ve, tudi ta stavi dogodke v pozneje čase, ker
zajema iz ustmenih poročil, ne iz pisanih listin.

381. Ko je bil Str id on razdjan, in Petavion Gotom izdan
po Arijanskem škofu, tiči skrit izdajalica Julijan Valens v Mi¬
lanu.

390. Sv. H i e r o n i m. često občeva pismeno z mnihi in nu¬
nami v Emoni  (Labaci).

449. Prekdonavski Slovani  zasedejo S al o no v Dal¬
maciji, niaščevaje se za roparije rimskih vojakov, kakor poroča
Konstantin Porpliyrogenit, Bolgarski Slovani plenijo vsakega leta
celo tje do Konstantinopola, ki ga je 1. 507 obdal cesar Ana-
stasij  z dolgim obzidjem, nadejaje se, da se bo zavaroval. —
Justinijan  jim plačuje vsakoletni davek. Glej uže od tedaj
prve istega mesta neznance, kterih slov. besedi skala in rogoz
navajajo knjižniki. Proti severu so v Dakiji gospodarili ti Bol¬
gari gotovo čez Tiso,  česar priča je ime mesta Pešt  (Pest),

') Opombe so nekoliko umaknjene in tako poleg izvirnika zaznamnjane.

10 *

148

ki seje obdržalo do današnjega dne po zvuku bolgarskega
narečja. Cf. Glag. str. XII. §. 14.

453. Ko je umrl Atila, pobijejo Gepidi v Panoniji 30.000
Hunov, drugi pobegnejo proti črnemu morju.  Gepidi zasedejo
pokrajine obeh Dacij, Gotje pa Panonijo.

455. Iz Afrike pride v Vieno ob Donavi menih S. Severin,
ta pa 482. 1. 8. jan. umre; prestavljati ga je imel učenec Ev-
gipij (c. 510). — Oglejski  patriarh se pritoži do cesarja Mau-
ricija o Frankih, da so se mu vrinili v škofijo Augsburg in Ti-
burnijo (t. j. Debern im Lurnfeld) v Noriku.

Ti burni  a,  pozneje poitaljančeno Liburnia,  sedaj ponemčeno
Lurnfeld;  tu je bila ena naj starejih cirkva na Ko¬
roškem, sedaj sv. Peter v Gozdu.  To mesto so porušili
Sloveni med 1. 591—595 (Huber IV. 176).

493—526. K a si o d or us pošlje deželnega glavarja v pro-
vincijo Dalmacijo in Suavijo. Ta Suavija  je vsakako
Slavi  a. Še sedaj izgovarjajo Slovani 1 prav dostikrat kakor u,
cf. Ptolomejev rkps.: 2ovo§rp>oi  to so Slovini. Poslušaj kmete ne
samo na Kranjskem in v Lužicah, ampak tudi na Poljskem.

550. Novi Slovani  zimujejo v Panoniji in Dalmaciji brez
kakega strahu, kakor da so v svojih pokrajinah, poroča Prokop.
III. 40.

To kaže, da so prišli novi bratje k starim bratom.

550—570. Slovani (Bolgarski)  bivajo po ogorjih in
poljanah Solunskih  (Thessalonica); ondi je Slavinim  skor
da ne čisto samostojna. Cf. Hase-jeve opombe k Leonu Diakonu,
in byzantinsko povest, ki ta položaj dosta jasno razklada. Iz
rodu teh Slovanov je bil cesar Basilius  sam ter ves njegov
zarod. Priča je arabski zgodovinar Hamsa in vrstnik zgodo-
pisec byzantinski Genesius, ki iz Basilijevega maternega jezika
navaja besedo nodgešav,  kar je očitno slovenska podreza,
rod prešesten. Eoj teh Slovanov se je vsedel celo v Peloponesu,
kakor boš kmalu videl.

567. Avari podjarmijo Gepide na stoku Save in Donave.

568. Longobardi prepustijo Avarom gospodarstvo po Pa¬
noniji, ki so ga imeli od 1. 527, skozi 42 let. Toda motijo se
tisti, kteri trdijo, da so še le z Avari prišli v Panonijo Karan¬
tanski Sloveni,  kajti bivali so tukaj davno prej. V strahu
pred Longobardi prestavi Oglejski  patriarh Paulinu  s svoj
sedež na otok Grad  o,  o kterem Sloveni hočejo, da je po nji¬
hovem jeziku imenovan: grad  namreč je Slovenom urbs.  Pa
človek ne ve, ne tiči li tukaj latinska beseda gradu  um;  po¬
sebno ako bi se kje našla pred Paulom  diakonom. Ta preše-

149

litev je dala povod Oglejskemu razkolu, ki je imel neliati še le
1. 698.

595. Tasilo Frank, Bavarski knez, potolče Karantanske
Slovene. Toda naslednje leto je bil pa on od njih potolčen, kajti
pobili so mu vsili 2000 Bavarcev, kar jih je bil poslal.

Takrat so Sloveni  zasedli Norik um, ker je bil Tasilo pre¬
slab, da se jim brani. Panonski  bratje so jim rekli Go-
ratani,  iz tega Carantanum.  Hub. IV. 155.

611. Garibald, Tasilov sin, je potolčen od Slovenov, kteri
so pridrli do Agunta (Innichen) in do Drave virov.

610 — 640. Hrvatje  in S er  bi  se (iz pokrajin, ki ležijo
onkraj Bajivarije, in so vendar podložne Otonu Velikemu ob času
Konstantina Porphyrogenita!i vselijo v Ilirik in Mesijo, kakor
poroča Konstantin Porphyrogenit. Ta novi dohod Slovanov v
Ilirik nekako raztrga po sredi prvotne od Slovanov Konstantina
Vel. časov takraj Donave (bivajoče) Slovane Mesije in Panonije.
Primorski Srbi in Hrvatje v Istriji in Dalmaciji se dajo krstiti
po duhovnih poklicanih iz Rima, kakor priča Konst. Porphyrogenit,
kedar je papež v Rimu bil Janez IV, rojen Dalmatinec iz Salone.
Hrvaški narod je tedaj po spričevanji tistega cesarja Konstan¬
tina imel 60.000 konjenikov, 100.000 pešcev, in 80 „sagen“, 100
„condur“. In sagene štejejo po 40 mož, condure pa po 20, ktere
so namreč veče, kajti manjše imajo samo po 10 mož.

Kaj pa je dalo povod temu preseljevanju, ni določeno. Jireček,
Oesterr. Gesch. II. 62. pravi, da jih je povabil cesar He-
raklius; drugje je brati, da bi se umaknili Samo-tu,  ki
je širil svojo oblast proti severu; utegne pa oboje strinjati se.

624. Samo,  Slovan bivajoč v Karantanih, bil vodja na¬
rodu.

Tako piše Kopitar po Anonymu, ki pravi: Za časov Dagoberta,
slavnega kralja Frankov, bil je neki Samo  po imenu,
Slovan bivajoč med Karantani, vodja istemu narodu. —
Prav za prav je vladal Samo od 1. 623—658 skozi 35 let.
Velikanski pomen ima Samotova vlada v tem, da je ze¬
dinil slovanske kneze in narode od Krkonošev do Adrije
v jedno celotno državo, kot močni zid proti Avarom in
zoper pohlepne Franke; kajti Franki so hrepeneli, da pro-
derejo in podjarmijo vse do Byzantinskega carstva; in
Avari so trli in žulili stare Stanovnike Panonske Slovene.
Samo  je postavil trdno zidovje obojim. Frankom, da niso
mogli naprej; Avarov pa je Slovene oprostil. Slovenom je
pustil njihove notranje, domačinske uprave samovlastno;
knezi so bili med seboj neodvisni, samo za vnanje so mo¬
rali skupno delovati. Zato so ga vsi radi poslušali. Na¬
rodna zavest se je jela vzbujati, temelj za narodno samo-

150

stojnost je bil položen — žali bože, da je po njegovi smrti
prvo zedinjenje Slovenov razpadlo! — cf. Hub. IV. 152.
Jireč. 86. Šafr. Kar se tiče narodnosti Samo-tove, naša
misel in prepričanje je to, da je bil Samo  rodom Slovan;
bodi si severni Slovan,  kakor trdi Šafarik, češ, da se
nahaja to ime pri pomeranskih Slovanih; bodi si, da je
prišel od zapadnih Slovanov iz Holandije, kjer je bil
KI o tar slovanske Velet  e premagal, in Samo  videti,
da ondi nič ne opravi, šel je na drugo stran, na vzhod
borit se zoper Franke, češ, če vas ne morem premagati
doma, ustavil vam bom pot proti vzhodu na moje sorodnike,
in tako se je postavil na čelo Slovenom zoper Franke
proti Avarom. Le pomislimo tole: Pravljica (Fredegar)
pravi, da je prišel kupec Samo  iz Francije s 300 drugovi,
boril se z Avari in kar hitro so ga kralja priznali. Če
pa vzamemo, da so tisti 300 kupci bili njegovi zakriti vo¬
jaki v podobi, na videz kupci z orožjem: lahko nam je
misliti, da so se preoblekli samo za to, da proderejo, kajti
kot vojaki ne bi mogli iti v daljne kraje. Kot kupci so
lahko nesli seboj, kar so rabili za borbe. To prikazen mo¬
remo si misliti samo tako. Če je bil Samo  res Frank —
— zakaj pa je stal zoper Franke ? — Če je bil Rimljan,
kakor trdijo nekoji — e ja — Rimci niso nikada bili pri¬
jatelji Slovanom! Če vse posnememo ob kratkem, reči mo¬
ramo, Samo  je bil prebrisan Slovan.

630. Sloveni Karantanski čisto samostojni, pod knezom
Val duh o m, dajo varno zavetje tistim 700 Bolgarom, ki so je-
dini ostali živi izmed 9000 družin, ktere v občanski vojski od
Avarov izgnane naj Bavarci sprejmejo za goste, kakor so bili
zapovedali Franki; dodavši skrivno povelje, naj v spanji posa¬
mezne pomorijo —, neoborožene, gostje! (Fredegar IX. 71.).

Primeri o tem Jireček II. 89, ki pravi, da je Vlad  uh  (Valhun)
prvi imenom znani slovenski knez, in pa, da je Vladuh
pod varstvom Samo-tovim drznil se, protiviti Frankom
ter sprejeti ubežnega knezaAlcika  z bornimi Bolgari.—
Dalje je pomniti to: Sploh se imenuje Val du n g (Vladuh)
kot naslednik Hetomara  (glej Valv. VII. 387. X. 175.
Slovanstvo st. 172. Huber IV. 165.); tu pa in pri Jireč.
nam je pred njim. Oni ga devljejo kot Frankovskega; tu
pa nam se kaže pravega sloven. vladarja  (Vladuh).
Borut  toraj ni prvi imenom znani knez.

634—687. Bolgari  gospodarijo  od  Krimskega zaliva
sim po Dakiji, Panoniji, Mesiji. Da za malo časa tudi po Dar-
daniji, Makedoniji in Tesaliji.

746—799. Slovani bivajoči v Peloponesu plačujejo letni
davek sv. Andreja cirkvi Paterski. 765—780. je patriarh v Kon-

151

stinopolu Slovan „N i ce ta s" ; prvi minister cesarski Slovan
..Damian"; njegov rojak in naslednik B a s i 1 i u s je dospel celo
do cesarske oblasti 1. 867.

748. Val duhu Pravičnemu  naslednik (ne ve se, ko¬
liki i je Borut;  podpiran zoper Avare od Bavarcev, postane tem
samim podložen ter jim da za talnika sina Cacatija, in bratiča
Hetumara,  ki naj i)i se odgojala po krščanski.

Človek bi prašal, kako pride to, da zaveznik zavezniku podložen
postane? Natančen Nemec, Slovenom ne posebno prijazen
nam to naravnost pove, rekoč: Avari so bili premagani.
S to zmago pa je prišel za Bavarce čas, da se osvetijo
nad Karantanci za pol drugo stoletne krivice. Njim pustiti
zlorabljeno neodvisnost, bila bi politična prevara (politi-
scher Missgriff); naložili so jim davek, vzeli za talnike
sinove iz prvaških družin, med temi Borutovega  sina
Gorazda  (Karast, Cacatius), bratiča Hetumara,  češ,
da ji krščanski odgojijo. — V čem je obstal ta davek, ni
znano; bržkone v pridelkih, kot železo, živina, vino. —
Notranje oprave so imeli samolastne, brez Bavarskih urad¬
nikov, imeli so svoje župane; znani so Sparuna, Ta-
liub, Pliysso.  (Hub. IV. 110, 119). — Kako so Karan-
tane germanizovaje kristjanih, to pripoveduje Huber na
več mestih, govori o mirnem načinu počasnega
germanizovanja  (das friedliche Mittel der allmaligen
Germaniesirung). — Zaslužena kazen je imela zaKarantane
naj dobrodejniše učinke (str. 154. 163. 164.).

750. Borut  umre, in Bavarci pošljejo Slovenom na povelje
Frankov kneza Gorazda  „pokrščenega“.

753. Knez Gorazd  (Cacatius) umre. Slovenom se pošlje
za kneza Hetumar,  stričnik Borutov.

769. Umrje še Hetumar.  Oba ta dva sta često prosila
Virgilija,  škofa Solnograškega, naj obišče ono ljudstvo. Za¬
stonj. Misli si, da se je Virgilij bal sile stranke Slovenov po¬
ganskih, ki so nekterikrat ..vzdignili upor, ki so ga Bavarci zvali
„carmula“. Pač pa je namestu sebe poslal škofa Modesta  z
mašniki, diakoni in kleriki; tako tudi po smrti Modestovi spet
drugih. Cirkve v Karantanih uže takrat posvečene nahajaš pri
našem Anonymu. Vse so v sedanji Koroški.

Cirkve navedene so namreč po Anonymu: G o sp a svet  ska  (Ma-
ria-Saal); S. Peter v Gozdu  (Tiburnia — Liburnia —
Lurn); Undrima, to je, Judenburg,  kot pokrajina;
ali pa celo podolje, kjer je Judenburg glavni kraj ob Muri,
toraj Undrima == Pomurje(?).  cf. Hub. 162. 168. 175.
f. 186.

Da so slovenski župani (narod) delali upore, ni jim
zameriti; kajti vedeli so, da jim gre za svobodo. Ne zoper

152

krščanstvo, zoper germanstvo so se upirali. — To vidimo
jasneje pri Rasti  sla  vu.

770. Ta sil o vojvoda podari Šar niškemu  (Scarantiensi)
samostanu mesto v Reciji Aguntum  (Innichen), da se pošiljajo
od ondodi oznanjevavci evangelja k Slovenskemu ljudstvu.

Ravno tako se vstanovi samostan Kremsmiinster  (Cre-
mifanense — das Munster an der Krems) v Noriku na nasprotni
meji Panonskih Slovanov v Noriku.

Te dve sporočili ste za nas velike važnosti, ker nam kažete, kako
daleč so se razprostirali takrat Slovenci. Ta dva samo¬
stana namreč sta bila vstanovljena na meji Slovenov, da
bi kakor iz dveh trdnjav delovali in vero širili med Slo¬
veni — in pa germanizovali. — Kako daleč so se takrat
Sloveni razširjali, kaže vstanovna listina Tasilova 1. 770.
Na prigovarjanje opata Hattona nastavil je na razvalinah
starega mesta A glista opatijo In tih a (Innichen v Bi¬
striški dolini — Pusterthal) s tem namenom, „da se ne¬
verni narod Slovenski na pot resnice pripelje 11 , ter jej v
last dal pokrajino celo, imenovano Toblach  od reke Te-
sido do Slovenske meje. (A rivo, qui vocatur Tesido usque
ad terminos Slavorum. i. r. ad rivulum montis Anarasi). —
Gora Anaras je tista gora, ki daje sedanji potok Erler-
bach,  in se steka pri Abfaltersbachu  v Dravo. Do
tje je segala slovenska meja, česar priča so še mnoga slo¬
venska imena krajev ondodi. Hub. 105. 158. 167. — Ravno
tako gotovo je, da so bivali Sloveni ob Aniži  (Enns) in
Travni  po Pongavu in Lungavu,  kjer je bilo Selo
sv. Maksimilijana (Maximilianszell). Oni so bili krepki
odrastek karantanskih Slovenov, ki se je širil in rastel
proti severu. Za časov Samota  so bili ondi Sloveni glavni
narod ter se družili s Češkimi Slovani; in se stegali do
pogorja ob Trauni  reki. Pokrajina, kjer je nastal Krem s-
mtinster,  bila je slovenska; 1. 630. namreč so Sloveni
poganski porušili stari Maksimilianszelle in zarad tega je
vstanovil Tasilo novi samostan na reki Kremzi (Krems-
mlinster). — Po smrti Samotovi  so imeli ti Sloveni 3
osodepolne dobe: a) v nevarnih bojih z Avari so naslonili
se na Bavarce kot zavezniki; b) ko so karantanski in pa¬
nonski Sloveni potrebovali Bavarske pomoči, zadelo je tudi
te Slovene to, da so morali davek (tribut) plačevati;
c) ko pa je 1. 772. Tasilo Karantance čisto podjarmil, mo¬
rali so ž njimi trpeti isto osodo tudi Sloveni ob Aniži
(Ennsslavenb Imeli so sicer notranjo upravo še svojo in
svoje župane, — ali tu se začne sistematično ponemče¬
vanje. (Cf. Hub. 111. 112, 114. 118. 119. 120.).

Kako so se ponemčili Sloveni ob Aniži in gornjem
Stajerju,  naj posnamemo ob kratkem po našem poroče-

153

valcu, ki nam pa za našo_ stvar marsikaj važnega podaja,
in hvaležni smo mu; on ima odprte vire Solnograške. •—
Naj bolj izdaten pomoček Slovane pokristjaniti, pravi Hu-
ber, bile so germanske naselbine med Slovani. Dobrodejno
germanizovanje je pridobilo v kratkem času Slovane ob
Aniži. To pa se je godilo tako-le: Misijonar je prišel z
germanskimi naselniki ter se ustanovil med Slovani. Oni
so občevali z Germani, naučili se njihovega jezika; misi¬
jonar je pastiroval med naselniki svojimi, posrednje pa tudi
pri sosednih Slovanih, in skušal po svojih ljudeh več in
več Slovanov pridobiti. Ker so se Slovani priučili ger¬
manskemu jeziku, ni mu bilo treba znati slovenski. In
tako so se ponemčile tiste pokrajine v teku 7 stoletij. V
vstanovni listini Kremsminstra je rečeno o gorovji med
rekama Ipfali, da so prinesli tje 40 drugje narejenih
kolib (koč) ter je nastavili po gozdih. Kraj, kjer je bival
misijonar, zvalseje selo  (nem. Zeli), toraj vsa tista imena
sestavljena s Zeli  so slovanska, in teh je čuda veliko, ki
pa glasno kričijo, da so ondi bivali Slovani. — Se ve da
so nektera čudovito strohnena, n. pr. tam noter na Ba¬
varskem ob reki N a a b — je vas z imenom Mehlmeissel
— in to je slovansko (čeli.) Velmuž-sel, t. j. selo
mogočnega moža — župana.  — Še bolj pa so se po¬
nemčile pokrajine ob Donavi in po gornjem Štajarju, ko
so se po propadu Avarov bolj koncentrirali Sloveni okoli
Blatnojezera, da si ohranijo narodnost, in izpraznjene
kraje so zasedli Nemci — Bavarci. (Hub. IV. 73. 121.
154. 173. 259).

771. Karol Vel.  postane jedini vladar vsem Frankom.

772. V Karantanih  je upor pomirjen in zopet nastav¬
ljen za kneza Waldunk (II ?).

To je tisto osodno leto, ko je Karantanske Slovence podjarmil
Frankovski Bavarec Tasilo II. in jim dal za načelnika Ba¬
varca Waltunch-a,  ki je pa čisto ločiti od prejšnjega
domačega Valhun  a'(Vladuh). Nemški kronisti se bahajo
s tem, češ, Karol  je podjarmil Sak se; Tasilo pa Ka-
rantane,  in pa, da je bila ta zaslužena kazen najbolj¬
šega učinka, ker so se potem prav radi pokristijanili. —■
CD 165. 189. 174. 112.

774. Karol V. uniči Longobarško kraljestvo v Italiji.

776. Karol V. uniči Longobarške kneze v Furlaniji.

788. Karol V. uniči Bavarskega kneza Tasila. Podjarmi
Istrijo, Liburnijo, del Dalmacije, razun bolj oddaljenih primorskih
mest. Za glavarja Istrije in Liburnije nastavi kneza Jovana.

To leto 788. je za Slovence tužno leto v  (annus nefastus), kajti
Kranjska je prišla pod Franke. Ze preje okoli 1. 760. so

154

bili Slovenci po zaveznih Bavarcih s Franki v dotiki, ker
so potrebovali pomoči zoper Avare ; ko pa je Karol uničil
upornega Tasila, zadela je ista osoda tudi njegove zavez¬
nike Slovence. — Iz vojnih (strategičnih) ozirov je na¬
stavil Karol zoper Longobarde na Furlanskem mejne
grofe  (Markgraf) in pod te je spadala tudi Kranjska;

— prvi  je  bil  Erik,  za njim  Kodolah, — Balderilc,
Šalah o. Ti so imeli skrbeti za višo sodnijo in za voja¬
ščino ; domače naprave je pustil Karol županom. — Nar
bolj pa je to tužno leto 788. za nas znamenito zato, ker
so takrat prišli Frankovski in Bavarski plemenitaši na
Kranjsko, jeli zidati gradove po hribih, češ, naj bi čuvali
in opazovali ter krotili domačine. Plemstvo je bilo tuje —
in je še sedaj — in domači župani so prišli ob veljavo,
in tako so Slovenci zgubljali samostojnost odi.  760„ v dokler
so jo 1. 825. čisto zgubili. (Valv. V. 227. X. 176. Šafarik
II. 282. Jireček, 128). — II o bot, — rabota — hlap¬
čevanje  je staroslov. beseda, pa je pri nas doma, na¬
stala iz teh nemilih časov.

791. Karol Vel. potrdi vstanovo Kremsminsterskih menihov.
Pripravlja se ob Aniži na boj zoper Hune.

796. Karol V. potolče Hune po svojem Furlanskem načel¬
niku Eriku  s Slovanom Wonomirom in po svojem sinu Pipinu,
vzemši njih kraljevski ostrog (ringo, circulo). Karol sam hvali
svoji ženi Fastradi o tej vojski izdatno pomoč Oglejskega škofa,
načelnikov Erika in Jovana,  in drugih knezov in prednikov
(vassorum) v teh pokrajinah. Stanovnikov prazno Panonijo so
zasedli ter se jeli množiti Slovani in Bavarci, če verjamemo
Eginardu.

Avarske — tu Hunske nazvane — vojske so trpele od 1. 790

— do 805. Vendar glavni udarec so dobili 1. 796. Voni-
mira  ima Valvasor za Kranjca; Jireček za panonskega
Hrvata. (Cf. Valv. X. 177. Jir. 129—138. Dim. I. 106.
Hub. 173).

798. Pošlje Karol Solnograškega nadškofa Arna,  da pre¬
gleda in vredi po celi Panoniji cirkvene zadeve, ktere se izročijo
škofu Teodoriku  pod nadzorom Solnograškega nadškofa.

821. Po smrti Panonskega podškofa Teodorika nastavi
Adalram Otona  za škofa. Karantanom samim vladal je O ž-
bald,  škof, pod Liupramom in Adalvinom (1. 839—869?).

822. Hrvatje se odtegnejo Frankovskemu robstvu.

Ta vojska se je začela prav za prav 1. 819. in je trajala 5 let.
Ljudevit,  knez panonskih Hrvatov, bivajoč v Sisku,
uprl se je zoper Kodolah  a,  frankovskega načelnika na
Furlanskem, in to zato, ker je K o d a 1 a h kruto ravnal s
podložnimi Slovani. Ljudevit  je imel velikanske na-

155

zore, on je bil prvi, ki je kotel zediniti južne Slovane ter
vstanoviti kraljestvo, kakor je bilo Samotovo;  dobil je
na svojo stran Kranjce, Karantance  (deloma), dal¬
matinske Guduščane  in srbske Ti močan  e (ob Ti-
moku) bivajoče. Gradski (Grado) patriarh Fortunat ga je
podpiral in mu pošiljal umetnih zidarjev za trdnjave. —
K o d o 1 a h ni opravil nič zoper njega. Kako močan je bil
Ljudevit,  vidi se iz tega, da je naslednik Kodolahov
Balderik  vojeval z vsemi silami zoper njega. Franki
so namreč dve leti zapored (820. 821.) s 3 armadami od
3 strani pridrli v njegove pokrajine in pustošili (šli so
skozi Kranjsko, skozi Karantanijo in skozi gornjo Pano¬
nijo). Še le 1. 823. moral se je umakniti v Srbijo pred ve¬
liko silo, pridrlo iz Italije. Vzrok propadu Posavskih Hr¬
vatov je bilo sovraštvo Dalmatinov, ki so Frankom stregli;
njih načelnik je bil Borna,  ki je bil Ljudevitu za hrbtom
ob Kolpi, in celo Ljudevitov tast Dragomisel (Ljutomisel)
je bil zoper njega. Sicer bi bil Ljudevit zmagal.'Nasledek
pa je bil ta, da so Slovenci zopet prišli pod Franke. —
(Primeri o tem: Valv. X. 180. Šaff. II. 283. 300. 328. Ji-
reček 155 — 59. Dim. I. 123.).

823. — 828. Prepir in vojska med Bolgari in Franki zarad
meje v Panoniji.

Po uničenji A varov so Bolgari zasedli pokrajine med Karpati
in Tiso  in širili se ob Donavi, Savi in Dravi sem gor
naprej; podvrgli si panonske Slovence, prejšnje zaveznike
Ljudovita; prodrli so celo do Kranj ske,  prognali do¬
mače župane in nastavili Bolgarske glavarje. Tako so po¬
stali Bolgari mejaši Frankom, ki so tudi rili zmiraj na¬
prej navzdoli. In tako so neogibno nastale borbe zarad
mej. B a 1 d e r i k je bil preslab, da se bi jim bil ustavil,
in njegova pokrajina (Marka) preobširna — od Furlanije
do Drave — da bi jo mogel čuvati pred navali Bolgarov;
zatorej je bil Balderik 1. 828. odstavljen, in njegova de¬
žela je bila razdeljena na 4 manjše pokrajine (Marke);
bržkone : Furlanija,Istr ij a in Libur  n i j a j K r a n j-
s k a in K o r o š k a (Karantania), in pa spodnja P a n o-
nija  (med Savo in Dravo). Natanjčne meje teh pokrajin
(mark) niso znane. Le to naj omenimo, da je bil glavar
ene teh mark ob Savi neki Šal ah o, h kteremu je pri¬
bežal Pri v in a, oče Koceljev (o teh pozneje). -- Obšir¬
neje o tem je brati: Valv. X. 181. Jir. 159. Dim. 125).

824. M o im ir, knez Moravski, slove v zakoniku papeža
Evgenij  a II.

830. Pri vina,  pregnan od kneza Mo j m ara,  pride čez
Donavo k Batbodu  glavarju, ki ga predstavi kralju Ljudoviku,

156

ter ga pokristjani na Solnograškem posestvu „Treisma". Pri-
vini  se izročijo za vžitek obširna posestva v spodnji Panoniji.
Iz česar bi smel sumiti, da je bil ;? prognanstvu“ vzrok Radbod.
Stvar je ob kratkem ta le: Moj m ir, prvi znan knez Moravski,
je vladal pod nadzorstvom Frankov, ter bil njihov vasal.
Bil je miroljuben in skrbel za blagor dežele in za razšir¬
janje krščanstva; vstanovil Velikomor  a vij  o,  ki pa je
bila kratkega obstanka. On je spodrinil in pretiral po¬
ganskega kneza P r i v i n o iz Nitre in vstanovil ondi ško¬
fijo. Pri vi n a je pobegnil s sinom Koc el jem k mej¬
nemu grofu Radbotu  (v vzhodni marki — Avstrija).
Tukaj se je pokristjanil tet bil krščen 1. 834. v cirkvi Sv.
Martina, na Solnograškem posestvu Treismauer  (Stol-
hofen) pri Tulnu  (Tulnerfeld) — dvakrat osodno ime.—
Mojmir je vladal do 1. 846. Ko pa se je videl Frankom
sumnjiv, prišel je Ludvik z vojsko nadenj, in ga odstavil
in postavil mu za naslednika vnuka Rastislava  (bo-
ljega od dobrega). Pribina se je vrnil v Nitro nazaj, toda
kmali se je sprl s pokroviteljem Radbotom in z Nemci,
moral je bežati in šel je k Bolgarom; ko pa je Radbot
vojeval zoper Bolgare, bežal je Privina k Ratimiru,  žu¬
panu panonskih Hrvatov; ker pa je tudi ta stal na strani
Bolgarov,  šel je Privina nazaj k Salahu,  Frankov¬
skemu glavarju ob Savi. Ta je naredil spravo med njego¬
vimi sovražniki, in ga priporočil Ljudoviku cesarju. Ker
je bil zvest kristjan, podaril mu je Ljudovik naj preje v
najem, potem v last malo pokrajino na Blatnojezeru
(Plešo lacns), kjer je sezidal grad Moseburg  (Salavar).
Odslej so jeli tukaj v koncentrirati se Sloveni, nekaj jih je
prišlo z gornjega Stajerja in Avstrijskega, umikaje se
Nemcem; nekaj je prišlo rojakov Slovakov za svojim kne¬
zom tako, da je ob Šali  reki postalo središče in podlaga
poznejemu temelju slovanske liturgije, kajti znano je, da
sta sv. brata na K o celja  dvoru zbrala 50 učencev za
slovan. liturgijo, koje sta vzela saboj v Rim, da je posve¬
tijo za mašnike. — Čudna pota Božja! Kaj je prestal Pri¬
vina in sin Kocelj! — vidi se pa tudi, kako se je takrat
narod zavedal svoje narodnosti, ter se oklepal svojih pravih
vladarjev, da bi ga branili tujemu navalu. — (Primeri:
Valv. X. 182. Šafr. II. 457. i. dr. Jireč. 168. 170. Huber
IV. 380. 397. i. dr.).

836. A dal ram,  nadškof Solnograški, posveti cirkev, ki
jo je sezidal Privina  v Nitravi onkraj Donave.

To je dokaz, da se je Privina res vrnil (pod Frankovskim po¬
kroviteljstvom) v Nitro nazaj. In potem bežal pred Mo¬
ravci v Bolgarijo i dalje, dokler pride nazaj na Blatno-
jezero  — kakor uže omenjeno.

157

840. P r i v i n i, ki lioče zidati grad v logu in močvirji ob
reki Šali,  pošlje nadškof L i up ram iz Solnograda mojstrov
zidarjev in slikarjev, kovačev in tesarjev.

Naj tukaj spregovorimo o imenu te velevažne zibeli „S tar o.slo¬
venščine".  Anonymus Salisb., edini vir tistih časov, po¬
roča : „P r i v i n a se je naselil ondi (v spodnji Panoniji);
takrat je začel tam prebivati in trdnjavo (munimen) zidati
v nekem močvirnem logu ob reki, ki se imenuje Sala,  in
kjer seje njegov slovanski narod obilno okoli njega zbiral."
(Kop. Glag. 74. Hub. 388.). — Lastnega imena takrat še
kraj ni imel; imenovali so sploh civitas Privinae; in
civitas  je pomenilo tistih časov grad  (trdnjavo), ne
pa mesto  v sedanjem smislu; to je bila samo utrjena
naselbina. —■ V Fuldskih listinah 1. 896. se zove U r b s
p a 1 u d a r u m (barb.); Slovani so rekali Blaten-grad;
mnih Hraber (11. vek.) pravi: Kocelj knjaz BI a ton¬
ski;  iz tega madjarski B al a ton,  nemški Plattensee.
Nemci so takrat rekali Mosaburcli, Moseburg,  =
Moosburg, t. j. grad na močvirji. Sedanje ime Sala  var  je
nemško-slovansko (madjar.i, kajti takratni Bavarci so ime¬
novali sala  reko počasi tekočo, močvirje, in v staroslo-
venšč. je pomenilo wari hišo, bivališče  (domus, ha-
bitaculum) — madj. ima var = urbs iz slovanskega: Vu¬
kovar, Gostivar, Antivar, Temežvar i. dr. — Torej vsa
ta imena so istega pomena, in se dajo razložiti tako-le:
Ko je Privina dobil pokrajino v last, strinjali so se troji
narodi, namreč ostanki zatrtih Avarov in bivši njim pod¬
ložni prvotni Stanovniki slovanski; potem so dohajali Slo¬
vani iz Slovakije, Nemčije, Karantanije; pa tudi Bavarci
so šli tje kot misijske kolonije, — in tako so dali ime
kraju vsak po svoje, pa tukaj že se kaže nemška pre-
ponderanca, — Moosburg  mimo Blatno.  — Ko pa
pride oholi Madjar, pa kar pohrusta obadva (Balaton, Sa-
lavar). — Nekaj pa.je, kar nam Slovanom te pokrajine
ne more vzeti, in to 'je staro ime slovansko jezera Plešo
(sedaj Blatno), ki priča, da so ondi stanovali Slovani že
v pradavnih časih. Beseda plešo  je pomenila jezero
sploh in Kusi, Čehi, Slovaki imajo še ta izraz (Miki. lex.
Šafr. I. 245, 509.); — primeri naš kraj Pluska  na Do¬
lenjskem, nekdaj močvirno planjavo — . Slovani so ga zvali
jezero = plešo  — , kot največe. In to ime se nahaja
pri rimskih pisateljih v slovanskem pomenu: Aurel. Victor
ima Pelso;  Plinius P e is o (pokvarjeni i mesti 1); Jor-
nandes pozneji ima Pelso d is lacus;  Guido Rav. Pel¬
so  i s;  naš dragi Anonym. Salisb. ga zove P e 11 i s s a
(Kop. Glag. 73.). — Vse to pa so Nemci po svoje prena-
redili v Plattensee  (Balaton). — Nam pa je plešo

158

neovrgljiv dokaz, da so prvotni Stanovniki ondi bili Slo¬
vani,  in pa da so rimski pisatelji vzeli domače navadno
ime v svoja poročila; in pozneje šele  se je ime spreme¬
nilo po raznih naselnikih novih. (Cf. Kop. Glag. 70. 73. 74.
Safir. I. 245. 509. 513. II. 502. Jireč. II. 171. Hub. IV. 379
380. 386. 388.).

845. V Reznu t. j. v Ratisboni je krščenih 14 Čeških knezov.

845—852. imajo Bolgari mir pred Ludovikom germanskim.

— Luipram posveči cirkev V mestu Pri vi ne.

846. Kralj Ludovik izroči Moravije vojvodstvo Vinidu Ra-
sticu, vnuku Mojmira.

V 10 letih po vstanovljenji mesta je sezidal Privina prvo cirkev,
ktero je Luipram, škof Solnograški, t. 1. posvetil v čast
Bogorodice Marije. Tu je bilo 14 slovenskih županov in 17
bavar. grofov za pričo pogodbi med Luipramom in Privino,
kjer se ta zaveže, da bo skrbel za pokristjanjenje celega
naroda in za zidanje cirkva. Imena slovenskih so: Kocel,
sin Priv., Ončat, Hotemir, Ljutemir, Curben, Sil ec, Vol-
kina, Vitemir, Trebeč, Brisnuc, Zvemin, Češka, Krimisin,
Gojmor, Čestilo (Kop. 74. Hub. 388.).

855. Napačno stavi Dobrovsky v to leto začetek slovenske
pisave, po naslovu III., mnogo pravnejše je po drugih pristavkih
devati jo v leto 870.

I)a Kiril  ni prinesel pisave dogotovljene iz Bolgarije, niti sv.
pisma dovršenega irazun pričetka); da sta delala sv. brata
s 50 učenci v Panoniji i pisavo i prevode, in da sta po¬
rabila ondotne že rabljene znamke za glasove, in pa da je
jezik nju pisave panonski  — vse to je sedaj dognana
stvar. (Šaff. Glagolitismus ; Miki. Slav. Bibliothek; Zlati
Vek, 1863, str. 268. i. dr.).

857. Photius  patriarh. Tega nekdanjega svojega prija¬
telja je bil malo preje Konstantin filozof hudo pograjal zarad
dveh duš v človeku. Od todi Focijevo sovraštvo do Našinca in
pa tega radovoljniši odhod iz Grecije. Teodora  cesarica odide
v samostan; odslej vlada sin Mihael  III. sam, ko sta pred
vladala skupno za 1. 842—857.

Nikolaj  I. nastopi 14. aprila papežstvo. Brezvspešno za¬
hteva 1. 860. Rimskega sedeža stare pravice na škofijstvo v Te-
saloniki, ktero je Rimskega prestola namestništvo zvrševalo po
starem in novem Epiru, Iliriku, Macedoniji, Tesaliji, Ahaji, Daciji,
Meziji, Dardaniji, Prevali.

858. Konstantin filosof  ide misijonarit v Kazarijo ;
najde in odnese svetinje sv. Klemena papeža.

Ta papež je v Kersonesu živel v prognanstvu, umrl 1. 100 kot
mučenik; Konstantin je hranil svetinje v Georgiji, pri od¬
hodu pa vzel saboj.

159

861. Rastices t. j. Rastic (Rastislav, Ratislav) podpira
Karlmana,  upornega sina kralja Ludovika. P r i v i n a je umor¬
jen od Moravcev.

a) Privina je umrl 1. 860, bržkone padel v kakem boju z Mo¬
ravci; za dobro se ne ve, in njemu naslednik postane vrli
sin Kocelj.  (Jir. 172. Sfr. 459.). b) Dogodki ti med Ra-
stislavom in Karlmanom so tudi za nas Slovence važni;
toda ker za namen tega spisa ne moremo zapisati vsega,
naj ob kratkem začrtamo te-le spletke, ki nam bodo za
podlago poznejšim opombam. —■ Za tistih časov so imeli
panonski Slovani 3 znamenite kneze: Kocelj na Blat¬
nem  (Moseburg), Rastislav  v Devini (na stoku Taje
in Morave; ali pa iztoku Morave v Donavo?) in Svato-
pluk,  stričnik Rastislavu, v Nitri. Bili so vsi pod nad¬
vlado (vasali) Frankov. Izvrstni Rastislav je sklenil otresti
se tujega jarma, ter pripomoči svojemu narodu do stare,
prejšnje svobode. — Zato je sezidal več trdnjav, med temi
važni Devin, — ineffabilis munitio, takrat nepoznate trd¬
nosti —■; stopil je v zavezo s Koceliem in Svatoplukom,
in z Bolgari. Svatopluk pa je bil sebičen veternjak. Ko bi
bil zvest ostal slovanski ideji, bili bi se morda osvobodili.
Tako pa je on nazadnje pristopil k Nemcem, izdal strica
Rastislava Bavarcem — in tudi velečastnega Metodija pre¬
pustil osodi. — Tudi pri nas se je v tistih časih marsikaj
predrugačilo. Ko je namreč po pogodbi v Verdunu 1. 843
dobil slovenske pokrajine Ludovi k Germani  k,  bili so
mejni grofi odpravljeni, in Karantanijo je dal Ludovik sinu
Karlmanu. Ta je bil dober vladar in, kakor je videti, Slo¬
vencem priljuden; in nameraval je to, kar Rastislav, namreč
postati samostojen; zato je stopil zRastislavom v poraz-
umljenje in zavezo; toda Rastislav ga ni mogel dovolj pod¬
pirati, ker je imel posla z Bolgari. Ko je Ludovik te
spletke zvedel, prišel je pri njem Karlman v zamero ter
bil odstavljen. —■ Izdajalec Gundakar,  Karlmanov voj¬
voda, je izdal čete Ludoviku, sam pa pobegnil k Ra¬
stislavu, in čez 10 "let je izdal Moravce Karlmanu; 1.
856. 866. 869. so znamenita leta. Oče in sin sta se po-
razumela; oče je odpustil sinu vse pregrehe, sin pa je po¬
stal sovrag svojemu zavezniku Rastislavu — in spet je
stara pesem: German zoper Slovana! — To so najkrajše
črtice posnete iz onega, kar se bere pri Valv. X. 183—
187. Šaff. II. 328. 460. i. dr. Jireč. 168. 172. 184. i. dr.
Hub. IV. 395. 413. 416. 418. i. dr. Slovan. 176. —

862 .  Rastic in Kocel,  sin Privini in naslednik, ali
pokličeta Grka Konstantina in Metodija;  ali rada spre-
jarneta apostola došedša samovoljno.

Da sta bila sv. apostola poklicana, ne pa priromala samovoljno,
to je sedaj dognana reč; saj jo je že N e s t o r glava. 20.

v 11. veku jasno razložil. — Nam je odgovoriti le na 3
vprašanja, a) zakaj sta bila poklicana ? b) čemu je vpe¬
ljal Metod slovansko liturgijo? c) kako je to dopustil in
privolil Kirn ? Tukaj samo na vprašanje: a) Zakaj sta bila
poklicana ? — Že zgoraj smo omenili, da se je hotel E a-
stislav  osvoboditi nemškega jarma; on pa je pri svoji bi¬
stroumnosti sprevidel, da to ni mogoče, dokler je pokrist¬
janjenje zavisno od Nemcev; kajti on je vedel, da je kr¬
ščanstvo vir omike za narod, toda nemški misijonarji so
mu bili nezdatni in sumljivi, ker je bil odvisen od njihovih
vladarjev, zato se je raje naslonil na Konstantinopel. Saj
smo že preje rekli, da narod — župani — novemu nauku,
ki pride iz dežele viših vladarjev, nič kaj ne upa, ker ga
ima za podjarmljenje in uničenje starih narodnih naprav
(Hub. 164.). In tako je tudi bilo; nemški škofje so po¬
kristjanjene pokrajine sebi prilastovali, oni so bili bolj
svetski vladarji nego misijonarji v pravem krščanskem
smislu; oni so širili s krščanstvom moč svojih vladarjev,
kar tudi Slomšek  priznava, rekoč: »Prinesli so sv. vere
luč, prave omike ključ — pa tudi desetine in tlako.“ Njih
sistemo kristjaniti  poznamo, — njihove nemške kolo¬
nije kot pomoček misijonstvu smo videli zgoraj; sedaj jih
vidimo že tukaj — v Bavarskem Mosaburchu.  — Pomni,
da nekaj takega imamo na Kranjskem. Ali niso tisti Weis-
senfelslerji in Soričani (Zarzer) na Gorenjskem neka taka
kolonija? — Zakaj je okoli Loke  toliko nemških imen
po kmetih, n. pr.: Miiller, Triller, Zehner, Frank, Lauter,
Thaler, Burkhardt, Sicherl, Fink, Hafner, Wolilgemuth,
Zof, Langerholz, Krener, Schink, Wilfan (Wildfang),
Schiffrer, in pa cela vas od Loke proti Kranju — Dor-
ferj  e (cf. Winkel, Wester, Grenz, Puštal itd.). — Kaj čuda
torej, če je Kastislav iz političnih ozirov iskal za Slovene
slovenskih učiteljev; saj je sprevidel, da z Nemci ne gre
na nobeno stran; oni so za kristjanstvo nazadnje doma¬
činom vzeli dom in narodnost. In če Huber 395. očita
Rastislavu, da je bil upornik (Rebell) in da je porabil dobro
stvar — krščanstvo — za slabe nakane, prašali bi ga samo
to: Kdo ima na domača tla več pravice — tujec ali do¬
mačin? — (quae causa est justior belli, quam servitutis
repulsio)!

Sicer pa moramo že tukaj omeniti, da je s tem po¬
zivanjem koristil Rastislav vesoljnemu Slovanstvu, česar
on ni nameraval; namen je bil politični, nasledki duševni;
namen je bil za takrat, posledice so ostale in bodo še tra¬
jale. — Stvar ima kultur-historičen pomen. Da je mogel
Ki ril narodni jezik kar hitro vrediti v pisavo, in da ga
je mogel Metod  izmed narodne govorice na oltar posta¬
viti, to je, vpeljati ga v službo božjo — to ni malenkost;

161

to kaže, da je bil slovenski jezik izobražen jezik; jezik se
ne izobrazi čez noč. In res, takratna slovenščina je bila
bolj izobražena, nego sedanja sirotica. Ona je imela vse
aoriste, imperfekte, vse participe,  kakor naj
lepša grščina. — Da znamo, kakšna je bila takrat slo¬
venščina, to imamo zahvaliti E a s t i s 1 a v n, ki je poklical
sveta brata Ki ril a in Metoda;  on tega ni nameraval,
ali roka Božja čuva nad narodi in vlada drugače — — —
ona je rešila zaklad — za slovanska plemena vir omike,
kakoršnega drugi novejši jeziki takrat še niso imeli in ga
nimajo in h kteremu hodimo pit mi domačini sami. Kratko
rečeno, Kastislav  vplivuje na vesoljni Slovanski svet,
dasi ni tega nameraval; posledice njegove politike so ve¬
likanske — v kulturnem smislu. —

Če pravi  Kopitar,  da so prosili za učitelje 1. 862,
to ni v nasprotji z navadnim mnenjem; kajti precej nista
letela z doma, in na poti sta se mudila pri Kocelj  u,
1. 863. sta prišla k Eastislavu,  kjer sta delovala 47 2
leta, potem pa šla v Panonijo nazaj.

864. Eastičevo  premočno trdnjavo Devino  (sedaj T h e-
ben na stoku Morave in Donave) oblegajo Bavarci brez vs-
peha. Mir.

Šafr. II. 461. veli, da Teb en pri Požuni ni Dčvin,  jedno z
Devino  na Moravskem pri sedanjem Hradišu. — Da
je Dewin  (Devina = deva) stal na Moravskem, to je
gotovo; je pa bil Dewin  ondi in to, kar pozneji Veli-
grad  (Velehrad), o tem naj sodijo drugi. •—• Pomenljivo
pa je vendar, kar ima listina Morav. 1030. Pri Veli-
gradu,  na kraju nekdanjega mesta Devin  (1. c.).

865. Adalwin  biva vHezilona ali Kocelja mestu, nedavno
M 6 s e b u r g imenovanem. Krivo pravi Dobrovski, da mu je poprej
bilo ime Salaburg. Bolj verjetno je ono drugo ime, ktero sicer brez
kake priče navaja, Belgrad ali Welgrad. Anonymus ga zove le
Pri vin o v o mesto,  potem priobči pod Adalvinom novo ime
Moseburg, ktero — kakor se zdi — Fuldskih letopisov nadalje¬
valec pri 1. 890 latinski razlaga: Urbs Paludarum. Mos je namreč
Bavarcem, kar Saksoncem Mor t. j. močviren kraj.

Ta dogodek, da je bil Aldvin pri Kocelju o božiču  1. 864—5,
navaja Huber (397.) kot dokaz, kako^ silno so se trudili
Solnograški škofi za pospeševanje, krščanstva po Karan¬
taniji in Koceljevi knežiji. — Mi pa si drznemo misliti
nekaj drugače; Aldvin je vedel, da sta sv. brata pri Ea¬
stislavu  na Moravskem; da pa je v zvezi ž njim od
1. 862. sim že tudi Kocelj  bil, tega Aldvin ni znal, toraj
hiti sredi mrzle zime, o važnem času — božiču — le sim,
češ, da mi blagih ovec volk ne odnese. — Te misli se nam

U

162

vrivajo izmed vrstic Hubera samega, ki (403) mora pri¬
znavati, kako slabo so skrbeli nemški škofi za Slovene;
in on to imenuje sam ,,einen Missgriff“.

866. B ogor  is,  kralj Bolgarski, nedavno preobrnjen k kr¬
ščanski veri, pošlje v Rim in Bavarijo, proseč duhovnov.

Bo goriš  se je pokristjanil 1. 859, ali pa 1. 861 in krstil ga je
Methodius  — njegov osebni prijatelj vsled znane do-
godbe —. Za njim se je pokristjanil narod Bolgarski, se
ve, ne brez uporov velikašev, koje pa je Bogoris sčasoma
pomiril. Sedaj je šlo za to, kam bi pripadala Bolgarija —
ali k vzhodnemu, ali zahodnemu patriarhatu? G-rki so si
jo svojili in delali zapletke po prejšnjih misijonarjih; Rim
si je želel pridobiti Bolgarijo kot trdnjavo zoper Byzanec;
kajti ravno takrat je bilo,' ko je Focij krivoverec in raz¬
kolnik bil škofijstva odstavljen po papežu Nikolaj  u. Bo¬
goris je poznal vse te spletke; poznal Byzantinsko politiko
svetsko duhovensko — da je hudobna; on pa je bil tudi v
nekakih razmerah s Franki, ki so gospodarili po Panoniji
in Bolgare napadali; toraj da se Grkov reši, niti Frankom,
niti Rimu ne zameri, in pa da bi od obeju kaj gotovega
dobil, poslal je 1. 866. poslance v Rim in na Nemško k
cesarju Ludoviku prosit učiteljev i druge pomoči, ter s
tem naznanil prestop h krščanstvu. Papež mu pošlje dva
škofa; cesar tudi Pasavskega, ki pa se umakne rimskim.
Toda Grki so delali vedne spletke in zapreke. Zastran
metropolita  (nadškofa) se Bogoris z Rimom ni mogel
porazumeti. Kar je slutil Nikolaj,  to se je zgodilo pod
Hadrijanom.  Bolgarija je prišla 1. 870. pod Bizantinski
patriarhat. — Te in take razmere so bile jeden izmed več
povodov, da je uslišal Rim prošnje Rastislava i Ko¬
celj  a,  naj bi se ponovila stara Panonska nadškofija (Sir-
mium metropolis), in ravno to je tudi želel Papež (i Ni¬
kolaj i Hadrijan), da bi se razkolništva rešila Bolgarija in
obvarovala Panonija; vsakako, Metodij  naj bode zvesti
mejaš, varna stena zoper razkolništvo; in to ravno je na¬
meraval Metodij, česar mu nikdo kratiti ne more. (Hub.
399. Šaff. II. 181. — 2. — 3.).

867. Mihael  III., nevreden cesar, je umorjen. Bazilij
Makedonec zavlada. — Focij je pregnan 25. sept.

867. Dne 13. nov. umre Nikolaj  papež, kteri je bil Kon¬
stantina in Metodija poklical v Rim. Prišedša sprejme od 14. dec.
novi papež Adrijan, kteri oba posveti za škofa. Toda Konstantin
(pomenišeu Ciril) 1. 868. 13. febr. umre v Rimu; Metodij se vrne
sam v Panonijo.

Bolj verjetno in sedaj dokazano je, daje  umrl Kiril  1. 869;
kajti razprave in obravnave so bile važne in dolge zastran

163

prihodnjega delovanja (processus informatorius) in to ni
mogoče tako naglo vrediti. Toraj je čisto naravno, kar
ima tudi Huber, da sta bila posvečena za škofa 6. janu -
arja 869. in nju 50 učencev deloma za mašnike, deloma
za dijakone; in pa, da je umrl K ir il 40 dni potem (399.').
— Da sta imela v Rimu razpravljati marsikaj o vstano-
vitvi panonske škofije  po želji Rastislava in Kocelja,
umevno je samo ob sebi; in da sta nameravala koj od za¬
četka svojega delovanja, vravnati jo neodvisno od Nem¬
čije in sicer s slovansko liturgijo, to se vidi iz tega, da
sta peljala svojih 50 učencev na posvečenje v, Rim, ne pa
v P a so v o ali pa v Sol n ig rad;  talce obravnave pa
trebajo časa.

Če pa je sv. brata poklical papež, kakor pravi Ko¬
pitar, ali če sta šla sama iz lastnih vzrokov, to ni znano;
verjetno pa oboje. Da gresta svojevoljno, k temu imata
nagibov več: namreč, da prineseta ostanke ali relikvije sv.
Klemena nazaj v Rim; da se poklonita papežu ter poro¬
čata o napredku in vspelm svojega delovanja; da dobita
potrjenje za prevod sv. pisma v slovenski jezik — in ta
povod je najbolj silil na brzi odhod; kajti ravno raba do¬
mačega narodnega jezika je čudovito pospeševala njuno
delovanje. — Mogoče je pa tudi, da ju je papež res po¬
klical, ko je bil slišal o njunih vspehih, češ, da se pre¬
priča o nju pravoverstvu in da jima da dotične ukaze in
naredbe za naprejšnja delovanja. — Resnica je to, da sta
bila slavno sprejeta, da je bilo sv. pismo za pravoverno
spoznano, da seje papež vdal želji Rastislava, naj se vsta-
novi panonska škofija, neodvisna od Germanije, namreč
podložna neposredno Rimu. (398.). —

Da pa je papež rad vstanovil Metodijevo škofijo, zgo¬
dilo se je, razun osebnih ozirov na Rastislava in Ko¬
celja,  zlasti za to, ker je pretilo od vzhoda razkolništvo,
od zapada pa svetska preoblada Karolingov nad cirkvijo;
kajti te panonske pokrajine so dobivali nemški škofi le od
vladarjev; Rim jim jih nikdar ni potrdil — ker niso zanje
prosili (Hb. 401. 402.). — Rim je vladal se pravilno. —

869. Vabljenje Bolgarov po Dobrovskega Cirilu str. 47.;
misliti je na njih prestop k grškega patrijarha poslušnosti.

Kar je previdel papež Nikolaj 1. 866., zgodilo se je 1. S70. Tako
je postala Bolgarija mestu obramba zoper Bizanec nevarno
orožje zoper Rim, ki je zato izpolnil želje in namere Ra-
stislavu in Kocelju.

869. Rastic je premagan od Karlomana, ker je Rastičev
stričnik Svetopolk (Zuentipulch), skrbel za sebe samega (suis
rebus consulente nepote). —

11 *

164

870. Svetopolk vjame Rastica, njega zalezujočega, ter ga
zvezanega izda Bavarcem, da ga kmalu oslepijo.

Stvar je ob kratkem rečeno taka: LudovikNemec  je večkrat
vojeval zoper Rastislava,  pa vselej brez vspelia. Že 1.
863. mu je žugal. Kadar je videl Rastislav, da ni dosti
močen, pa se je zaprl v svojo trdnjavo Devin; tako je bilo
1. 864. 66. 68. — tega leta je bila huda vojska, pa brez
vspelia za obadva. — L. 869. pa se napravi Ludovik s
tremi armadami zoper Rastislava in njegove zaveznike, in
sicer tako: Ludovik  (sin, mlajši) vodi Sachse in Thu-
ringe proti Srbom; K ar Ima n (sin) vodi Bavarce proti
Svatopluku,  ki sedaj prvič vojuje; Karol Debeli
(sin) vodi Franke in Sclrvvabe proti Rastislavu  samemu,
češ, da ga bode v sredini (centrum) uničil. Toda vse te
velikanske naprave niso imele nikakoršnega vspeha; samo
pustošili so okolico okoli Devina in podrli nekaj malih
trdnjavic, ali Rastislava napasti v nepremagljivem De¬
vinu — tega si niso drznili, niso mogli mu do osrčja. In
tako je stal Rastislav 1. 870. na vrhuncu mogočnosti in
slave; on je hotel porabiti priborjeni mir v blagor svo¬
jega naroda, ter vrediti državo za naprejšnji razvitek. —•
Ali kaj se zgodi! Sebični, vladoželjni Svatopluk se pod¬
vrže Bavarski nadvladi, in prestopi k Karlmanu zoper Ra¬
stislava. Le-ta ga hoče kaznovati zato; toda Rastislava
vjame Svatopluk in ga preda Bavarcem. v  Tako konča naj-
vrliši slovenski knez po izdajalici! — Šfr. 461. Jir. 185.

870. Metodij  „poje mašo v slovenskem  jeziku". Rih-
bald,  viši duhoven Solnograški v Moseburgu, vrnil se je v Sol-
nograd, ker ni mogel trpeti, „da se latinska maša v veljavi
zmanjšuje pred slovensko". Pa gotovo so ostali na svojem mestu
latinski duhovni po krajih naseljenih z Bavarci pri cirkvah v
Salapiugi, v Lindolvesi itd.

Kopitar piše: Še le 1. 870. drzne se Metod storiti javno (puhlice)
to, kar je morda nameraval sam pri sebi (privatim) koj,
ko je bil poklican z bratom Kirilom vred od Rastislava
zoper Nemce, namreč, službo božjo opravljati v doma-
čem jeziku svoje škofije.  Kar je bilo takrat vpe¬
ljano samovoljno, dobilo je pozneje rimsko potrjenje (sank¬
cijo). — Naj govori Kopitar  v svojej lepi latinščini sam:
„Memorabile sane est unicum in patriarchatu Romano privi-
legium liturgiae vernaculae Slavorum — quae ante mille fere
annos viguit inter Slavos Panoniae, cjuorum archiepiscopus
S. Methodius, ab ipso patriarcha Romano in vineam Do¬
mini a prioribus operariis Bavaris neglectam submissus,
popularem linguam  privatis de causis e foro  evexit
ad aram,  ut hac Slavorum gratificatione rivalium Ger-

manorum mačhinationibus resisteret, 11  t. j. domačo govo¬
rico je postavil na altar, ter vpeljal v čirkveno porabo,
da bi se s tem ustavljal Nemcem. (Kop. proleg. p. 57.
59.). —

Tukaj moramo odgovoriti na vprašanje: b) zakaj je
Metod vpeljal slovensko liturgijo?  Vzroki so
naravni  (notranji) in politični  (vnanji). Metod je sam
povedal v Rimu, kedar so ga Nemci tožili zarad slovenske
liturgije, zakaj je to storil, rekoč: „Ko bi bil jaz mogel
pomoči narodu z grškim ali latinskim jezikom, ne bi bil
storil tega, kar mi očitate. Našel sem jih v božjih rečeh
zgolj nevedne; sv. duh me je navdihnil, in tako Bogu pri¬
dobil neštevilnega ljudstva. 11  — So pa bili tudi politični
vzroki, kakor že omenjeno; slovenski knezi so želeli po¬
stati neodvisni od Germanstva. Ko je Metodij nastopil
1.869. panonsko nadškofijo, zavisno neposrednje od Rima,
naselil se je pri K o cel ju na Blatnem; Rihbald, namestnik
solnograškega škofa, jo je popihal v Solnograd nazaj; —
razprtija se prične. Škof A dal vin se ustavlja, češ, da
mu Metod sega v stare pravice. Toraj da bi lože zmagal
Nemec, poprime se Metod izdatnega pomočka, namreč, da
v čisto slovenskih pokrajinah opravlja službo božjo v slo¬
venskem jeziku. — Storil je to samovoljno, v Rimu mu
tega še takrat niso bili dovolili; da, celo prepovedali so
mu 1. 874. in 879. Sankcijo je dobil pozneje, 1. 880., češ,
da nebi Sloveni odpadli k Grkom. S tem pa je deloma
rešeno 3. vprašanje: zakaj je Rim dopustil slov.
liturgijo.  (Fariati III. 91. Hub. 394. 404. f. 415. Valv.
VII. 403. ff. Zlati Vek 262.).

871. Svat  op  luk  a Bavarci zasežejo, ker jim je sumniv.
Toda, ker se mu nezvestoba dokazati ne more, pošljejo ga z ba¬
varsko vojno nazaj, da zopet sprejame kraljestvo. On pa Ba¬
varce prevari po robski ali suženjski šegi, ter Bavarce sprem-
nike grdo izda.

Bistroumni Kopitar  je v teh malih vrsticah veliko povedal;
toda za polni razum moramo to stvar pojasniti tako-le:
Kakor je bil Svatopluk izdal Rastislava  strica, tako je
on sedaj sam izdan nezvestim zaveznikom, sovražnikom
domovine svoje. Tedaj je bil tudi Metod 2 ’/ 4  1. zaprt od
nemških škofov. Karlman, višji nadzornik tistih pokrajin
po padcu Rastislava, hoče odstraniti tudi Svatopluka, češ,
da ni dosti zanesljiv, ter ga da odpeljati na Bavarsko.
Svatopluk je imel v ječi priliko premišljati, kaj se pravi,
domovino tujcu izdati, poprime ga gnjev in sklene drugače
ravnati. — Doma se vzdigne celi narod za svobodo, izvoli
si Slavo mira  za načelnika. Karlman izpusti Svatopluka
ter ga pošlje kot vodja zoper Moravce; ali ko pride pred

166

Devin, poraznme se z Moravci, prestopi k njim in potolče
Bavare, osvobodi domovino ter zasede prestol Rastislava.
(Safr. 463. Jir. 188.).

872. 873. Vojska med Bavarci in Svatoplukom še tli.

Kralj Ludovik namreč je poslal sina Karlmana na boj; toda Sva-
topluk ga večkrat premaga in 1. 873. predere v Nemčijo
sam itd.

874. Mir se sklene po posredovanji Svatoplukovega po¬
slanca, beneškega duhovna Jovana,  in Svatopluk obljubi pla¬
čevati letni tribut. Svatopluk je zelo priljubljen Arnulfu,  čegar
sinu, ki so ga po njem zvali Zuentibalda, je bil krstni boter.

In ravno taArnulf je pozneje poklical Madjare zoper Svatopulka.

873. Spiše se knjižica Brezimeuika (Anonyma) zastran pravic
Solnograščanov na Panonijo, ki so bile v nevarnosti, po Grku
Metodiju, kterega jim je bil poslal sam Papež.

Kopitar stavi sestavek te knjige semkaj, kakor se navadno misli
od drugih. — Toda o tem je nekaj dodati. Ta spis je jako
važen, ker je iz tistih časov jedini vir za naše slovenske
pokrajine. Naslov mu je: Libellus de con ver s ione
Barvariorum  et  Car  a n ta  n o rum  (t. j. pokristjanjenje
Bavarije in Karantanije). Dal ga je sestaviti Solnograški
škof A dal v in kot spomenico (promemoria) na kralja Lu-
d o vi k a in Karl mana  za obrambo domišljevanih (75
let) starih pravic na Panonijo, češ, da jih Metod krati
Bavarcem. Spisal je to spomenico bržkone Ri h bal d sam,
ker ima veliko strupa na Metodija. Pisana je bila spome¬
nica gotovo 1. 871., ko je bil Metod še svoboden, in predno
sta bila zaprta istega leta Metod  in njegov pokrovitelj
Svatopluk.  Ko bi bila pomenica pisana 1. 873. kakor
se sploh poroča, bila bi drugače povedana; pravi namreč,
da Metod opravlja deloma  (ex parte) službo božjo v
slovenskem jeziku; to je delal pred zaporom iz previd¬
nosti, boje se Nemcev; po rešitvi iz zapora po papežu pa
se v Moraviji ni brigal za Nemce ter je vpeljal celo litur¬
gijo slovenski. (Hub. 405. 6. 8.). — Opozorimo naj le še
to, da je ta promemoria  brati slovenski v Majci-
ger-jevi knjigi Ciril in Metod  1. 1863.

874. Janez  VIII., novi papež od 1. 872. piše Karimanu,
knezu Karantanskemu, in njegovemu očetu Ludoviku, kralju Ba¬
varskemu, zastran MeTodija,  svojega nadškofa v Panoniji.
Tudi je pisal na kneza Hrvatov Muntimira,  da naj se vrne
pod pastirsko skrbljivost panonskega škofa Metodija. Bržkone
se je nagibal h Konstantinopolitanskemu.

167

Tega leta je bil Metod iz zapora izpuščen, ker se je papež zanj
potegnil in žugal izobčiti od cirkve nemške škofe. Brž¬
kone se je podal Metod li Kocelju  nazaj, potem pa šel
k S v a t o p 1 u k u, ker ga ostareli Kocelj ni mogel varovati
pred Karlmanom, kteri je podpiral nemške duhovne. Mo¬
ravci pa so bili pregnali v voj skali med Svatoplukom in
Ludvikom vse nemške duhovne, ker so videli, da jim Nemci
niso nagnjeni, marveč delajo razprtije in zapreke, zato so
prosili v Rimu, naj bi stopili pod panonsko škofijo. In ta¬
krat je bila Metodijeva škofija najobširneja — Moravija,
Panonija, Srbija (kajti Muntimir je bil Srbski, ne Hrvatski
knez), to je bila stara oživljena škofija Srijemska (Sir¬
ni hi m). Metod je vpeljal sedaj celo liturgijo slovenski,
ter pridobil brezštevilnih duš; to pa je Nemce še bolj raz¬
jarilo; bilo je toliko sovražnikov, kolikor nemških du¬
hovnov v Panoniji: zatorej se je umaknil v Moravijo ter
vzel vse svoje slovenske duhovne saboj in pridobil si še
Moravcev. — Tandem fugatus a Karantanis partibus in-
travit Moraviam ibique (piiiescit — s temi krepkimi močmi
je lahko nadomestil spodene Nemce. S tem pa je bilo
vstreženo obema — Svatopluku in Metodiju; Svatopluk je
hotel čisto neodvisen postati od Nemčije, in v to svrho je
bilo treba vstanoviti mogočno slovansko državo; zato je
želel vse slovanske življe striniti, in da bode jednolična
služba božja krepak pomoček k temu, to je tudi sprevidel
— zatorej mu je bil Metod s slovansko liturgijo drag gost.
Ubeglemu škofu pa je bila mogočna država naj lepše polje
za goreče delovanje, in nikjer ni imel boljega zavetja pred
sovražniki nego pri Svatopluku. (dir. 191. Hub. 408.—9.
— 11 .— 12 .).

875. Anastazij,  bibliotekar piše 1. aprila Karolu
Plešcu, kralju Francije, o ostankih sv.; Klemena prinesenih v
Rim za Hadrijana papeža (1. 867—872). Znano je, da jili je pri¬
nesel z otoka Kersona, skozi Kozarijo in Bolgarijo in Panonijo
naš Konstantin, pozneje vmeništvu Ciril imenovan, ter umrl v
Rimu 868.

877.—879. Umre patriarh Ignacij.  Nasledva mu Focij
po boljem pravu. Prim. Janeza VIII. o tej zadevi pisma 199—203.

879. Focijevo sinodo podpiše A g at h on, škof tmv tiapaflcov
(dolenjih V).

Ta je bil škof ob Srbski Moravi.

880. Metodij  potuje v Rim s slovanskimi poslanci, tudi
s Svatoplukovim Zemižičem.  Papežu izkaže svojo vero  in
slovansko liturgijo.  Poslan je nazaj v Panonijo s papeževim
potrjenjem (approbatione) in priporočenjem. Vikinga  Alemana,

168

od papeža posvečenega sprejme za podškofa (sufffaganeum) v
Nitri onkraj Donave in še tretjega zahteva papež, naj se mu
pošlje v posvečenje, da se tako po teh treh škofih, t. j. po Me¬
todu nadškofu in Vikingu s tretjim pravilno (canonice) tudi drugi
v sami tej obnovljeni (restaurata) nadškofiji za Panonijo in
Iliri  k in prekdunavsko Dacijo, kolikor bi jih potem še prišlo,
posvečujejo. Toda kmalu neusmiljeno zmede madjarska vihra vse
te nade, ktere so čez dolgo imele sicer zopet vstati še celo mnogo
veličastnej še.

Nemški škofi so se vzdignili zoper slovensko liturgijo zopet 1. 878,
in da bi lože dosegli svoje nakane, obrekovali so Metoda,
češ, da je k r i v o v e r e c in grški r a z k o 1 n i k. Zarad tega
je papež Janez 1. 879 Metoda ostro poprijel ter mu ukaže,
da naj takoj pride v Rim in naj se opraviči. Metodu je
bil ta klic po godu; ker se je nadjal, da dobi papeža na
svojo stran in da bode potem varen pred napadniki; na¬
poti se v Rim s Svatoplukovimi v  poslanci— žalibože! med
njimi je bil tudi Vili  in  g. — Čudovita pa je bila posle¬
dica tega potovanja. Metod dolžen in tožen krive vere,
ostro grajan zarad slovenske liturgije — pride nazaj zma-
gonosen nad nasprotniki svojimi; bil je na trdnem, kakor
še nikdar popred; dobil je privoljenje (concessio), kakoršnega
ni imel noben misijonar. Prinese seboj papežev list na Sva-
topluka, kojim on pošlje Metoda za nadškofa nazaj z vsemi
pravicami, in mu potrdi (sankcijonira) pred zabranjeno
slovensko liturgijo. V naši najviši apostolski oblasti potr¬
dimo ga za nadškofa, pravi veri nič ne ovira, če se poje
sv. maša v slovenskem jeziku. (Hub. 413—18). — Tu mo¬
ramo dodati iz lastnih misli to-le: Nemški nasprotniki so
imeli grško liturgijo in pa slovensko za jednako — bodi
si iz hudobije bodi si iz nevednosti. Zato so ga prištevali
Grkom. Ko pa je Metod papežu dokazal, da uči pravo
apostolsko, rimsko-katoliško  vero, in da opravlja
službo božjo po rimskem  obredu (ritus), samo s tem
razločkom, da v slovenskem  jeziku, no — na to mu
papež lahko dovoli iz vzrokov vže omenjenih, kajti to je
disciplinarna  reč, in take stvari m o r e in hoče  cirkev
po okoliščinah prenarejati in spreminjavati. — In da za¬
hteva papež še tretjega, naj se mu pošlje v posvečenje, s
tem je on pokazal, da hoče Panonijo storiti zgolj neod¬
visno od Nemčije. Znano je namreč, da morejo pri posve¬
čevanji škofovem biti trije drugi škofi navzoči; ko pa bi
vzel kakega Nemca, precej bi si ta lastil pravic do no¬
vega; toraj novi tretji škof za Panonijo mora biti po¬
svečen v Rimu.

Tako so bile cirkvene razmere vredjene, neodvisnost
priznana, in preskrbljeno za naslednike.

m

Tu naj navedemo neke važne stavke iz lista papeže¬
vega do Svatopluka v originalu, ki se nahaja v Vati¬
kanski biblioteki :

„Literas denique Sclavonicas, quibus Deo laudes de¬
bi tae resonent, jvire laudamus, et in eadem lingua Cliristi
Domini nostri praeconia et opera n ar r en tur, jubemus“. —
„Nec sanae fidei vel doctrinae aliquid obstat, sive
missas in eadem Sclavonica lingua canere,_ sive sacrum
evangelium vel lectiones divinas novi et veteris testamenti
bene translatas et interpraetatas legere, aut alia horarum
officia psallere ; quoniam qui fecit tres linguas principales,
hebraeam scilicet graecam et latinam, ipse creavit et alias
omnes ad laudem et gloriam suam." (Valv. VII. 405.).

881. Janez  VIII. tolaži Metodija zarad obrekovanj Vi¬
kingovih, kojega prepriča lažnivosti. Bil pa je ta V ih in g ali
Vihin, ali kakor ga grški životopisec sv. Klemena imenuje, bolje
slovenski Vihnik,  človek nemiren in čestilakomen, in samim
Bavarcem sovražen. Ko se je namreč 1. 894. prihlinil Arnulfu za
tajnika (cancellarius) in ga ta izvolil za škofa v Pasavi, spodi
ga z istega sedeža 1. 899. Solnograški nadškof.

Ko je bilo prejšnjega leta vse lepo vredjeno, mislil bi bil človek,
da se bo mirno razvijala cveteča stvar. Toda nemški škofi
se niso vdali papeževi naredbi, marveč preganjali so Me¬
toda še britkeje in kruteje. Za sredstvo in pomožnika jim
je služil Vihin  g;  oni so namreč nameravali, da bode po
padcu Metodovem — vsled tožeb poslanih v Rim — Vi-
liing postal škof Moravski pod nemško nadoblastjo. In res,
ta slavohlepni mož se ni hotel pokoriti Metodu, kakor je
bil ukazal papež — ; ,quem suo archiepiscopo (Methodio)
in omnibus obedientem esse jnssimus". — Dk,  celo neki
izmišljen list, češ, da je od papeža, vrinil je Svatopluku,
v kterem pismu je bilo rečeno, da je Metod prisegel, on
hoče opustiti slovensko liturgijo, in da Vihing mora na¬
sprotovati^ po zmožnosti protiviti mu. Svatopluk pa, —
nekaj iz vihraste brezznačajnosti, nekaj zapeljan po onem
listu — podpiral je Vihinga zoper Metoda. 'Svatopluk je
že pred porabljevai Metodijev vpliv na narod za svoje po¬
litične nakane, kot pomoček zoper germanstvo; kedar pa
mu sveti, strogi apostelj ni bil povoljen in ga ni treba],
in če je videl kako dozdevno začasno korist od german-
stva, obrnil mu je hrbet, zapustil ga, in ne branil pred
napadniki; in to je bilo zlasti zato, ker je pobožni mož
grajal njegove strasti z neomagljivo strogostjo, in ustav-
ljal se jim z apostoljskim pogumom v sveti gorečnosti. —
Ravno takrat je stopil Svatopluk v nekako porazumljenje
s kraljem Arnulfom  in z nemškimi škofi; zato je poslal

170

nemea Vihinga, Arnulfovega prijatelja, v Eim na posve¬
čenje. In da se je mogla sv. možu res sila goditi, soditi
je iz tega, ker papež rabi v tolažnem listu (881) besede:
,,quidquid enormiter adversum te est commissum"; in pa
iz tega, daje srčno žaljeni mož, v svesti pravice in dolž¬
nosti svoje, nekaj let'  pred smrtjo izobčil Svatopluka in
Vihinga. (Hub. 416—19.).

882—884. Spreta se zopet Arnulf in Svatopluk. Tolika pa
je bila vojska Svatoplukova, da so najednem kraju od solnčnega
vzhoda do večera skozi celi dan drugi za drugim korakali mi-
mogredoč vojaki njegovi. B rasla  v,  knez Slovenski med rekama
Dravo in Savo, stal je takrat na strani Arnulfa. — Papež Janez
VIII. je po svojih sorodnikih usmrten strupom in kladvom.

884. Mir zavlada med vladarjem Karlom  Plešastim in
Svatoplukom v Tulini (Austriae). Sedaj ni več dvomno, da je bil
Svatopluku prepuščen tudi del Panonije, ker nadaljevalec Fuldske
kronike ob 1. 901. Karantanijo  imenuje južni oddelek Mo¬
ravskega  kraljestva.

884. Metodij  posveti cirkev ssv. Petra in Pavla v Brnu
(Brunae). Toraj Metod ni bil umrl 1. 881. niti šel iz Moravije;
marveč umrl je,' kakor trdijo vsi životopisci, grški in slovanski,
884—894 med Moravci, v kterili veliki cirkvi je bil pokopan.

885. Zarad miru sklenjenega z Arnulfom zarote se Ba¬
varski knezi zoper Svatopluka.

Da je umrl Metod 1. 885 dne 6. aprila, to je sedaj dognana reč.
Bil je k pokoju položen v glavni cirkvi — Ecclesia Sy-
nodalis. Kje pa je iskati tisto cirkev, ni tako gotovo, kakor
se dandanes sploh misli; kajti v imenu „Welegrad (Levo-
gradec), ubi christianitas incepta est“ tiči neki otemneli
spomin na pričetek kristjanstva slov. v Moseburgu (Sa-
lavar), pravi Dudik. Da je zapustil Metod nad 200 du¬
hovnov po svojej obširni škofiji, v Moraviji in Panoniji —
da je pregnal Svatopluk Gorazda,  odmenjenega nasled¬
nika, z vsemi tovarši vred 1. 886. s silo čez spodnjo Do¬
navo; in sicer naščuvan od hudobnega Vihinga vsled ne¬
kega podvrženega lista papeža Štefana V.; — da so šli
najpred v Belgrad (stari Sigindunum), ter se od ondi razšli
dalje po Bolgariji, koje vladar je bil takrat vrli in učeni
Simeon;  — da je tam doli Klemen  spremenil Kirilovo
Glagolico  v sedanjo Cirilico  —:  vse to naj je tukaj
samo omenjeno.

V teh letih je Panonija materijalno veliko trpela.
Arnulf je bil viši glavar Karantanije in Panonije. — Ce
je Kocelj še živel, ni znano; 1. 877. je bil še. — Dva mejna
grofa v Avstriji (Ostmark) sta hotela postati neodvisna
in pregnati nadglavarja Ar ib o. Svatopluk je na strani

171

glavarja, Arnulf na strani grofov. Svatopluk pustoši Av¬
strijo, in ker Arnulf ne pusti, da bi grofa bila prognana,
napove mu vojsko; pride v Panonijo z mnogobrojnimi če¬
tami, jo pustoši in pribori. L. 884. Svatopluk slavno
zmaga in dobi od kralja Karola Pleše a del Panonije; 1.885.
je bil sklenjen mir; le nerad se vda Arnulf; bržkone je
bil zastopljen z Bavarskimi knezi, kteri so se zavolj tega
mini bili zarotili zoper — Svatopluk a.

173

Kopitar sprožitelj slovenske kme¬
tijske „Pratike“

Zapisal  dr.  J.  Bleiwois.

Slavni  naš  Kopitar,  po pravici „velikan učenosti*' ime¬
novan, v svojem vzvišenem delovanji na polji slovanskega slov¬
stva tudi ni prezrl potrebščin onega stanu naroda slovenskega,
čegar sin je bil ■— stanu namreč kmetijskega.

Naj to dokažem s pismom samim, ki je tej knjigi priloženo,
prav natanko posneto po lastnem rokopisu Kopitarjevem.

Če tudi je to pismo še na drugo stran zanimivo, pomen¬
ljivo je vendar najbolj zaradi tega, da ravno Kopitar  je sprožil
pri kmetijski družbi kranjski  misel, daje  v pouk našim
slovenskim kmetom v Blaznikovi tiskarni začela 1845. leta iz¬
dajati »Pratiko* 1  z razpravami umnega kmetijstva, — da tedaj
Kopitar  prav za prav je stvarnik one »Pratike", kateri se je
zaradi dodanih kmetijskih člankov dalo ime »Velike Pratike" v
razloček od navadne, samo koledarske.

Zgodilo se je pa to tako:

Dne 31. avgusta 1843. je odbor družbe kmetijske Kopi¬
tarju  na Dunaj poslal prve liste »Novic", ki so pričele izhajati
julija meseca 1843. v Ljubljani, in pa »Bukve za kmeta", katere
sem po želji navedene družbe isto leto na svitlo dal. V tem do¬
pisu prosili smo slavnega našega rojaka, naj bi tudi on, ki po¬
trebe našega ljudstva dobro pozna, »Novicam" blagovolil spisati
kak članek, kajti spis njegov  bil bi najodličnejši biser mlademu
časniku, ki se ne omejuje samo na kmetijstvo in obrtnijstvo, ter
se je lepo širiti pričel po svetu slovenskem.

Na ta dopis je došel 10. oktobra 1843 družbi kmetijski
Kopitarjev  odgovor, ki je, kakor je bilo vže rečeno, priložen
v izvirniku tej spomenici na koncu.

Naj tedaj iz aktov družbe kmetijske stopi to pismo na beli
dan — v dokaz iskrenega rodoljubja tega moža, katerega Kranja
naša ponosno imenuje svojega rojaka!


173

Kopitar pa Pypin in Kolar.

Sestavil J. Marn.

Znamenito je opazovati, kako novejši čas slavni naš rojak
Kopitar prihaja na dan pri vseh, kteri se soznanjajo s slovstvom
slovanskim. Tako se na pr. v dr. Jagičevem „Arcliiv. f. slav.
Philologie IV. Berlin. 1880" marsikaj vže pojasnjuje po pismih
Dobrovskega do Kopitarja. Tako sta 1. 1865 ltusa A. N. Pypin
i V. D. Spasovič spisala „Obzor istorii slavjanskich lite¬
ratur"  ter dala to književno zgodovino slovansko v drugem
predelanem in dopolnjenem izdanji v Petrogradu 1. 1879 — 1880
na svetlo, ktero je v nemško prevodil Traugott Pech ter založil
F. A. Brockhaus v Lipsku. V prvem zvezku 1.1880 se str. 369 —
395 opisujejo Slovenci. Proti koncu kaže spisovatelj R u s P y p i n
velika dva učenjaka naša Kopitarja pa Miklošiča,  in ome-
nivši prvega književnih del opisuje — se ve — po ruskih virih
(Hilferding — Les  Slaves Occid. i Sobr. Sočin. II, 79 — 80; Bod-
janskij — O vremeni proischožd. slav. pismen; Slovnik naučny-;
A. H. Vostokov — Sbornik II. akad. otdel., Bd. V. itd.) delo¬
vanje in značaj Kopitarjev  v nemškem prevodu takole:

„K op it ar liatte olme Ziveifel den Charakter eines richtigen
„Absolutisten u , me sein Biograph im „Slovnik naucnij 1 ' bemerJct, eines
galligen, intoleranten Mensclien, der eine hohe Meinung von sich, aber
keine liohe von seinen Gegnern liatte (doch mit Ausnahmen). Der Ver-
fasser hat von Ohrenzeugen, die mit Kopitar gesprochen haben, ge-
hort, dass er z. B. mit grdsstffr Hochachtung von Vostokov gesprochen
habe, der doch gar nicht an die „slovenische“ Theorie glaubte. Wir
wollen iiber diese Persbnlichkeit kein definitives Urtheil fdllen, meinen
aber, dass es damit nicht gethan ist, tcenn man ihn einen „Mephisto-
plieles“ oder osterreichischen Agenten oder Slavenfeind nennt ; es
konnten in diesem Charakter ganz aufriclitige Ziige sein, die man
nicht sehen will. Erstens spiegelte sich an Kopitar die Geschiclite seines
Stammes tvieder, der Iclein, iveit von den ubrigen getrennt, schon langst
in katholische Ausschliesslichkeit getrieben war. Die Scliriftsteller
Krains ivurden seit lange zu deutschen Schriftstellern; die slavische
„Renaissance u  enveckte auch in der folgenden Generation Krains
keine so rosigen Ervoa/rtungen ivie anderivdrts,  — sie zeigte sich Pre¬
šern nicht in demselben Licht ivie Vraz; eineZukunft envartete man

174

allenfalls neben den Deutschen, aber nicht olme, gesclmeige denn iiber
Umen. Ziveitens war Kopitar eben deshalb leein Russophile, me viele
Cechenjener Zeit, mit denen die rtmischen Slavisten and Freunde de.s
Slaventhums besonders verkehrten, indem sie sich nach jenen und sich
selbst einen Begriff bildeten, iras eigentlich ein „Slave“ sein miisse.
Wdhrend der Mangel an Russophilmthum seine Grande haben lconnte,
identificirte man dies in Russland mit, „Feindsdhaft gegen das Sla-
oenthum u . Allein der nnparteiische Beobachter wird zugestehen, dass
dieser Mangel an Russophilenthum nicht blos in jener Zcit ein nicht
seltener Zug des ivestlichen gebildeten und bei sich zu Hanse pcttrio-
tischen Slaventhums war, sondern auch jetzt hdnfig iti der Isolirung
des letztern vom Ostslaventhum zurn Ausdruck kommt. Als Residtat
zeigt sich ein getvisser Skepticismus bezUglich der slavischen Dinge,
verschdrft durch die ungiinstige Luge der eigenen Heimat, und hierbei
konnten besonders die sdticachen Seiten des „Panslavismus u , wie es
ja deren gab, in die Augen fallen. Wir ntissen jetzt, dass sich z. B.
sein Veraacht gegen einige damals entdeckte DenJcmdler der altče-
chischen Literatur sehr bewdhrt hat. ,.Feindschaft gegen das Slaven-
thum u  lasst sich schiver mit cler ei/rigen Theilnahme vereinigen, die
er Vuk zu Theil iverden Hess. Auch der beriihmte Safafik, dem ein
so grosses Verdienst um die slavische Wiederbelebung zukommt, tvar,
ude sich der Verfasser selbst in einem Gesprach mit Safafik in dessen
letzten Lebensjahren uberžeugen komite, nicht frei von starkem Miss-
trauen und Ziveifel. Endlich fand sich bei Kopitar katholische Ex-
clusivitdt ; aber es tvar nicht genug, daraitf mit griechisch-orientalischer
Exclusioitiit zu antivorten. Kurz, Kopitar's Charakter zu erkliiren,
ist eine venvickeltere Sache, als man geu-ohnlich annimnitZ

L. 1879 je priobčil v Moskvi Rus Nil Popov  pisma nek-
terih učenjakov k Pogodinu (r. 1800, u. 1875), in v prvem zvezku
koj v predgovoru pripoveduje, kako je sodil Po go din o Kopitarju
hvalno pripoznavaje silno učenost in delavnost njegovo, da je bil
„pylkij katoliku vtt duše" a je imel „nečto voliiterovskoe, sarka-
stičeskoe vo vzgljade na predmet.v" itd. — Šafafik  ga n. pr.
hudo opisuje v svojih nemških listih do Pogodina, kjer mu pravi:
„Ein walirer Nolimetangere, der Wiener Mephisto, Diener u. Organ
der rom. deutseh. poln. Jesuiten; der IViener Kappa" itd.; vendar
naposled iskreno spoznava: „Sollten >Sie glauben, dass ich K o p.’s
Gelehrsamkeit nicht anerkenne u. s. w., so \vtirden Sie in einem
grossen Irrthum sein. Ich liabe K. nie feindlicli behandelt und
ihm seine Feindseligkeiten verziehen itd." —

Tako je jako lepo in obema na hvalo, kar piše pobratim
Safarikov J. K o 11 ar (r. 1793, u. 1852) o poslednjem svojem ob¬
iskanji 22. julija 1844 na smrt bolnega Kopitarja, in nam je za
njegovo spomenico poslal z Dunaja stud. phil. M. Murko.  —
Bere se to poslovilo slavnih in blagih dveh mož v „Cestopisu
drugem" (str. 3. 4 v Koberovi izdaji 1. 1863); naj vrli Slovak
v svoji krepki, lahkoumevni besedi pripoveduje sam;

175

„Ve Vidni toliko jeden den Jsme se zdržovali. Uslyšev, že
p. Kopitar nebezpečne riemocen jest, navštivil jsem jej” ačkoli
ina manželka a jini tamejši pratele a Slavjane proti tomu
byli z osobnili pfičin, ant' pry muž tento pp. Safarika, G-aje,
ni n e a jine Slavjany v poslednicb svych spisech tčžce urazil.
Ja vsak' chteje dati jednou pfiklad Slavjanske svornosti a
siruflivosti šei jsem k panu Kopitarovi. Prijal mne na ne¬
močnem lužku svem nad všecko očekavani nejen privčtivfi ale
vroucne a srdečnč. Ponevadž pak pro bolest hrdla mnoho
mluviti nesrnčl. ruky mi pofad stiskal a vice skrze posunky nežli
slova mluvil. Kd.yž jsem se na jeho učene nedokonane prače,
spisy a pozustatky ptal: ,,komu to zanecha a kdo to dokona ?“
odpovedšl: „Mala starost o to; Napoleon reki: my se domnivame,
že jsme snad nenahraditelni, ale sotva zemreme, pet i deset
jinj r ch na naše misto se tiskne. Tak je i s učenymi a s knihami".
Když jsem se ho ptal na Slavjanskou stolice v Pline, povedel, že
svet o tom vice mluvi, než snad ve skutku pravda jest. Ja, pry,
vyučil a uzpfisobil jsem k tomu jednoho dalmatinskeho mnicha
v Rime, za časa meho tam se zdržovani, ale jakove to nasledky
miti bude, nevim. Konečne s jakousi nevymluvnou radosti ukazal
mi krasny exemplar biblie ostrožske, ktery nedavno z Petro-
hradu byl dostal. Ivdyž jsem ji ze stolu k posteli k nčmu pri¬
nesi, hasnouci oči se mu jeste rozjasnily a skvely co oheii. ,,To
je poklad krasnv, drahy a všem Slavjanum mily !“ Odtud bylo
videti, jak vroucim ctitelem stare slavjanske reči byl Kopitar.
Pri odchodu loučil se s tičko u duši a opravdovš mudrckou od-
danosti se mnou rka: „pfi vašem navratu z Italie vy mne již
sotva uzrite", kterež tušem' se i skutečne splnilo. Sit ei terra
leviš! Na jeliolidskč krehkosti zapomenme, jeho velikych zasluh
o naš narod sobS važme."

176

*

<»

Slavnost Kopitarjeva

v nedeljo dne 22. avgusta 1880

v

Repnjali.

Po časopisih sestavil J. Marn.

Kar  so  dijaki slovenski, vzbujevani po svojih domo¬
ljubnih učiteljih, celo na vseučiliščih javno jeli čislati rojaka svo¬
jega učenjaka (cf. Slovenija  dne 31. okt. 1877 na Dunaju) in
kar je Matica Slovenska  sklenila pokloniti Kopitarju spo¬
menico, osnoval se je tudi v beli Ljubljani iz vrlih rodoljubov
odbor, kteri — dr. V. Zarnik  na čelu — je ukrenil o Kopitar¬
jevega rojstva 21. avg. 1780 stoletnem godu tudi v deževnem
vremenu napraviti mu slavnost na domu v Repnjali po nasled¬
njem programu:

1. „Sokol“ in Sitalniški pevci se zbero ob 6. uri zjutraj v restavraciji
tukajšnje čitalnice iii odrinejo potem z zastavami in mestno godbo na kolodvor
južne železnice.

2. „Sokol“ in pevski zbor odpeljeta se ob 7. uri po Rtidolfovej železnici
do Vižmarjev, od koder gresta peš v Tacen, kjer bodo vozovi čakali.

3. Ob 9. uri zajutrek v krčmi pri Ingliču na Skaručini.

4. Ob '/,11. uri prihod v Repnje.

5. Ob 11. uri maša v cerkvi sv. Tilna v Repnjali, pri katerej bodo peli
čitalniški pevci.

6. Po maši odkritje V vzidane plošče na Kopitarjevem domu, slavnostni
govor, govori g. prof. Prane 8 uk 1 j e.

7. Ob 1. uri skupni obed v Vodicah pri Lužarji.

8. Odhod iz Vodic ob '/,5. uri popoludne skozi Gameljne in črez črnuški

most.

9. Prestanek na Ježici in potem vrnitev v Ljubljano.

Nameravana slavnost se je dokaj kasno razglasila, vendar
je odmevala malo da ne po vsem svetu slovanskem. Celo Neslo-
vani na pr. Francozi, Angličani, Italijani, Nemci itd. so se o tej
priliki spominjali slovenskega Kopitarja; kaj še le Slovani,  na
pr. Rusje, Poljaci, Čehi, kterih listi so jo deloma opisovali ali v

društvih in po svojih glasilih presojevali knjige p. Glag. Cloz. itd.
— Iz Sred ca v Bolgariji  se je poročalo, da je dne 23. avg.
1880 ondašnja »Slovanska beseda"  v slavo spomina našega
Kopitarja napravila bila zabavni večer. Jeden član društva pre¬
daval je životopis in po dokončanem govoru vskliknilo je zbrano
društvo trikratno »Slava Kopitarju našemu!" — Hrvatski „Ob-
zor je kazal ob kratkem Kopitarjevo slavnost, in „Vienac“
je po opisanji njegove delavnosti po dopisniku (B.) sicer nekako
obžalovaje se izrazil: „Da je kojom srečom bio Kopitar našim
Ilircem" ono, što je bio Vuku Karadžidu, našla bi njegova sto-
godišnjica još radostnijega odziva i u nas Hrvata. 11  — Tako je
pisal: S1 o v i n a c (III, 18) v Dubrovniku: „U mislu te specijalne
Slovenštine, rekao bi da je ova SA r ečanost protekla" itd. — Bila
je vendar dostojna, kakor spričujejo vsi slovenski časniki p. No¬
vice, Slovenec, Gospodar, Edinost, vzlasti krepko Soča (št. 35—
41) itd. —• Najbolj na tanko opisal nam je Kopitarjevo slavnost
Slov. Narod.  Z ozirom na to svečanost pravi vže 22. avg.
(XIII, 192) na pr.:

Včeraj je minilo sto let, kar se je iz našega sloven¬
skega naroda rodil Jernej Kopitar,  zvezda prve vrste na
učenjaškem svetu, veleum, ki je ne le svojim vrstnikom bil
kažipot v jezikoslovnej znanosti, nego jej je znal nova pota od-
lcazati in jej novih izvrstnih delavcev vzbuditi in dovesti, kateri
so kakor njegovi učenci (Vuk in Miklošič) epohalno znanstveno
delavnost razvili in tako tudi k političnemu razvoju Slavjanstva
največ storili.

Temu velicemu možu, učenjaku in posrednjemu pospeševalcu
razvoja Slavjanstva se slovenski narod denes oddolžuje. Postavil
mu bode z malim znakom, z vzidanjem kamenene plošče v njega
rojstveno hišo, tudi viden spominek,  v znamenje častenja njega
veleuma in zahvalnosti za njega delo, kakor tudi v znamenje
izpodbuje mlademu učečemu narastaju, naj posnema domoljubno
delo za razvoj slavjanske kulture in slavo slavjanskega imena.

Kopitar je bil jeden prvih, ki je z velicim znanjem in torej
z veliko avtoriteto tolmačiliujim učenjakom, o Slavjanstva ne¬
vednim, ime, pomen in skupnost  našega roda. Govoril je o
Slavjanili  na Kranjskem, ne o Kranjcih, o Slavjanili  na
Češkem, ne o Peničih, kakor je bila prej navada. Pa tudi v no¬
tranje je njegovo delo politično važnost imelo: odprl je Slavja-
nom samim oči za veliko njih preteklost, podal jim ključe jezi¬
koslovne znanosti do prvega vira nepokvarjene staroslovenščine,
tega divnega jezika naših svetih apostolov Cirila in Metoda, ki
sta se moževno trudila v srednjej Evropi ustanoviti veliko slav¬
ja n s k o s a m o s t a 1 n o državo,  in slavjanščini pridobiti tako
veljavo, kakor jo še le v prihodnje čase dobiti mora, ako se mi
varujemo grehov, katerih so naši predniki deležni bili in s tem
razcvet Slavjanstva za tisoč let zavrli.

12

178

In ta veliki talent, ta odločujoči prvoborec v celej slovanskej
jezikovnej znanosti, ta prižigalec luči do temot slavjanske pre¬
teklosti, Jernej Kopitar, bil je — sin nevednega, neukega, malega
slovenskega kmeta,  sin iz priprostega naroda slovenskega!

In narod, ki je rodil take veleume, ta narod mora imeti
še duševne moči v sebi,  da bode rodil še druge take velike
može, in upajmo, da morda še večje, ki bodo svečeniki bodoče si-
jajnejše kulture slavjanske!

Če so v prejšnjih neugodnejših časih iz našega naroda vz-
rastli veliki možje, opravičena mora biti naša narodna nada, da
se v bodočnosti, ki nam se duševno milejša obeta nego je bila
preteklost, proizvodna moč slovenskega naroda ne
bode izjalovila, temuč, da nam slovenska domo¬
vina rodi za vse stroke duševnega d e1a j e d n a cih
vrednih sinov!

Slavnost sama pa se opisuje v št. 193. 194. nekako takole:

Stoletnica Jerneja Kopitarja  se je v nedeljo v
Repnjah, rojstvenej vasi pokojnega učenjaka, dostojno in sijajno
vršila, kljubu temu da je ves dan deževno vreme kazilo razvoj
slavja, katero bi se bilo ob ugodnejem vremenu še vse bolj veli¬
kansko razvilo. — Zbrani v ljubljanskej čitalnici so bili v za¬
dregi, kaj storiti; nekateri, zbavši se slabega vremena, vrnili
so se domov, drugi, pogumnejši „Sokoli“ ter pevci pa so se na¬
potili na kolodvor. Rotloljubje ter veliko spoštovanje nezvenlji-
vega imena Kopitarjevega je zmoglo vse premisleke.

Dospevši na Vižmarijski kolodvor, ogledali smo se in pre¬
šteli, koliko nas je, ki kljubujejo vremenu. Število Ljubljančanov
nij bilo tako veliko, kakeršno smo vajeni videti pri navadnih
izletih. Blizu sedemdeset „Sokolov“, pevcev čitalniških, ter okolo
deset vseučiliščnikov iz Gradca ter Beča je pozdravila deputacija
Šentvidske  čitalnice se svojo prekrasno novo zastavo. Godba
pod vodstvom g. Zornerja vstopi se v vrsto, vsi se vsporedimo
in hajd! po vlažnem blatu naprej. Nijsmo še dolgo hodili, ko nas
dohiti ,,Sokolova“ konjiča,  in se postavi sprevodu na čelo. V
vasi V iž m ar j ih so bili čestilci Kopitarjevi sijajno pozdravljeni.
Vsa vas se je ovila v narodne slovenske tribojnice, ljudstvo
jih je živo pozdravljalo in na dveh krajeh so grmeli možnarji.
Gostje iz Ljubljane so bili slovesno zopet v Tacnu  sprejeti. Na
konci posavskega mostu je stal velik in lep slavolok z napisom:
»Pozdrav čestilcem Kopitarjevim!" »Slovenci Slovencem!“

V Tacnu so čakali gostov iz Ljubljane vozovi. Kmalu so
bili vsi zasedeni in konji so potegnili proti Skaručiui. Okolo 9.
ure smo dospeli tja, mokri kakor miši, kajti mej potom nas je
Jupiter Pluvij posebno obsul se svojim mokrim darom. Vas je
bila praznično ozaljšana, iz možnarjev se je streljalo, a najlepše
je bila okrašena Iugličeva  gostilna, kjer smo se odpočili ter

179

okrepčali z gorkim dobrim zajutrekom, a otrpnele svoje ude
ogreli si s kozarcem zlatega vinca. Pevci, kateri so prave slo¬
venske trdne kosti, sladili so zajutrek se slovenskimi ter lirvatskimi
pesmami. Duševno razpoloženje izletnikov se je pa še s tem obolj-
šalo, ker je za en čas nehalo deževati, da si se tudi nij še raz¬
jasnilo. iz Skaručine, kjer so se čestilci Kopitarjevi vže zdatno
namnožili, odrinilo se je protiRepnjam  ob 10. uri. Veliko vrsto
voz otvorila je konjiča,  banderij, sestavljen iz „ Sokolov" ter
kakih 20 kmetov na konjih  iz tamošnje okolice, ter posest¬
nikov iz Kamenika.  Vsi so nosili majhene slovenske  tro¬
bojnice. Ob '/ai uri smo dospeli v Rep nje.

Nebrojna množica naroda sprejela je v Repnjah goste z nav¬
dušenimi pozdravi, na več krajeh so grmeli možnarji, v zvoniku
cerkve sv. Tilna so pritrkavali, a vsa vas je bila prav okusno
ozaljšana z izključno narodnimi trobojnicami. Po kratkem po¬
stanku pred domom Kopitarjevim  odrinil je „Sokol“ ter či-
talniški pevski zbor na hrib v cerkev sv. Tilna. Samo neznaten
del občinstva je dobil prostor v cerkvi, večina je morala ostati
na prostem, na dežji. Sv. mašo je bral prof. Tomaž Zupan,
a stregla sta mu pri tem sv. dejanji dva »Sokola 44  in peli so
znano precizno čitalniški pevci. Ljudstvo domače se je kar za¬
maknilo v petje, kakeršno je samo malokdo izmej njega kedaj čul.
Po maši so se vsi vrnili na Kopitarjev dom, kjer se je po pro¬
gramu odkrila vzidana plošča, spomenik, postavljen na slavo Ko¬
pitarjevega imena. Hiša, kjer se je rodil naš slavni učenjak
Jernej Kopitar, je navadna zidana kmetska hiša. Za ta dan so
jo pa posebno ozaljšali. Na enej strani, ki je obrnjena proti cesti,
'bila je na sredi nad vzidano kameneno ploščo slika Kopitarjeva,
katero je po verjetnem izročilu izdelal prof. Globočnik,  kteri
ima spioh za vso svečanost še prav posebne zasluge. Na obeh
straneh pa so se vrstili izreki slavnih mož in sicer v slovenskem,
latinskem ter nemškem jeziku, posneti po spisu prof. J. Mar-
novem v „Učit. Tovarišu 4 * 1. 1800 št. 1—12. Naj zabeležimo te
izreke, kakor so se tam vrstili. Na desno Kopitarjeve slike:

NosiKuženo glavo s častjo
Sem vseh premagavee.

Prešern.

Monstrum scientiarum.

Gri  mm.

Europaische Celebritat.

Čop.

Na levo Kopitarjeve slike:

Misel se sveti in duh slovenski na zraku Evrope!

Koseski.

180

Sagacissimus philologus, vir celeberrimus!

Miklošič.

Der grdsste slavisohe Kritiker unseres Jahrhunderts.

Han uš.

Pod sliko:

Kjer se časte modrine,

Tam se imenuje moj sin.

Slovenij a.

Na tisoč in tisoč ljudstva slovenskega se je zbralo okolo
Kopitarjevega doma; dež, ki se je vlil z novo močjo, nij nikogar
motil. Pevci se vstopijo v kolo ter zapojo Jenkovo (Besede Si¬
mon J. skladba Davorin J.) ,,Molitev": Ti ki si ustvaril nas ko
listja, trave, pol sveta podaril, sinom majke Slave!

Profesor Šuklje,  mož posebnega govorniškega talenta,
prevzel je bil na odborovo prošnjo slavnostni govor. Stopivši na
oder govoril je tako:

»Predragi rojaki! Od daljnih stranij prihiteli smo denes v
prijazno to gorensko vas, pred to priprosto kmetsko hišo, da
vredno obhajamo spomin našega rojaka Jerneja Kopitarja, kateri
se je rodil 21. avg. 1780. Minolo je tega stoletje  — za nas
Slovence pač važna doba polna vesele spremembe! Kajti takrat,
ko je Kopitar beli dan zagledal, bilo je videti, da bode Slovenstvo
uničeno po silnem tujem pritisku. Jezik naš se je zaničeval, po
šolah in uradih šopirila se je tujščina, nismo imeli niti književ¬
nosti niti inteligencije, narod ves je spaval in škodoželjni so¬
sedje obetali so mu isto nečastno smrt, katera je podavila slo¬
vanski živelj v severnej Nemčiji, na Saksonskem in Pruskem!

»Ali božja previdnost nij dopustila, da bi se uničilo tako
plemenito, tako čvrsto pleme slovensko! Nastali so možje, ki so
naš narod oteli gotovega pogina. Mej temi možaki pa se moramo
hvaležni potomci v prvej vrsti spominjati J. Kopitarja. Bistro¬
umen je bil kakor malo kedo, ter tako silne učenosti, da ga je
največji učenjak nemški, Jakob Grimm,  imenoval „mon-
strum s ci en ti ar um“.  Ime njegovo zaslovelo je mej vsem
učenim svetom, največji duhovi iste dobe, Gothe in Humboldt,
Grimm in Schlegel bili so ž njim v prijateljskej zvezi, inostranske
akademije imenovale so ga svojim članom, kralji in cesarji so ga
odlikovali — ali vendar nij nikdar pozabil, da ga je rodila mati
slovenska! Takrat, ko se je vsak bore pisar sramoval slovenskega
imena, povzdigoval je odlični mož s pravo navdušenostjo svojo
domovino, branil z ostrim peresom svoje rojake, hvalil njih na¬
darjenost, slavil krasoto slovenskega jezika ter veroval v boljšo
bodočnost slovenskega naroda!

»Toda ravno temu narodu pretila je silna nevarnost, da se
mu popolnem spridi njegov jezik. Le po kmetih govorilo se je

181

bolj čisto, po mestih pa se je čula neka zoperna sodrga in le-ta
vplivala je tudi na slovenske pisatelje, kateri nijso razumeli
jezika ter zakonov njegovih. Tu pa je Kopitar svojim rojakom
1.1808 kot neprecenljivi zaklad podaril prvo slovensko slov¬
nico na znanstven e j podlagi  „6ram m a ti k d er slavi-
schen Sprache  in Krain, Karnten und Steiermark", učeno
delo polno genijalnih nazorov in novih idej, po katerem je on
postal oče slovenskemu jezikoslovju!

„Ali Kopitar Slovencem nij samo razkrival zakonov njih
jezika, seznanil jih je tudi se z a če tki slovenske povestnice.
Dokazal je namreč, da smo Slovenci potomci onega velikega
naroda,  ki se je nekdaj razprostiral od tirolskih snežnikov in
bavarske planote do dunavske nižine, kjer se Sava in Drava
zlivate v silni Dunav. Dokazal je nadalje v glasovitem „Gla-
golita Clozianus", v „Prolegomena historica in evangelia slavica
eccl. Remensis" ter drugod, da so bili naši slovenski pradedje
prvi slovanski kristijani ter da sta slovanska blagovestnika Ciril
in Metod uprav v našem jeziku pričela slovansko liturgijo in
slovansko slovstvo. V istem „Glagolita Clozianus" objavil je tudi
staroslovensko slovnico in kratek slovar ter staroslovenski jezik
pojasnil z novoslovenščino. Če so preje tudi slovanski jeziko¬
slovci nas prezirali, če je slavni Dobrovsky sam naš jezik imel
za zanemarjeno in ponemčeno narečje, morali so se odsihmal po¬
sebno ozirati na novoslovenščino, tembolj, ker je Kopitar sebi in
svojemu narodu zapustil vrednega naslednika, slovečega profe¬
sorja Miklošiča, ki še dandanes slavno nadaljuje, kar je mojster
njegov tako srečno in vspešno pričel. Pač se lehko ponašamo s
tema možema, katera po izreku hrvatskega pisatelja Fr. Kurelca
kakor „dva čara slovinska" vladata na polji jezikoslovnem.

„To so tedaj Kopitarjeve zasluge za narod slovenski; — ali
on jih ima tudi za Slovanstvo sploh. Živo se je zanimal za vsak
napredek, za vsako gibanje slovanskega duha. Tako je izdatno
podpiral Dobrovskega, zlasti pri izdavanji slovečega dela: „In-
stitutiones linguae slavicae veteris dialecti"; tako mu je bilo po¬
sebno na srcu mlado srbsko slovstvo in baš Kopitar je napotil
Srba Vuka Stefanoviča Karadžiča, da je spisal prvo srbsko slov¬
nico in slovar ter nabral ono prekrasno zbirko narodnih pesnij,
ki so še denes pravi kinč vsemu Slovanstvu ter se v svojej divnej
lepoti morejo primerjati neumrjočim Homerovim spevom. Znanje
staroslovenščine pa, po katerem se slovanski jeziki in ž njimi
vred tudi slovanska srca vedno bolj si bližujejo in zlagajo, bilo
je utemeljeno po Kopitarju in Dobrovskem; in Kopitarju gre tudi
zasluga,_ da so se po avstrijskih in inostranskih univerzah za ta
prevažni predmet ustanovile stolice, kjer sedaj odlični učenjaki
razlagajo slovanski jezik in lepoto njegovo.

„Tak je bil tedaj, predragi rojaki, J. Kopitar, čegar spomin
denes obhajamo. Če ga občuduje ves omikani svet, če ga tuji

m

narodi prištevajo prvim učenjakom našega veka — koliko bolj
ga moramo slaviti Slovenci, katerim je posvetil sad svoje uče¬
nosti, trud svojega življenja! Skromno znamenje naše hvaležnosti
naj bode ta spomenik na Kopitarjevej rojstnej hiši. Čuvajte ga
skrbno, vi domačini iz Repenj in iz fare Vodiške, kajti v istini
se morete ponašati z rojakom, po katerem ste dosegli, da Re-
penjsko vas poznajo po širokem svetu, kjer koli se spoštuje um
in učenost. Ti pa, omikana mladina slovenska, oziraj se na ta
spomenik ter uči se po Kopitarjevem izgledu ljubiti narod, gojiti
znanost, iskati resnico! In ti, narod slovenski, obdan od pro-
tivnikov, vedno še v hudem boji za obstanek, če ti v junaškej
tej borbi kedaj sape primanjkuje, _ poglej to kamenito ploščo ter
pomni, da narod, ki je v najhujšej revi rodil in odgojil take si¬
nove, kakor je naš Kopitar, ne more propasti na vse veke ne!
In tedaj zakličem jaz: Kopitarjevemu spominu slava!"

Burni slava-klici in živio-klici done iz naroda po zelenej
dolini.

Izvrstnemu govorniku čestitalo se je z vseh stranij in zopet
so grmeli „ živio “-klici. Pevci zapojo za tem F o er s ter j e vo:
,,Spevajte Bogu", a godba zasvira »Naprej!"

K svečanosti odkritja spomenika na Kopitarjevem domu
došle so deputacije iz vseh krajev. Zastopana so bila večjidel
vsa kranjska mesta, osobito Kamenik, Kranj, ŠkofjaLoka.
I)a Ljubljančanov ne omenjamo, videli smo tukaj prvoboritelja
koroških  Slovencev poslanca g. prof. Einspielerja  ter ž
njim koroškega slovenskega posestnika gosp. Bajca,  ki je prišel
k slavnosti. Se Štajerskega so bili navzočni znani g. župnik
Božidar Raič,  profesor M a j c i g e r, profesor Hubad,  prof.
Glaser; prof. Podgoršek  iz Rakovca, Dr. Klemenčič  iz
Gradca, prof. Mirilner  iz Bregenza; Iv. Dolinar  iz Trsta.
Iz Zagreba je g. Toma Gajdek,  predsednik društva svetojero-
nimskega v Zagrebu, stari prijatelj narodu slovenskemu, poslal
k svečanosti g. profesorja dr. Suka,  da zastopa navedeno društvo
pri svečanosti. Nadalje je bil navzočen iz Zagreba tudi prof. dr.
Celestin  kot zastopnik akademije znanosti, Hrvatske Matice
in hrvatskega „Sokola". Zastopniki Hrvatov  in telegrami ter
dopisi iz Hrvatskega, katere priobčimo niže, so bili kakor vselej
s posebno srčnostjo sprejeti.  — Narodne slovenske inte-
ligencije, celo nekaj narodnih gospa, zlasti pa dijakov  je bilo
oil vseh krajev Slovenskega jako mnogo došlo.

Plošča, katero je kamenosekarski mojster Vincenc C a m er ni k
iz Ljubljane jako umetno izdelal iz črnega mannora, ima napis
v zlatih črkah:

TUKAJ SE JE RODIL

JERNEJ KOPITAR

21. avgusta 1780.

Postavili Čestilci ob stoletnici.

183

Slovesnost odkritja plošče se je. vršila jedva kake pol ure,
dež je delal vsem dosti sitnosti, o sobi to pa govorniku in pevcem.
Po dovršenem slovesnem aktu hitelo je vse v Vodice, četrt ure
oddaljene. Nij sicer daleč to, ali v tem blatu gaziti, kakor gaje
skupaj naneslo nebrojno število naroda ter shodilo, — to nij šala!
Vendar človek vse prestane. Sicer umazani in do kože marsikdo
premočen, dospeli smo v Vodice k Lužarju  pod streho in na
suho. Na cesti iz Repenj je bil pred Lužarjevim domom postav¬
ljen krasen slavolok; vsa vas je bila izredno in okusno ozaljšana
in streli iz možnarjev so naznanili prihod gostov. Za vse olep-
šanje v Vodicah imata tamošnja gospoda duhovnika velikih za¬
slug, na čemer jima gre hvala.

Za jedno uro je bil programom določen skupni obed pri Lu¬
žarju. Na potu iz Ljubljane v Repnje je bila misel soglasna, da
bode na tem skupnem obedu zbog prav neljubega A'remena vidna
marsikaka praznota. Vse se je motilo v tem obziru. Oglasilo se
je toliko gostov za obed, da so se morali razdeliti v več delov.
Manjšina, gostje iz tujega, je šla v hišo v veliko dvorano, a večini,
»Sokolom", pevcem in drugim, odkazali so se jim prostori na
obširnem podu. Kosilo je bilo, kolikor se more zahtevati na
kmetih, kjer se mora vsaka reč posebe od drugod naročiti, iz¬
vrstno  in tudi postrežba  boljša, nego v marsikaterej ljub¬
ljanske]' gostilni. Čast tacemu krčmarju!

Mej obedom je svirala Zornerjeva godba, so peli čitalniški
pevci ter se je na obeh straneh napivalo. V dvorani je napil
prvi dr. Zarnik  cesarju. Na podu pa je s prva napil starosta
„Sokolov“ g. Ravnihar  na slavo Kopitarjevega imena, a g.
Hlavka  je napil slovenskim prvoboriteljem in slovenskemu na¬
rodu. Vseučiliščnik g. Bežek  je v svojej napitnici obetal, da
bode slovenska mladež zmirom stala trdno za slovansko pra¬
vično stvar, a voditelji slovenski naj jo podpirajo ter navdušujejo.

Mej tem pridejo iz sobane doli k »Sokolom", pevcem in
drugim slovenski državni poslanec dr. Vošnjak, dr. Zarnik,
prof. Einspieler v ter  župnik Božidar Rajč.  Navdušenje je po¬
stalo velikansko. Župnik Božidar Rajč  stopi na stol ter govori
o zedinjenji  vseh slovenskih pokrajin tako prepričevalno in
navdušeno, da se je ta navdušenost polastila tudi vseh poslu¬
šalcev. Dr. Vošnjak  je govoril mladini, osobito navzočnim vse-
učiliščnikom na srce. Vseučiliščnik g. D. Majaron  obeta v
imenu zbrane mladine, da hoče biti vredna lepega zaupanja.
Dr. Zarnik  je v svojem govoru govoril o najnovejšem nazi-
vanji „Deutschkrainer“, ter zavračal nektere nemške napade.
Prof. Šuklje  je omenjal v svojej napitnici žalostne prošlosti
naroda slovenskega, kteri se vendar glede duševne zmožnosti ter
nadarjenosti leliko meri s svojim nemškim sosedom.

Neizrekljivo navdušeno so bili vsprijeti telegrami, priposlani
zbranej družbi Kopitarjevih čestilcev od vseh krajev, tudi daljnih
slovanskih.

184

Govoril je zbranej družbi tudi zastopnik koroških Slovencev,
poslanec Einspieler.  Tudi Einspielerjev govor je bil navdu¬
šeno sprejet.

Državni in deželni poslanec g. Naber  g  oj  je govoril imenom
primorskih Slovencev naglašajoč nevarnost, katera preti tamoš-
njim Slovencem itd.

Vsa slavnost se je redno ter dostojno vršila, v presledkih
je svirala godba, ter so peli vrli pevci ljubljanskega čitalniškega
pevskega zbora. Okolo. 4. ure popoludne se je lepa slovesnost
zaključila, ter so se vsi vdeleženci pripravili na odhod v istem
redu, kakor so dospeli v Repnje. Poslovljenje od Vodiških doma¬
činov je bilo prav srčno.

S tem bil bi opis slovesnosti dovršen. A ker smo bili na
povratku v Ljubljano povsodi tako sijajno ter ljub e z njivo
sprejemani od kmetskih prebivalcev, bodi nam dovoljeno, da tudi
to omenimo.

Vasi, skozi katere smo se peljali, so bile na čast Kopitar¬
jevim čestilcem ozaljšane z narodnimi trobojnicami ter tudi se
zvonikov cerkvenih vihrale so zastave. V srednjih Gameljnili,
kjer je bilo istega dne slučajno tudi žegnanje, sprejeli so vaščanje
slavitelje Kopitarjeve iskreno kot svoje dobre prijatelje ter brate.
Vsa vas je bila na nogah, mlado in staro se je trlo okolo voz,
stiskajoč gostom roke, deklice obsipajoč jih s cvetlicami ter deleč
mej nje kranjske »bobe". Veliko iznenadenje pa je dohitelo če-
stilce Kopitarjeve na Ježici.  Pod slavolokom na cesti so ča¬
kala gostov slovenska dekleta z Ježice  v prekrasnih domačih
pečali.  Prav ob onem trenotku, ko so ravno gostje dospeli do
slavoloka, se je pa dež, ki je prej vže močno padal, neusmiljeno
vlil. Zato se je pozdrav od obeh stranij vršil prav kratko. A le¬
se v a hčerka z Ježice pozdravi čestilce Kopitarjeve, vračajoče
se se slavnosti. V imenu „Sokola“ odzdravi g. Armič,  potem
pa izroče dekleta lep venec »Sokolovej" zastavi a vdeležencem
Kopitarjeve slavnosti pripno krasne šopke na prsi. Ne moremo
si kaj, da bi tudi mi s tega mesta ne zaklicali vrlim rodoljub-
kinjam z Ježice:  Živele!

Pri Aleši je bil odpočitek kake pol ure, kjer se je vse se
slastjo spravilo nad dobro vino in okusno jed, posebno oni, ka¬
tere so lojterski vozovi pretresli na grdem' potu notri do obisti.
Zadnji voz je dospel pred ljubljansko čitalnico ob '/ 2 9. ure na
večer.

K slavnosti Kopitarjeve stoletnice je „Matica slovenska"
odposlala pet odbornikov, da zastopajo društvo pri svečanosti.
Odbor »Matice slovenske” pa je tudi soglasno sklenil, da plača
vse troske za spomenično ploščo na rojstvenej hiši Kopitarjevej.

Telegrami, ki so odboru došli, so sledeči:

Dunaj.  Slava neumrlomu Kopitarju, otcu slavjanske nauke,
koga imao sam srječu poznavati na Dunaju; slava narodu, koji

185

zna poštovati svoje učene muževe, a raditi, kao su oni radili.
Pozdrav od svijuh ruskih slavista!  Živeli Slovenci!

Rajevsky.

Praga.  Beseda umelecka v PrazŠ, uznavajic velike za-
sluhy Kopitara o vedu slovanskou, kori se o den vyznamne slav¬
nosti slovenske pamatce velikeho učence, a provolava mu nehy-
nouci slavu!

Strakatž)  predseda.

Krapina.  Kopitar prije 45 godinah potaknuo i mene, da
pomnjivo gojim slavensku knjigu; s toga žalim, da njegovoj sve¬
čanosti prisutstvovati nemogu te kličem iz dna srdca: slava mu!

Ivan Kuk ul j e vi d.

Belgrad.  Slava slovenskom narodu, koji je celokup¬
no m Slovenstvu  dao Kopitara! Slava današnjim prvacima
slovenskim, naslednicima velikog rodoljuba, ne samo po krvi,
nego i po duhu! Slava sa svili krajeva neumrlome Kopitaru!

Sekretar srpskog učenog društva:

Kuj undžič.

Sofija.  Iz stolica-ta Soha na mnogovečno stradavše-to
novovozrodjeno slavensko gospodarstvo, slavenska beseda, bratski
vas pozdravlja za praznika na bezsmertni za slavenska nauka
Kopitara! (Drugo polovico tega telegrama izpuščamo, ker je nam
prišel tako skvarjen, da ga nijsmo razumeli).

Gr r e k o v.

N o vi s a d. Historija preporodaja srpske književnosti pre¬
pletena je sjajnim trakom imena Kopitarova. Srpski narod po-
štujuči pomen Vuka Karadžiča sječa se svagde s pietetom i Jer¬
neja Kopitara. Zato i književno društvo Matice srpske danas sa
oduševljenjem pozdravlja stoletnicu slavljenog pokojnika.

Književni odbor Matice srpske.

Dunaj.  — Na korist vseh Slovanov  delavšega moža
treba, da i vsi Slovani slave. Slovencem se pridružuje i češka
omladina ter kliče: slava Kopitarju, živeli njega slaveči Slovenci!

Akademicky spolek na Dunaji.

Zagreb.  Slovenci v hrvatskej  metropoli živeči, poši¬
ljajo vam srčen pozdrav in kličejo : bodi večen spomin učenjaku
Jerneju Kopitarju, živeli čestilci njegovi!

Bradaška, dr. Fon, dr. Kopač, Kos,
dr. Kosirnik, Kuralt,  M (v arn, Mušič,
Roš, Seunig, Stožir, Valjavec, dr.

Vajngerl, dr. Vidrid, Žepič.

13

186

Zagreti. Zadržan prisustvovati stoletnici, izročam Slo¬
vencem srčne bratske pozdrave od Bolgarov,  pošiljajoč ob
jednem dotično pismo v originalu, v katerem kličejo Slavjani
od Balkana  gromovito slava uspomeni Kopitarjevej za njegove
naučile zasluge, kakor v obče za Slavjanstvo tako posebno tudi
za Bolgare!

Za Sofijsko slavja lisko besedo:

Bezenšek.

Celovec.  V spomin stoletnice neumrlega učenjaka kli¬
čemo navdušeni: večna slava Kopitarju, slava vsem čestilcem
njegovim! Živi, živi duli slovenski!

Odborniki Mohorjeve družbe v Celovci.

Celovec.  Rodoljubom pomrlim večnaja pamjat! Rodolju¬
bom zbranim v Repnjah slava! Vsem delavnim rodoljubom slav-
janskim : mnogaja Ijeta!

Matija Maj ar v Celovci.

Celovec.  Učeni Kopitar je delal za naš narod z uče¬
nostjo: delajmo vsak po svojem stanu za srečo naroda slav-
janskega!

Rossbaeher v Celovci.

Celovec.  Slava narodu, ki časti svoje zaslužne može.

J a n e ž i č.

Trst.  Večna slava slovničarju Jerneju Kopitarju!

Čitalnica tržaška.

Viž  m ar  j e. Slava Kopitarju, živeli njegovi čestitelji!

H r a b r o s 1 a v O d 1 a z e k, Vižmarski.

Medvode.  Slava! kličem čestiteljem vednostnega velikana
ki narod budijo in spodbujajo potomce k duševnemu delu!

Milič,

železniški predstojnik v Medvodah.

Ljutomer.  Kopitarjeve slavitelje srčno pozdravlja

Ljutomerska čitalnica.

Trst.  Srčen pozdrav čestilcem Kopitarjeve slave.

Cegnar, Slavomir, Pogorelc,
Jože Kavčič, Jereb, Vadnov,
Čenčič, Hrabroslav Dekleva,
Friškovič, Jazbec.

Tullnerbach.  Slava Kopitarju, slovenskemu učenjaku.
Bog živi Kopitarjev rod!

Ivan Navratil,  na odpočitku blizu Beča.

187

Uakelc. Trud Kopitarjev sad mej Slovani naj širi obilno,
priča na glas, kaj ume svoboden, složen Slovan.

Resman, Grbi d.

Brežic  e. Slava Kopitarju, slava njegovemu duševnemu
sinu Miklošiču, čast in poštenje nepristranskemu vladanju Taaf-
feja in AVinklerja, ter zahvala zbranim čestilcem izdatelja „Gla-
golita Clozianus" izražajo v duhu navzočni Slovenci brežkega
okraja.

Tanšek.

Ptuj. Večnaja pamjat veleumnemu učenjaku Jerneju Ko¬
pitarju. Sokolovo oko njegovo odkrilo nam je tajno krasoto gla-
goliške prošlosti, opazilo, vodilo duhovite orjake: Srbina Vuka,
našega Miklošiča. Slava Kepnjam: Na zdar vsem denes tamkaj
navzočnim.

Za čitalnico ptujsko:

Žitek.

Golobkovo  na Češkem. Delavni v prid Slovanstva, ču¬
vamo pravico in resnico, proganjamo pa ošabnost in plitkost, kakor
vredni nasledniki Dobrovskega in Jerneja Kopitarja. Slava mu!

Lego.

Razen teh telegramov so došli tudi sledeči dopisi iz Zagreba:

Slavni odbore!

Veoma žalim, Sto uz najbolju vodju ne mogu se odazvati
tamosnjomu cienjenomu pozivu od 14. it. m. i što ni jedan od
akademika ne može biti svjedokom ove počasti, koju slovenski
rodoljubi priredjuju svojemu velikomu zemljaku i slavnomu slov-
jenskomu jezikoslovcu Jerneju Kopitarn. Ali taj propust nado-
mjestiti če prof. dr. Celestin, koj se tiem umoljava i ovlaštuje,
da akademiju i mene zastupa kod svečanosti, kojoj čemo biti
svakako duhom prisutni, buduči osvjedočeni o velikih zaslugah
neumrloga svečara.

Dr. Fr. Rački,

predsjednik jugoslavjanske akademije znanosti.

Dalje od „Matice Hrvatske":

Slavni odbore za Kopitarovu svečanost u Ljubljani!

U ime _ „Matice Hrvatske 1 ' čast mi se je najsrdačnije za¬
hvaliti na cienjenom pozivu od 14. t. mj. od Strane toga odbora
za Kopitarovo slavlje, te veoma žalimo, što nemože na toj bra-
tinskoj svečanosti nijedan od odbornika „Matice“ prisustovati.

188

Nu da ipak zadovoljimo želji našoj, opunovlašdujemo ovim našega
utemeljiteljnoga člana profesora dra. Fr. Celestina, da pri Vašoj
svečanosti „Maticu Hrvatsku" zastupa.

Sa bratinskim pozdravom
u ime upravlj. odbora „Matice Hrvatske":

Ivan Kostrenčid,
tajnik „Matice Hrvatske".

Od „ Sokola Hrvatskega 11 :

Slavni odbore za Kopitarovu svečanost n Ljubljani!

U ime „Hrvatskog Sokola" u Zagrebu čast mi je izraziti
tim naše veliko sažaljenje, da nijedan od odbornika našeg družtva
ne može prisostvovati pri liepoj bratinskoj Kopitarovoj sveča¬
nosti. Nego da ipak zadovoljimo svojoj želji, opunovlašdujemo
ovim svoga izvršujudeg člana, profesora dra. Fr. Celestina, da
pri Vašoj svečanosti zastupa „Hrvatski Sokol".

Sa bratskim pozdravom

u ime upravljajudeg odbora „Hrvatskog Sokola":

Dr. J o s. F o n.

izvrševaje svoj slabi opis, pravi poročevalec v Soči (X. 41)
v dan 100. godovnje Jerneja Kopitarja 1. 1800, ne morem si kaj,
da ne bi klical mladini slovenskej, kije  onega Kopitar¬
jevega dne pojavila toli svetega navdušenja, da bi jej ne klical:
Tol le, lege!  Vzemi Kopitarja v roke ter beri ga! Uči se iz
njega vednosti in resnice, uči se! Posnemaj ga v ljubezni do
naroda in uka, posnemaj ga! — Da vredna svojega rojaka in
domovine slovenske imaš pripravljeno pošteno srce in bister um,
ko velja stopiti kot Slovenec in Slovan z močjo za naroda samo¬
stojnost in prosveto. Da večna bo Slovencev cest!

To bode Kopitarja spomin najlepši, najvred-
niši!

Stran

1—111

Razgled.

Jernej Kopitar.

Kako je Kopitar svoje življenje sam popisal 1 1839. Spisi Ko¬
pitarjevi. Kopitar pa Mušicki, Dobrovsky, Safari k, Vostokov,
Miklošič. Kopitarjevo delovanje v dvorski knjižnici. Kopitar pa
Vodnik, Metelko, Čop, Prešern, Ravnikar. Slovanstvo v obče,
Slovenci. Dodatek. Zapisek manjših spisov Kopitarjevih in kje
so prišli na svetlo.

J. Kopitar in sedanja slovenska slovnica .: 112

Slovnice slovenske.115

Tri prošnje Kopitarjeve 1. 1809 .. 125

J. Kopitar pa Dr. J. Zupan.129

Patriotische Phantasien eines Slaven .132

SS. Cyrillus et Methodius.142

Slavorum eisdanubianorum historiae conspeetus chronologicus usque ad

obitum S. Methodii ,.146

Kopitar sprožitelj slovenske kmetijske „Pratiko“.172

Kopitar pa Pypin in Kolar.173

Slavnost Kopitarjeva 22. avg. 1880 v Repnjah ..176

Popravki.

V I. spisku str. 2 vr. 6 od /A.  nam. naprej čitaj najprej; str. 11 vr. 7
od zg. nam. prostopop cit. protopop ; str. 14 vr. 13 nam. tako čit. take; str. 17
v zadnjem odstavku nam. popisal cit. prepisal; str. 30 n. neizrečno č. neizre¬
čeno itd.; str. 37 vr. 8 šit. kar koli vemo; str. 46 vr. 10 e. na str. 403 Trubrr;
str. 62 v. 23 zabavljati nam. zahvaliti; str. 70 v. 26 vgnal nam. vrgel; str.
74 v. 30 v njegovem t. j. Miki. . .; str. 78 v. 13. čit. glas bolje od itd.; str. 82
v. 5 žit. 1821  nam. 1851; str. 88 v. 11 izbriši prve tri besede (Dokler je bil);
90 v. 1 nam. ne smemo cit. ne moremo; v zadnj. odst. pribavil nam. pristavil;
str. 97 v. 23 čit. nomške in latinske besede; str. 101 v. 14 čit. jako ugodno
itd. v. 17 izbriši od; str. 102 v 6. odst. čit, njegova slovnica opravila itd.
v. 15 čit. na nm. ena itd. Nektere manjše pogreške popravijo naj blagovoljno
čitatelji.