Nftnbia ptaCm t Leto X., št. 35. (wjutro« xxi. ponedeljek 26. avgusta Cena 2 D;« UpravnlStvo ujubijana., Knafljeva o — Telefon St 3122 3123, 8124 3125. 3126. Inseratnj oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova uL — TeL 3492 is 2492 Podružnica Maribor: Grajski trg 7 Telefon St 2456 Podružnica Celje. Kocenova aH ca 2 — Telefon 9t 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvori; 9L 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta §t 42. Podružnica Trbovlje: v bi SI dr. Baum-riuer la Uredništvo: PONEDELJSKA IZDAJA Ljubljana, Knafljeva ul 5. reiefoo •L 3122. 3123 3124. 3125 tn 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej m velja po oodt) preje mana Din 4.- po raznaftal-dh dostavljena Din 5.- mesečno Maribor Grajski trg St. 7. reiefoo ftt 2455 Olj*. Strossmayerjeva uL L Tel. 60. Rokopisi se oe vračajo. — Oglasi oc tarifa Letalski napadi spet v polnem razmahu Ameriško pregledno poročilo o nemških in angleških letalskih akcijah od petka do včeraj — Nemci napadajo neprestano in vnovič v velikih množicah London, 25. avg. br. (C. B. C.) Nemška letalska ofenziva d roti Angliji je predvčerajšnjim znova oživela. Val za valom nemških letal ie včerai ves dan Drodiral preko Kanala in angleškega obalnega obrambnega območia ter se zmerom boli približeval Londonu. Ponoči so se koncentrirali novi nenadni nemški letalski napadi na London. Davi se je nemška ofenziva v neprestanih valovih nadaljevala. Prvič, odkar se Je pričela vojna, so pričela nemška letala napadati neposredno tudi angleško prestolnico. Po svoji intenzivnosti je nemška letalska ofenziva presegla predvčerajšnje napade. V Londonu so bili bombardirani štirje mestni okraji. Eden je v plamenih. Nemške letalske formacije so predvčerajšnjim in včeraj bombardirale tudi vSe področje med Londonom in obalo, posebno u«tje reke Temze, Ramsgate in Manston ter še nekaj drugih večjih mest. Razen na to področje so se predvčerajšnjim nemški letalski napadi koncentrirali na največjo angleško vojno luko Portsmouth. včeraj pa so Se nemška letala pojavila tudi nad srednjo in severnovzhodno Anglijo. Letalske akcije so tam na severu boli tvegane kakor na iugu. ker lovska letala s svojim omejenim akcijskim radijem nemških bombnikov na tako daljnih poletih ne moreio spremljati. Nemška letalska ofenziva se ie pričela znova očitno po temeljiti reorganizaciji nemških letalskih sil. ki so io izvršili Nemci v preteklem tednu, ko so napadi sami nekoliko ponehali. Predvčerajšnjim so nemška letala bombardirala posebno kraje v južnovzhodni in iužni Angliji. Angleška protiletalska artilerija in skupine lovskih letal so se iim ponekod srdito postavile v bran in rezultat več letalskih spopadov kakor tudi intenzivne akcije protiletalskega topništva ie bil. da ie bilo predvčerajšnjim sestreljenih 47 nemških letal, kakor ie bilo to objavljeno v posebnem službenem poročilu letalskega in notranjega ministrstva. Na angleški strani so izgubili 10 letal. Ar^eški napadi na nemško ozemlje Med tem pa so tudi angleški bombniki nadaljevali svoje napadalne polete ter so v noči od petka na soboto bombardirali dustrijske in vojaške ter prometne naprave v Porenju in Poruhrju. poleg tega pa so bombardirali tudi 20 letališč v severni Franciji. Belgiji in Nizozemski ter nekaj iKroorskih oporišč Posebno intenzivni so bili predvčerajšnjim angleški letalski napadi na področju med Callaisom in Brestom. Bombardiranje postojank v Franciji Angleška letala so vedno znova sejala bombe na postojanke nemškega dalino-strelnega topništva. Napadla so tudi veliko vojalko in letalsko oporišče Vila Coublee pri Parizu. Nekaj letal je prodrlo nad južno Bretagno ter bombardiralo oporišče v Duparu. severno od Bresta, pa tudi Lusier. Druga skupina angleških letal je prodrla preko Pariza še 100 km daleč do Orlean?a in zasipala tamkajšnje letališče z bombami. Ta letala so bombardirala tudi letališč' v Saint Ornem in v Mervilleu. Izmed nemških obalnih topniških postojank pa so bile pri napadih predsinočnjim najbolj prizadete one pri Arancelleu. v bližini Cap Grineea in v Dieppeu. kjer so angleška letala bombardirala tudi pristaniške naprave in ladjedelnico. Borbe 8000 m visoko nad zemljo Na angleški strani je bil tudi včeraj od nemških letalskih bomb najhuie prizadet Ramsgate. ki so ga nemška letala bombardirala sicer iz velike višine, a s tolikim številom bomb. da ie bilo mesto in letalsko oporišče angleških vojnih sil precej močno prizadeto. Prav nad Ramsga-teom se ie v višini okrog 8 000 m ponovno razvilo nekai letalskih spopadov Nemški, kakor tudi angleški letalci so morali uporabljati pri tem celo aparate s kisikom. 309 nemških letal nad Londonom Včeraj kmalu popoldne so se nemški letalski napadi še celo pomnožili Najprej se .ie pojavilo okrog 300 nemških letal nad področjem med Londonom in obalo. Leta'a so si močno prizadevala, da bi prodrla do londonskega področja, protiletalsko topništvo pa ie njihove formaciie razpršilo. tako da so le v maniših skupinicah ali posameč prodirala dalie Skoraj istočasno je okrog 500 nemških letal napadlo Portsmouth. V ladjedelnici ie bilo malo škode. Okrog 20 letal ie bombardiralo tudi mesto Ena izmed bomb ie poškodovala kino. v katerem so baš predvajali film. Precei ie bila poškodovana galeriia in ie bilo nekai gledalcev ubitih in ranjenih Druge skupine letal so napadle razne objekte in kraje v londonski okolici in v Walesu. 2e predsmočniim ie v nekem oddalieneišem londonskem predmestju izbruhnil velik požar in nekai eksplozivnih bomb ie močno poškodvalo tudi nekai hiš. Ponoči so se nemški letalski napadi nadaljevali. vendar pa so sodelovale manjše skupine letal. Znova so bfli napadeni raz-m traji v VValesu in londonska predmestja. Vse nebo nad Londonom ie bilo razžarieno od neštetih žarometov in že pri prvem letalskem alarmu so se z letališč v orestol-niški okolici dvignila lovska letala. Cim se ie napravil dan. so se formacije nemških letal znova ooiavile nad Angliio. spočetka v manišem obsegu Dozneie oa v vedno večjih fromaciiah Ogromone skupine letal, ki so priletele preko Kanala, so Se deloma pod pritiskom protiletalskega topništva, deloma pa morda po svo.iem lastnem taktičnem načrtu razdelile v neštete skupine in skupinice in razi p tel p po širokem področju vse južne Anglije Znova je bilo bombardiranih več krajev, glavni napad pa je bil izvršen s koncentričnimi manevri na štiri londonska predmestja. V enem izmed njih so na več krajih hkratu izbruhnili požari, ki so se naerlo razširili. Kakor kaže ie bilo število človeških žrtev zelo veliko Nemške izgube London. 25. avg. br. (Reuter) Pozno snoči je letalsko ministrstvo izdalo nov komunike o včerajšnjih nemških letalskih napadih na Anglijo. V njem pravi, da so Nemci v valovih napadli in bombardirali tudi vzhodne predele Kenta ter letališče Manston pri Ramsgateu. V celoti je bilo sestreljenih 45 nemških letal, 40 od angleških lovcev, 5 od protiletaskega topništva. Komunike pravi dalje, da so sovražna ie-tala popoldne znova skušala prodreti nad London, uspelo pa jim je le odvreči nekaj bomb v vzhodnih predmestih Londona. Povzročila so le malo škode Nadalje so skupine nemških bombnikov snoči bombardirale Portsmouth. niso pa še znane podrobnosti o škodi, ki sc jo povzročile nemške bombe, niti o žrtvah, ki so iih zahtevale. Na vsak način je bilo nekaj poslopij zadetih in izbruhnilo je več požarov. Vedno zepgt nad Londonom London, 25 avg. br. , (Reuter) V prvib popoldanskih urah je letalsko ministrstvo izdalo komunike o napadih nemških letal v pretekli noči Skupina nemških letal je prodrla nad londonska predmestja. Odvrgla so več bomb in je bilo nekaj ljudi ranjenih in ubitih. Bombardirani sta bili tudi letališče v Manstonu in neko letališče zapadno od Ramsgata. Na obeh je bilo več človeških žrtev. Kmalu po polnoči je skušalo prodreti nad londonsko središče 24 nemških bombnikov, toda protiletalsko topništvo je letala v svit*' žarometov s tako silo obstreljevalo, da so se morala umakniti. neitts Prva bomba sredi Londona London, 25. avgusta. AA. (Reuter). Letalski Reuterjev dopisnik ooisuje zračni napad na London: Nocoj sem videl ko ie padla prva nemška bomba »redi mesta. Nahajal sem se na strehi v centru Cityja blizu katedrale sv. Pavla Bomba je s hudim treskom padla v majhni razdalji za veliko hišo. tako da nisem mogel videti točno kraja kamor je padla Po nekoliko minutah se je izza hiše pokazal rdeč sij ki je kmalu potem ugasnil Nastail je požar, katerega pa so kmalu pogasili, dočim so oblaki dima pokrili del neba. Angleške letalske akcije nad Nemčijo London, 25 avg. br. (Reuter) Letalsko ministrstvo je kasno snoči objavilo komunike o angleških letalskih akcijah nad Nemčijo ter nad zapadnoevropskim zasedenim ozemljem. Angleška letala so v petek čez dan in ponoči predvsem bombardirala nemške topniške postojanke vzdolž obale med Boulogneom in Calaisom. Letala so krožMa nad nemškimi topniškimi postojankami v višini 1200 do 3000 m ter so dosegla pri svoji akciji znatne uspehe. V petek ponoči so formacije angleških bombnikov z bombami napadle tanke bencina v Poruhrju, skladišča surovin in drugih potrebščin v Porenju okrog 20 letališč in pomorska oporišča na francoski in nizozemski obali. Bombardirala so tudi letališče in druge objekte v Boulogneu, Dieppu in Brestu. Boj ribiške ladje z nemškimi letali London, 25. avg. br. (Reuter) Admirali-teta je snoči objavila komunike, v katerem pravi da je oboroženi ribiški ladji »Arctic Trapper« uspelo včeraj sestreliti 2 nemški bojni letali, 2 nadaljnji pa poškodovati. Skupina bojnih letal, ki je "vpadla v Anglijo, je med spotjo napadla tudi ladjo. Nemška letala so jo obstreljevala s strojnicami, z ladje pa so takoj reagirali. Prva granata iz Ladijskega topa je eksplodirala sredi med dvema nemškima letaloma in ju oba poškodovala Drugi strel je zadel tretje nemško letalo v polno, tako da je padlo v morje. Tretji strel je eksplodiral v bližini čet: tega letala, ki je bilo tako zelo poškodovano, ca se je le še nekaj časa obdržalo v zraku, a je vendar čez nekaj minut tudi ono paclo v morje. Ladja ni bila poškodovana. mu cd ikm Nemška vojna poročila — Rombe na tovarne Rolls Royce — Poškodbe v angleških lukah Berlin. 25. avg. br. (DNB). V pretekli noči so nemška letala bombardirala eno največjih angleških tovarn letalskih motorjev Rolls Royce, v katerih izdelujejo motorje za angleška lovska letala tipa Spitfire. Tovarniško področie ie zelo veliko in ga ie bilo zaradi tega prav zlahka pogoditi. Nemška letala so uspešno dovršila svojo nalogo. Kljub ognju protiletalskega topništva in napadom angleških lovskih letal so odvrgla več ton eksplozivnih in zažigalnih bomb na delavnice in druge naprave. Očitno ie. da so s tem prekinila produkcijo letalskih motoriev v teh tovarnah za daljšo dobo. Kar se tiče letalskega napada na vojaško oporišče v Portsmouthu so nemška izvid-niška letala davi opazila, da ie več objektov v angleški vojni luki še gorelo Letališče v Manstonu ie bilo tako razdeiano. da so ga Angleži morali oopolnoma opustiti. Letališče v Canterburryu ie bilo tako močno bombardirano, da ga bodo angleški letalci stežka lahko unorabliali še dalie. Na Dover ie bilo vrženih 70 bomb Močno zadeti sta bili tamkajšnje letališče in vojaško taborišče. V Dovru so bili spričo letalskega napada povsem iznenadeni. Letala so se že oddaljevala, ko se ie šele oglasilo angleško protiletalsko topništvo. Nemški letalci so opazili še velike požare, ki so iih povzročile njihove zažigalne bombe. Berlin, 25. avg. AA .(DNB). Uradno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva pravi med drugim: Nemške zračne edinice so tudi 24. avgusta z velikim uspehom na-naljevale rušenje sovražnih naprav za \ zračno vojno. Kakor je bilo že javljeno, so nemške zračne eskadrile včeraj napadle angleške otoke in razbile v velikem obsegu hangarje, delavnice in skladišča na letališčih prti Northfieldu, Hornseyu, Men-stonu, Canterburyju ln Ramsgateju. Enako so bombardirala vojno pristanišče Portsmouth z velikim številom bomb, tudi z najtežjimi bombami, ki so Izzvale požare v pristaniških napravah in ladjedelnicah. Spremenjena slika Berlin, 25. avgusta. AA. (DNB). Poveljnik neke nemške letalske formacije, ki se je vroii z izvidnega pojeta, je javS, da se je slika borb v zadnjih dneh znatno spremenila. Dočim so pri prejšnjih nemških napa- dih sovražna letala, posebno bojna letala takoi nastopila in poskušala uspešen napad, je bila v zadnjih dneh obramba angleških lovskih letal zelo Slaba in se je zdelo, da angleški piloti lovci nimajo dovolj skušenj. Samo tako je mogoče razumeti, da je bilo dopoldne premaganih 10 angleških lovskih letal, dočim je bilo istočasno izgubljeno samo eno nemško letalo. Nemci o izgubah v soboto Berlin, 25. avg. br. (DNB) Davi je bilo objavljeno posebno vojno poročilo, ki navaja, da so Nemci včeraj nad Anglijo in Kanalom sestrelili 65 angleških letal. Sami so izgubili 20 aparatov. V pretekli noči so se napadi na Anglijo nadaljevali. Znova je bil bombardiran Portsmouth,, a velik napad je doživel tudi Bristol. Nemške bombe so razdejale pomole, pristaniške naprave in poškodovale celo vrsto ladij v obeh lukah. Posebej so se nemška letala pognala tudi proti protiletalskim topovom. V strmoglavskih poletih so napadala postojanko za postojanko ter jo zasipala z bombami. Uničila so tudi več postojank žarometov. Berlin, 25. avg. AA. (DNB) Kakor se naknadno doznava. je angleško letalstvo v snočnjih borbah izgubilo še 13 letal. Zato znašajo skupne izgube angleškega letalstva od sobote zjutraj do davi rano 63 letal. Dve nemški letali se nista vrnili z nočnega pohoda. Skupne nemške izgube od sobote zjutraj do davi znašajo 20 letal. Napad na tovarne Rolls*Royce Berlin, 25. avg. AA. (DNB). Doznavajo se nove posameznosti o napadu nemških letal na Anglijo v pretekla noči. Med drugimi ie bila bombardirana tudi angleška tovarna letal Rolls Royce. v kateri se izdelujejo motorji tipa Merlin za letala tipa Spitfire. Ta tovarna ie zelo obširna in obstoja iz cele vrste delavnic. Nemška letala so dospela brez težav do tovarne in Jih niso mogli zadržati baražni baloni Nemška letala so vrgla svoie bombe z veliko preciznostjo. Skoda ie tako velika, da bo morala tovarna ustaviti delo m Angleški reflektorji so zaman skušali ujeti nemša letala s svojimi žarki. Protiletalsko topništvo ie streljalo slabo Lovske edinice sploh niso nastopile, kar ie nemška letala iznenadilo tem boli. ker predstavljajo podjetja Rol.'-Royce zelo pomembne tovarne angleške letalske industriie. Ugotovitve rimskega lista Rim, 25. avg. AA. (Štefani) »Popolo di Roma« komentira nove letalske napade aa Anglijo in pravi, da so jih Nemci takoj obnovili, ko so atmosferske prilike to dovolile. List naglaša, da so nemški letalci dosegli zelo uspešne rezultate pri napadu na letališča v londonski okolici, na industrijska mesta, tovarne letal, pristanišča, konvoje ln posebno pri napadu na pomorsko oporišče Portsmouth. Največje angleške vojno pomorsko oporišče je pogorelo. List tudi pravi, da prebivalstvo Dovra hitro zapušča mesto in da je videti žalostne prizore med begunci. Priprave za delo v kolonijah Nfirnberg, 25. avg. AA. Prvo delovno taborišče za proučevanje kolonialnih vprašanj se nahaja v Niirnbergu. Več mlajših nemških učenjakov je podalo svoja poročila o raznih kolonialnih zadevah. Tako je dr. Schultze govoril o nemških kolonijah v Afriki, dr. Orth pa o bodočih kolonijah in o nemških kolonialnih nalogah. Učinek obstreljevanja Iz daljnostrelnih topov Granate, ki pridrve čez morje, vplivajo na ljudi mnogo hujše kakor bombe iz letal St«ckholm, 25. avg. j. (TOP). Po poročilih švedskih listov iz Londona je povzročil ogenj nemških daljnostrelnih topov med angleškim prebivalstvom mnogo večje razburjenje kakor pa letalski napadi. V Angliji se že splošno razmotriva vprašanje, ali ne bi bilo potrebno Dover evakuirati. Obstreljevanje je zbudilo tudi bojazen, da utegne priti celo London v težaven položaj. List »Dagens Niheter« poroča iz Londona: »škoda, ki so jo povzročile granate nemških daljnostrelnih topov v Dovru sicer ni videti velika, toda prebivalstvo splošno zatrjuje, da so granate mnogo bolj neprijetne kakor letalski napadi. Skoro polovica prebivalstva je Dover že zapustila in ako bo topniški ogenj trajal še dalje, bo mesto najbrž popolnoma evakuirano. Tudi londonski dop-snik lista »Stockholm Tidningen« poroča, da je topovsk ogenj mnogo hujši kakor letalske bombe Pri obstreljevanju v petek so granate sko ro enakomerno udarjale po vsem mestu Za sedaj še - niso jaiane nikake podrobnosti o škodi, ki jo je napravil nemški topovski ogenj. Prav tako ni znano, koliko uspeha so imele nemške granate v Rokav-skem prelivu, kjer so bile obstreljevane angleške transportne ladje. Pričakovati je treba, da bo ladijski promet v Rokavskem prelivu popolnoma zastal, v tem primeru bi bil Londcn še bolj odrezan od morja in bi bil v oskrbi navezan skoro izključno na dovoz po železnicah, ki pa so seveda zelo izpostavljene napadom iz zraka. London bi tako prišel v položaj obleganega mesta, ki bi ga Nemci poskušali počasi izstradati V merodajn h angleških krogih pa se ne boje. da bi mogla priti londonska prestolnica v tako kritičen položaj, ter zatrjujejo, da bodo ladijski konvoji vsaj ponoči tudi še nadalje mogli pluti po Kanalu ne glede na delovanje nemškega obalnega topništva. Potopljen angleški minolovec London, 25 avg br. (Reuter) Admirali-teta 1e objavila snoči komunike, v katerem pravi, da so nemška letala napadla in potopila minolovec »Resparco« Človeških žrtev ni hilo. Berlin o grški krizi Po nemški sodbi med Italijo in Grčijo ni nove napetosti - Na kake zaveznike bi lahko računala Grčija Berlin, 25. avg. AA. (DNB) Dogodke v zvezi z aktualno fazo odnošajev med Italijo in Grčijo motre tukaj z veliko pozornostjo. Iz zadržanja tukajšnjih političnih krogov je jasno razvidno, da Berlin ne želi, da bi se na Balkanu ustvarili kakršnikoli za-pletlaji. ki bi mogli postati izhodna točka za razširjenje vojne. Na merodajnem mestu ponovno izjavljajo, da ni nastopila nobena poostritev v italijansko-grških odno-šajih. Dejstvo, da bo v par dneh prišla v Berlin neka grška delegacija, kaže še bolj, da dela Berlin za to. da v Grčiji in sploh na Balkanu ne bi nastalo ničesar, kar bi moglo izzvati vznemirjenje. Vendar se na merodajnem mestu ni moglo zvedeti ničesar o tem, ali se je začela kaka diplomatska akcija, da bi se odstranila napetost med Italijo in Grčijo. Opaža se le želja, da bi se na Balkanu odstranil nezaželen spopad. Nemški listi zelo malo pišejo o vsem tem vprašanju. AH bi Turčija podprla Grčijo? Curih, 25. avgusta, o. »Neue Ziircher Zeitung« pravi v daljšem poročilu iz južno-vzhodne Evrope, da je glede na zadržanje Grčije v sporu z ItaJlijo računati s tem, da se bodo Grki uprli proti eventualnemu napadu. V Atenah namreč nič ne dvomijo, da bo Velika Britanija Grčiji takoj priskočila na pomoč ;n sicer s svojimi pomorskimi in letalskimi silami V Grčiji upajo, da bo učinkovita. Ni pa še gotove, ali lahko Grčija računa tudi na pomoč kake druge države, predvsem Turčije. Možnost turške intervencije je verjetna, ker ima Ankara slej ko prej interes na tem. da se Italija preveč ne približa njenim mejam, vprašanje ps je, ali ima Turčija tudi kakšne obveznosti v tem pogledu. Kolikor je znano, bi se lahko ▼ tem smislu interpretirali le poslanci, ki sta si jih izmenjala v maju 1 1937 pokojni Kemal Ata Tiirk in Metaxas Tedaj sta si zagotovila vzajemno sodelovanje v obrambo turških m grških mej. Vprašanje je tudi, ali je Turčija ▼ smislu pogodbe z Veliko Britanijo dodžna intervenirati v vojni, ki b* se sprožile proti Grčiji Ankarski pakt splošno določa, ds mora Turčija intervenirati z vojaško siJo v primeru kakršnihkoli zapletljajev v vzhodnem Sredozemlju, razen v primeru, če bi s tem tvegala tudi vojno s sovjetske Rusijo. Vse kaže. da Angle-no s sovjetsko Rusijo Zsto je turška odločila predvsem odvisna od Moskve. Čeprav se glasovi o italijanskem ultimatu Grčiji deman tirajo, je položaj na vsak način izredno resen. Grčija je ie izvršila celo vrsto vojaških ukrepov. Tako so v Grčiji zaplenili privatnhn podjetjem 25.000 ton bencina za vojaške oddelke, ki so jih 2e razposlali na razne točke vzdolž obale in v bližini severne meje. Opaziti j« tudi voja- ške transporte v smeri proti severu ter večje gibanje g»-ske vojne mornarice. Atenski tiemantiji Atene, 25. avgusta, p. Atenska agencija najodločneje demantira vesti, da so grške oblasti organizirale oboiožene tolpe v Epi-ru. Vse te vesti so netočne. Prav tako so netočne vesti o obisku nekih tujcev na gr-ško-alban&ki meji v spremstvu grfkih oficirjev. Na uradnih mesti tudi dunantirajo vesti, ki se širijo v tujini o raznih nemirih na grSko-albanski meji. o izbiranju čet na obeh straneh meje. kakor tudi, da bi bila snoči seja ministrskega sveta pod predsedstvom kralja Jurija. M n istrski svet je imel svojo poslednjo sejo v četrtek, ko so ji prisostvovali tudi zastopniki vojske m mornarice in po kateri je min. predsednik vlade Metaxas poročal kralju Jurijo o sprejetih sklepih. Na grških uradnih mestih naglašajo. da bo Grčija ukrenila vse, da bi se ne izzvala druga stran, in da grška vlada ne bo pod-vzela ničesar, kar bi bilo v nasprotju z načelom najstrožje nevtralnosti V političnih krogih posvečajo veliko pozornost obisku angleškega poslanika pri min. predsedniku Metpxasu v četrtek zvečer. Z uradne strani ni bila ničesar objavljenega o tem razgovoru, vendar pa menijo, da je angleški poslanik razpravljal s predsednikom vlade 0 angleških jamstvih. Grški listi obžalujejo, ke* obtožuje italijanski tisk Grčijo zaradi preganjanja Albancev V atenskih uradnih lr političnih krogih pa naglašajo, da bode ohranili hladno kri m da bodo na rmroljuber način skušali poravnati nastalo napetost Odklonjena demisija prezidenta Argentine Buenos Aires, 25. avg. br. (SDA) Narodna skupščina je imela snoči sejo, ki je trajala 6. ur. Na njej je razpravljala o ostavki prezidenta Ortisa. Nazadnje je z vsemi glasovi razen enega sklenila, da ne sprejme njegove demisije. Združitev madžarskih desničarjev Budimpešta, 25. avg. AA. (DNB) Glavni odbor tako zvane madžarske narodnoso-cialistične stranke je izvolil za predsednika stranke upokojenega maršala Evgena Ruszkayja. Na ta način se je izvršila spojitev treh radikalno desničarskih skupin Talfjrja, Matorsija in Batija, ki že delj časa sodelujejo. Odslej se bo ta edinstvena stranka imenovala madžarska narodno-socialistična stranka^ ^^ INSERIRAJTE V „JUTRU"! Vedno močnejša akcija italijanskih letal Italijansko vojno poročilo — Letalski napadi na Malto in Kenijo — Angleški bombniki nad severno Italijo Nekje v Italiji 25. avgusta, br. Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je davi objavilo naslednje 79. vojno poročilo: Neka naša letalska formacija je bombardirala sovražno letališče Halfar na Malti. 10 angleških lovcev, ki so bi::l že v zraku, je skušalo preprečiti to akcijo, toda bili so takoj napadeni od naših lovskih letal, ki so ščitila bombnike Prišlo je do srditega spopada, v katerem so bila sestreljena štiri angleška letala in eno italijansko. V severni Afriki sta bila napadena dva angleška rušilca ki sta sred' noči pričela obstreljevati luko Barbio. Bila sta pognana v beg od naših bombn.kov ki so takoj intervenirali. Drug napad so izvršile formacije naših letal na oddelke sovražne motorizirane vojske med Sidd, Baran ,em m ci-rine.ško mejo. Trije sovražni okifipni avtomobili so bih uničeni Vsa naša ieraia so se nepo.Nkodovana vrnila ra svcja oporišča. Sovražna leta a so napadla Tobruk Pet ljudi je bilo ranjenih a gmotna šk-.da je bila neznatna Na osn iv naknadr;.h podat kov je bilo mogoče ugotoviti da sta bili pri sovražnem napadu Tobruk. ki ga omenja službeno poročilo z dne 20 a\ pusta, sestreljeni dve sovražni letali k so jih zade le granate protiletalskega topništva vojne mornarice. V vzhodni Afrik: so skupmr naših letali bombardirale letališči v Gansi m VVaijru v Keniji ter sovražne jrastojanke v Daga K iver Postu v dolnjem Sudanu. V pretekli noči so sovražna lef?'a napadla Piemont in Lombardijo Sovražna letala so priletela nad Italijo kakor vselej doslej preko Švice Naša lovska letala pa so jih pognala v beg. Odvrgla so tri bombe na okolico Aniona pri Borgu Sessiji in tri druge v bližinu Alessandrije. Na neki pristavi v Marjanu Comensu je izbruhnil požar. Dva civilista sta bila ubita in bombe so napravile nekaj škode v privatnih hišah Hkratu z bombami so angleška letala mc. a tudi že običame letake. Podrobnosti o napadn na Malto Rim, 25. avg. br. (Štefani). O včerajšnjem letalskem spopadu nad Malto, ki ga navaja današnje italijansko vojno službeno poročilo. ie bilo mogoče izvedeti naslednje podrobnosti: Italijanski bombniki so v spremstvu lovskih letal napadli letalsko oporišče v Hal-faru na Malti v smeri od zapada nroti vzhodu. Formacija ie priletela nad Malto kmalu po 12. uri. Piva jkupina italijanskih letal ie že odvrgla svoie bombe, ko se ie proti Italiianom pognalo 5 angleških lovcev tipa »Hurrican«. Italijanski lovci so se z njimi takoi spopadli, bombniki oa so medtem nadaljevali bombardiranje. 2e po nekaj strelih je bilo sestreljeno prvo an- gleško letalo. Tedai se ie angleškim lovcem priključilo še nadaljnjih 5 drugih lovcev. Nastala ie zmešnjava, v kateri sta bili sestreljeni še 2 angleški letali. Trije »Hur-ricani« so se zagnali proti nekemu italijanskemu lovcu ter es sestrelili Se preden pa ie bilo letalo izločeno iz borbe mu ie munske ukrepe uspelo sestreliti eneea izmed napadalcev. Ta čas so italijanski bombniki izvršili svojo nalogo ter so se takoi okrenili nazaj proti svojim oporiščem, italijanski lovci oa so še nekaj časa krožili nad Malto, nakar so se v sklenjenih vrstah tudi oni vrnili nroti severu na svoja ooorišča. Nad Gibraltarjem Madrid, 25 avg. br (C. B. C.) Neko neznano letalo je tudi včeraj bombardiralo Gibraltar ter angleške ladje, zasidrane v gibraltarski luki, protiletalsko topništvo ga je sicer hudo obstreljevalo, toda letalo se je nepoškodovano spet oddaljilo iznad Gibraltarja. V pretekli noči so se čule v bližini Gibraltarja velike detonacije. Ribiči ki so se davi vrnili s svojih voženj v Algeciras, so pripovedovali, da so na morju opazili neke ladie in da je v bližini Gibraltarja očitno prišlo do večjega spopada Turn Severin* rumunska z ekapresnim vlakom v Bukarešto, madžarska pa s parni-kom v Budimpešto. Vojaške priprave v obeh driavah V krogih madžarske delegacije v Turn Severinu se je včeraj govorile da pošilja Rumunija svoje čete iz Dobrudže na E rdel j sko. V petek so transportirali dve diviziji. Madžari trdijo, da k'iče rumunska vlada rezerviste pod orožje in da so « Rumuniji ukinjeni vsi vojaški dopusti. Medtem se tu di na Madžarskem pozivajo rezervisti pod orožje ter se opaža zelo živahna delavnost madžarskega vojaškega aparata Madžari opravičujejo te ukrepe kot reakcija na ru Pred italijansko ofenzivo im Str7?m? Kairo 25 avgusta br. (CBC) V tukajšnjih političnih krogih pričakujejo, da se bo italijanska ofenziva v »meri proti Egiptu in Sudanu že v kratkem pričela. Vidna zna-menia za to so veliki letalski napadi na angleški letalski center v Hartumu glavnem mestu Sudana Italijanska letala so očitno imela nalogo onemogočiti anglc-kemu letalstvu v Sudanu sleherne ofenzivno ali defenzivno akcijo Prav tako kažejo na to, da se Italija pripravlja na ofenzivo proti Nilu, tudi zadnji letalski napadi na Aleksandrijo in Siddi Baran'. švicarski protest ? Londona Bern, 25. avg. br. švicarski generalni štab objavlja komunike, v katerem pravi, da so se v pretekli noči pojavila nad švicarskim ozemljem v času od 23. do 2. ure tuja letala, ki so letela v smeri od severo-zapada proti jugovzhodu, švicarsko protiletalsko topništvo jih je obstreljevalo. švicarski krogi sodijo, da so bila to angleška letala, ki so v pretekli noči napadla severno Italijo. V več švicarskih mestih je bilo prebivalstvo alarmirano. Bern, 25. avg. AA. (DNB) švicarska vlada objavlja uradno: Švicarsko poslaništvo v Londonu je dobilo naročilo, da tak°j vloži protest proti kršitvi zračnega prostora nad švicarskim ozemljem, ki sO jo zakrivile preteklo n°č angleške zračne edinice v nasprotju z obljubo, ki jo je angleška vlada dne 20. t. m. dala švicarski vladi. tf? ©vi tnmunski predlogi Nočni sestanek na dunavski ladji v Turn Severinu — Pogajanja naj M se nadaljevala ta teden v Segedinu Tum Severin, 25. avg. AA. (DNB) Madžarska delegacija je zapustila Tum - Severin snoči »b 22. in s posebnim vlakom odpotovala v Budimpešto. Rumunska delegacija potuje danes dopoldne v Bukarešto. Rumunski uradni krogi s0 optimistično razpoloženi navzlic prekinitvi pogajanj in smatrajo, da se bodo pogajanja v Kratkem nadaljevala. Budimpešta, 25. avg. AA. (MTI) Iz Turn Severina se poroča: Sinoči ob 20.45, ko je bilo že vse pripravljeno za odhod madžarske delegacije, je šef rumunske delegacije Valer Pop v spremstvu dveh tajnikov prišel na madžarsko ladjo Sofijo. V zvezi s tem so se med tujimi novinarji razširile vesti, da je imel Valer Pop včeraj proti večeru dolg telefonski razgovor z Bttkare-št0 in da bo še naprej ostal v Turn -Severinu, pripravljen za poznejša pogajanja. Enako so se razširile vesti, da šef rumuun-ske vojaške delegacije general Dragalin ni zmagal s svojim brezkompromisnim stališčem v prestolnici, Ker Bukarešta polaga posebno važnost na sporazum. Zatfnfl komunike Bukarešta, 25. avgusta, p Ker je rumunska delegacija snoči zaman pokušala, da bi se izognila prekinjenju pogajanj z madžarsko delegacijo in potem ko je imel šef rumunske delegacije Pop daljši razgovor s šefom madžarske delegacije, je bil objavljen komunike, ki pravi: » Ko sta šefa delegacij predložila osebno poročilo svojim vladam o poteku razgovorov, sta se madžarska in rumunska delegacija sestali na tretji se h. Skupno je bilo odločeno, da se pogajanja vodijo v nemškem jeziku s pridržkom, da bo protokol današnje seje sestavljen v francoskem in nemškem jeziku, pri čemer se bo snnatralo besedilo protokola v nemškem jeziku kot merodajno. Pooblaščeni madžarski minister Horv je preči tal spomenico madžarske vlade, nakar je bila seja prekinjena, da bi rumunska delegacija spomenico proučila Ko se je seja ponovno pričeia. je vodja rumunske delegacije Vaier Pop podal odgovor na madžarsko spomenico. Ker se ni mogla najti skupna podlaga za pogajanja, so bila na zahtevo madžarske delegacije prekinjena, vendttr pa obstoja upanje, da bodo v najktajšern času obnovljena.« Nov rumunsM predlog Zvedelo sc je. da je rumunskp delegacija dobila od svoje vlade navodilo, naj se za vsako ceno izogne popolnemu prekinjenju razgovorov. Ta želja je prišla do izraza v poslednjem stavku objavljenega komunikeja. Vodja rumunske delegacije Valer Pop se je sestali s šefom madžarske delegacije Horyiem na parniku. na katerem so Ma-djari stanoval', ter je ;me' z ni;rr> daljši razgovor Menijo, da ie Valer Pop izročil ob tej priliki nove predloge rumunske vla- de. Rumuni predlagalo, nai bi se pogajanja nadaljevala v sredo, ko bi rumunska delegacija predložila zemljevid, na katerem bi bila označena nova meja. ki bi ustrezala rumunskemu naziranju Pogajanja naj bi se nadaljevala v Segedinu. Odstop generala Dragalina Po razgovorih je rumunski delegat Dragalin izjavil, da so pogajanja prekinjena zaradi madžarske teze. ki se ne more sprejeti niti sedaj nitj v bodočnosti Obenem se je izvedelo, da je general Diagalin podal ostavko kot vojaški član delegacije. Snoči sta obe delegaciji odpotovali iz Horyjev povratek Budimpešta. 25 avgusta AA (DNB) V nedeljo, dopoldne se je vrnil iz Turn Severina v Budimpešto opolnomoceni mini ster Hory s člani svoje delegacue. Hory je takoj po svojem prihodu p »ročal predsed niku vlade in zunanjemu ministru V Crajovi Bu«arešta 25. avg. AA. (DNB). šef3 •delegacij za rumunsko-bolgarska pogaja nja v Crajovi sta odpotovala v Sofijo, odnosno Bukarešto, kjer bosta svojima vla dama poročala o stanju razgovorov. Pri Čakuje se. da se bosta šefa delegacij vrnila jutri zjutraj v Crajovo. kjer se bodo nadaljevali razgovori. Prevladuje prepri-nanje, da se bodo ti razgovori končali z uspehom. Tehnična odbora obeh delegacij sta delovala tudi danes. V dobro obveščenih krogih se smatra, da bo Rumunija izpraznila južno Dourudžo v etapah. Po nekih poročilih se zdi, da bo kr. dvorec pri Ba^iku na Črnem morju, ki je privatna last rumunskega kralja in kjer se hrani srce rumunske kraliice Marije, spremenjen v rumunski otočič na bolgarskem ozemlju. Razen tega bo Rumunija v Sili-striji na Dunavu dobila svluko. Končno bo Bolgarija za rumunski tranzitni promet na cesti Bukarešta—Kon-stanca, ki vodi deloma skod južno Dobru-džo, odobrila gotove olajšave. Rumunija pa se bo obvezala, da bo v getovem roku zgradila novo cesto med obema mestoma na rumunskem ozemlju. Rumunija bo izpraznila D&brudžo 10. oktobra Sofija, 25. avg. AA. (DNB):Z merodajne strani se doznava, da se je med romunsko in bolgarsko delegacijo dosegel sporazum glede datuma izpraznitve južne Dobrudže. Po sporazumu bo Rumunija izpraznila Južno Dobrudžo 10. oktobra. Tajna šefa kronskega sveta Bukarešta, 25. avg. p. Zaradi prekinitve madžarsko-rumunskih pogajanj je Kralj Karol za danes sklical tajno sojo kronskega ®veta. udeležili so se je tudi nekateri člani vlade, čeprav niso kronski svetniki. V bukareških krogih so postali izredno pozorni na labilni položaj rumunske vlade, ki je nastal zaradi prekinitve pogajanj z Madžarsko. Do izraza je prišel v ostavkah propagandnega ministra Crainica in generala Dragilana, ki je lr'] vodja vojne misije pri pogajanjih z Madžari. Glede nato pričakujejo rumunski krogi, da bo za rumunsko vlado v kratkem nastopila kriza in da bo kabinet rekonstruiran ali pa bo sestavljena povsem nova vlada. Internacije v Rumuniji Bukarešta. 25. avg. br. (Štefani) Tu je bilo doslej interniranih 440 ljudi, ki so jih osumili protidržavne agitacije in širjenja vznemirljivih vesti. Italijani bodo uredili rumunske ceste Bukarešta, 25. avg. AA. (DNB). Med Rumunijo in italijansko-nemško družbo za graditev cest je bila sklenjena pogodba za moderniziranje 500 km cest v Rumuniji. S strani družbe je pogodbo podpisal italijanski senator Puricelli. Dela na cestah se bodo izvršila v petih letih. Med drugimi se bosta modernizirali cesti Bukarešta—Turn-Severln in Bukarešta—Ga-lac. aribor čez nedeljo Maribor, 25. avgusta Lepa nedelja je izvabila Mariborčane na naše pohorske postojanke, kjer je bilo danes vse polno izletnikov. Na vrhovih našega Pohorja pa je bilo precej mrzlo, tako da so morale biti planinske koče že zakurjene. Posledice vinotočev, ki so pač tudi zmerom polni, so se čutile proti večeru, ko so dolge kolone ljudi korakale proti mestu, kjer je imela policija obilo posla s pomirjevanjem razgratih duhov. Posledice alkohola so se zrcalile tudi v policijski kroniki, ki ima od sinoči 14 oseb ovadenih zaradi razgrajenja. Nekateri od teh so morali preko noči v zapor. Ob priliki odhoda generala Goluboviča priredijo aktivni in rezervni oficirji mariborske garnizije družabni večer, ki bo jutri v torek 27. t. m. z začetkom ob 20.30 v hotelu »Orlu«. Obleka bo promenadna. Vabljeni so oficirji in osebni prijatelji g. generala. Posebnih vabil ne bo. Rabuka na Glavnem trgu Včeraj dopoldne je prišlo na Glavnem trgu do pravcate rabuke, ki je imela svoje vzroke v neznosnih razmerah na živilskem trgu v Mariboru. Intervenirati je morala policija, ki je nekaj oseb aretirala. Slišali so se tudi razni vzkliki in so bile zlasti ženske zelo glasne. Nesreče V Studencih je padel s kolesa 171etni elektrotehnični vajenec Prane Hladnik in si pri padcu zlomil levico. — Na Fran-Kopanovi ulici sta trčila dva kolesarja drug v drugega. Pri karambolu je dobil trgovski pomočnik Srečko Kranjc iz Studencev poškodbe na nogah, razen tega si je tudi raztrgal obleko. — V Košakih je padel z drevesa 181etni viničarski sin Alfred Cafuta in obležal z zlomljeno desno nogo. — Slična usoda je doletela 231etno posestnikovo hčerko Marijo Gerličevo. Padla je tako nesrečno s podstrešja, da si je zlomila desnico in levo nogo. — Na Tržaški cesti je neki pes popadel 81etnega delavčevega sina Franca Pavliča in ga ugriznil v nogo. — Na državni cesti v bližini Bohove je neki osebni avto podrl 321etne-ga delavca Karla Jeharta, ki se je peljal na kolesu. Jehart je obležal z zlomljeno Ključnico in poškodbami po vsem telesu. — Vsi poškodovanci se zdravijo v bolnišnici. V tujem gozdu je sekal drevesa Oblastvom je bil ovaden 451etnl najemnik Jakob Polenik lz gmartnega, ker je v tujem gOEidu sekal drevesa in jih prodajal. Pri zaslišanju je izjavil, da Ima kot najemnik pravico do sekanja dreves, da pa ni vedel, kje teče meja v gozdu. Oškodovani posestnik Josip Rodovnik trdi, da mu je Polenik posekal več dreves v vrednosti nad 6000 din. Tatovi v akciji železničarjev! ženi Mariji Očkovi, stanujoči v Jerovškovi ulici 83, je neznan tat ukradel v mestnem avtobusu ročno torbico, v kateri so bili 1080 din gotovine, zlat poročni prstan in drugi predmeti v skupni vrednosti 1500 din. — Na Vodnikovem trgu je žepar izmaknil zasebnici Elizabeti Bergerjevi denanrco, v kateri je bilo okoli 400 din gotovine. — S podstrešja na Aleksandrovi cesti 55 so zlikovci odnesli žlmnate vložke vdovi Miri Leskovičevi. Iz neke tukajšnje kavarne sta izginila zasebnemu uradniku Francu Vogrinu plašč in klobuk. — V domačijo posestnika Ivana Menharta v Selnici ob Dravi so se splazili neznanci ter ukradli razno perilo, obleke, čevlje in druge predmete. V neki gosrflni na Koroški cesti je neka ženska ukradla zidarju Janezu Flaškerju od Sv. Trojice v Slovenskih goricah denarnico, v kateri je bilo 722 din. V Zagrebu so se že včeraj zbran vsi ministri Prvi del proslave ob prvi obletnici sporazuma Veliko zanimanje za današnjo sejo vlade Zagreb 25. avg. o. V Zagrebu so danes svečano proslavili prvo obletnico sporazu-lia. V okviru te proslave bo tudi jutrišnja seja vlade. Spričo tega se je center našega političnega življenja za dva dni premaknil iz Beograda v Zagreb, kjer bodo fudi proglašene napovedane gospodarske in socialne reforme. Iz Beograda je prispel davi z vlakom v Zagreb ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič. Dr. Maček se je pripeljal s svojega posestva v Kupincu. V Zagreb se Je ~>ri peljalo še tudi več ministrov Zbrani so 'torporativno tudi vsi hrvatski ministri Glavna današnja prireditev je bila velita revija hrvatske kmečke kulture. Iz vseh hrvatskih krajev, tudi izven banovine- Hrvatske je prišlo v Zagreb na tisoče ljudi. :'5 izbranih kmečkih zborov je prikazovalo iriginalne narodne noše. pelo narodne pesni in plesalo kola. Nastop:li so v gledali-ču in v Delavski zbornici. Pri predstavi v gledališču so prišli tudi ga. Cvetkovič. dr. Maček, ban dr. šubašič ter ministri dr A.ndres. Torbar. dr Smoljan dr. Konstan-tinovič, dr Laza Markovič, Bešlič in dr. Badisavljevič. V Zagrebu zbrani ministri so imeli danes več sestankov, ki se jih je udeleževal tudi ban dr. šubašič. Vse uredbe, ki bodo jutri odobrene in izdane, so že v vsem gotove. Uveljavljene bodo takoj tudi za Hrvatsko. Prometni minister inž. Bešlič 1e bil do reviji v železniški direkciji, kjer ie imel v prisotnosti finančnega ministra konferenco z železniškimi strokovnjaki. Razpravljali so tudi o vprašanju delavsldh plač Minister ie sprejel tudi zastoonike Z* eze strokovnih železničarskih organizacij banovine Hrvatske ki so sa informirali o potrebah železniških nameščencev in še posebei o draginji in prenizkih Dlačah V Zn^rebu ie zbranih tudi mnoeo tuiih novinarjev posebno nemških Agencija Avala jim ie opoldne oriredila obed na Slemenu. Udeležil se ea je tudi šef Centralnega orerbiroia Pred ras Milojevič. ki ie tuje novinarje zvečer še sam pogostil. Popoldne so prispeli v Zagreb še vojni minister general Nedič. zunanji min:ster dr Cincar Markovič. finančni minister dr. Šutej. prosvetni minister dr. K~roš?c, gradbeni minister dr. Krek in kmetijski minister dr. Cubrilovič. Burja m megla sta krivi katastrofe na Velebitu Dosedanje ugotovitve v preiskavi o vzrokih nesreče letala Splšt-Zagreb Zagreb 25. avg. o. Iz Gospiča poročajo še nekaj podrobnosti o letalski katastrofi v stenah Velebita. Letalo se je nedvomno v gosti megli zaletelo v vrh Malo Visočico ter se ob skalovju razbilo. Dejansko se je razpolovilo in je del letala treščil na liško, del na primorsko stran. Striževski se je očitno skušal umakniti s področja burje nazaj proti Zagrebu. Katastrofa se je zgodila eno uro po borbi, ki jo je moral prestati z viharjem. Iz Gospiča sta se odpravili proti Mali Visočici dve komisij, vojna in Aeroputova, da doženeta, kako se je nesreča zgodila. Medtem je posebna ekspediclja že ugotovila, da se je letalo zaletelo najprej v nekaj mladih bukev, nato pa v vrh Male Visočice in se razbilo, na dva dela. Ko je letalo udarilo ob skalo, je morala nastati eksplozija in del letala se je moral vneti, ker je bilo nekaj trupel in nekaj ogrodja letala ožganih. 600 m daleč naokrog je med skalovjem najti posamezne koščke letala in stvari potnikov. Striževski ie imel ob odhodu iz Zagreba na razpolago razmeroma ugodne podatke o vremenskem ooložaiu na svoiem r>otu Nenadna burja na primorski strani Velebita ga ie morala povsem iznenaditi Bil ie prisiljen vrniti se. Radiotelegrafist Petrovič ie izkliučil tok iz svoie radijske postaje zaradi atmosferske elektrike. Na ta način ie prekinil zvezo z letališčem v Zagrebu. Gospič, 25. avg. o. Komisiji, ki sta se danes popoldne povzpeli na vrhove Velebita, da doženeta vzroke in okoliščine katastrofe, sta ugotovili, da je letalo prvotno že preletelo Velebit v bližini Divosela in se usmerilo proti morju. Zaradi viharjev je bilo prisiljeno umakniti se nazaj proti severovzhodu. Priletelo je med vrhove Velebita in skušalo med Visočico in Kozmo v višini 1600 m priti preko nekega prelaza nazaj na liško stran. Striževski bržkone ni vedel, da je med velebitskinm vrhovi. Zaokrenil je proti vzhodu in pe nadoma se je zaletel v Malo Visočico tik pod vrhom. Beograd, 25. avg. t>. Davi ie odpotovalo v Liko posebna komisija Aeroputa. da preišče vzroke katastrofe velikega potniškega letala. Komisija se bo zvečer okrog 22. ure vrnila s terena v Gospič in bo poročala direkciji Aeroouta o svojih ugotovitvah. Prevoz žrtev Zagreb, 25 avgusta o. Žrtve letalske nesreče pri Medaku v Liki bodo prepeljane v Zagreb. Beograd, Niš in Ljubljano. Truplo pilota Striževskega bodo pripeljali v Beograd. trupli švicarskega književnika \Yald-hausena in njegove soproge pa po želji švicarskega konzulata v Zagreb. Sem pripeljejo tudi trupla ostalih ponesrečencev. Le truplo radiotelegrafista Petroviča bodo prepeljali v Niš. Zsskišnlsa za S&riževskim v Beogradu Beograd, 25. avg. p. V Beogradu ie bila danes cerkvena svečanost v spomin na pokojnega šefa-pilota našega civilnega letalstva Striževskega. ki ie imel v Beogradu izredno mnogo prijateljev. Zato ie bila cerkev polna ljudi. Letalsko poveljstvo je zastopal polk. Naumovič. Okrogn n.iega se je zbralo zelo mnogo naših letalskih oficirjev, poleg tega pa so bili prisotni tudi zastopniki raznih patriotskih organizacij in velika množica ljudstva. Sestanek povelj ameriških vojsk Načelniki generalnih štabov ameriških republik po vabi jem v Zedinjene države Wa^hington, 25. avgusta, br. (CBC). Sef ameriškega generalnega štaba general Marshall je povabil v Zedinjene države načelnike generalnih štabov in druge višje oficirje vseh ostalih 20 ameriških republik. V VVashigntonu naj bi se zbrali v prihodnjem oktobru. Ogledali si bodo skupno razne ameriške vojaške naprave in ustanove. Vest o tem je zbudila v tukajšnjih vojaških in političnih krogih veliko pozornost in jo tolmačijo kot nadaljnji korak velikopotezne akcije Zedinjenih držav za vojaško sodelovanje vseh ameriških republik v obrambi ameriškega kontinenta. WaShington, 25. avg. AA. (DNB). Po vesteh iz ameriškega vojnega ministrstva ie šef ameriškega generalnega štaba general Marshall povabil šefe generalnih štabov vseh južnih in srednjih ameriških držav, nai si ogledajo vojaške ustanove Zedinjenih držav. Za prvo polovico oktobra so povabljeni vojaški zastopniki Urugvaja. Paname. Hondurasa. Costarice. Guatemale in Columbije. za drugo polovico oktobra pa ostale države. Washington, 25. avg AA. (Reuter) Po konferenci, ki jo je imel Roosevelt z vojnim ministrom Stimsonom in mornariškim ministrom Knoxom, je bilo izdano poročilo. Poljska gubernija vključena v Nemčijo Rim, 25. avg. AA. (Štefani) »Popolo d'Italia« objavlja članek o najnovejši odredbi vodje nemškega rajha, po kateri se ima generalna gubernija Poljska smatrati kot politična edinica v sestavu sistema Velike Nemčije. List pravi, da je to na prvi pogled samo odločitev administrativno-pravne narave, vendar p« gre pri tem za dogodek zgodovinskega pomena. List smatra, da ta odlok pomeni, da nI treba računati z obnovo poljske države. Nato pravi: Ta odlok vodje rajha, izdan smiselno in odločno še pred koncem vojne, kaže, da je za vedno izključen vsak angleški vpliv v vzhodnem delu Evrope. Sicer pa ta odločitev pomeni najboljši odgovor Londonu, ki Se nadalje varuje v svojem okrilju samozvano poljsko vlado, ki Jo je slovesno krstil kot »vojno zaveznico«. da je za predsednika stalne ameriško-ka-nadske obrambne komisije imenovan new-yorški župan Laguardia, ki je izjavil da bodo ameriški člani komisije jutri, odpotovali v Kanado in bo prva seja komisije v Ottawi. Hamilton, 25. avg. AA. (Reuter). Izredna narodna skupščina bermudskih otokov je sklenila, da se eltalske baze na bermudskih otokih dajo na razpolago ameriškim Zedinjenim državam. Veliko vojno posojilo v Kanadi New YorK, 25. avg. AA. (DNB) Tukajšnji bančni krogi so prejeli poročilo iz Ottavve, da je kanadska vlada sklenila razpisati novo vojno posojilo 250 do 300 milijonov dolarjev (okrog 15 milijard din). Datum za začetek vpisa tega posojila še ni določen. Pomorska nesreča pri Šibeniku SibeniK, 25. avg. o. Na morju blizu Zla-rina sta snoči okrog 10. trčila parnik »Lika« in motorna jadrnica »Zagreb«. Jadrnica se je potopila s tovorom dveh vagonov cementa. Mornarji z »Like« so rešili lastnika • jadrnice Storiča nn še dva mornarja ter jih odpeljali v šibenik . Novo vodstvo listov Tipografije Zagreb, 25. avgusta o. Upravni odbor »Tipografije«, ki izdaja »lutarnji list«, »Ob-zor«, in »Večer«, je imenoval za glavnega ravnatelja vseh treh listov kot naslednika pokojnega dr. Mihvoja Dežmana ravnatelja »Obzora« dr. Rudolfa Maixnerja. za ravnatelja »Obzora« pa dr. Ivo Hergešiča. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za 26. avgust: Pretežno jasno in precei hladni vreme v vsej državi. V planinskih krajih bo delno oblačno. Popravek, včerajšnje poročilo o avtomobilski nezgodi pri Brezjah popravljamo, da pri njej ni bil prizadet g. Franc ZaleteL ampak g. Ivan Zaletel, BELA KRAJINA- niena krajevna in kulturna podoba Tudi letos vabi Bela Krajina. Vabi na festival, ki bo v nedeljo 8. septembra v Metliki. Spet nam bo dana lepa prilika, da čim ožje spoznamo bele rojake, njihovo deželico, njihove stare šege pa tudi njihovo prisrčno gostoljubnost. Bela Krajina ni premožna. Med siromašne jlovenske pokrajine se uvršča. In vendar je prepolna dragocenih zakladov. Mnogo so jih že dvignili njeni znameniti sinovi in še bo belokranjska mati dala potomcev, ki bodo v ponos svoji dragi Krajini. Pojdimo 8. septembra med bele rojake! V naslednjih prispevkih pa spoznajmo vsaj nekatere pestre znamenitosti te čudovite deželice. I. Slovenija je polna prirodnih čudes, zanimivosti in lepot. Na severu-zapadu izza bistre Savinje in šumne Save se dviga visoka pregraja naših vekovitih Alp. Njih slikoviti grebeni, kronani z nebotičnimi gorami (Triglav, 2863; Grintavec, 2558), privlačijo trajno naše oči. Izpod njih se zrcalijo spokojna, ljubka jezera, izpod njih buče slapovi, ki padajo peneč se čez pečine. Iz gor9kih bregov studenci čisti vro, v potoke, reke nizdol teko, hiteč po dolinah v daljne ravnine. Pestro pokrajino poživljajo lične vasi, prijazna mesta, skozi nje in mimo njih gre bela cesta, z obronkov in holmov pozdravljajo mične cerkvice. Alpski svet prehaja preko gorskih stopnic — gozdnatih predgorij in nižjih hribov v kraški svet. Na prelomu obeh se razprostira Dolenjska z Belo Krajino. Ti predeli kažejo več kraških znakov: številne podzemeljske jame, majhne, okrogle dolinice (vrtače, drage), ponicajoče vode, a v ostalem preprezajo Dolenjsko in Belo Krajino zeleni travniki m prostrani gozdovi. V teh domuje — razen sme in jelena — medved, ki je na Gorenjskem redek; v njih dobiš na Kočevskem kraj, ki še ni videl sekire. Na Dolenjskem sicer ni silnih gorš. in pre-padnih visokih sten, pa katerih bi se dvigali naši planinci, vendar pa višine do 900, 1200 m: Sv. Ana nad Strugami, 964; Got. Snežnik, 1289; Rog, 1100, vzdolž in šir pa »holme male in velike«, ki valove od Kolpe do Save. Raz njih bleste božji hrami, po bregovih se sončijo prikupni dolenjski domovi, sklanjajoč se k svojim drugovom tam v dolinskih naseljih in mestecih. Ta imaio zanimivo lego ob vodotokih (Novo mesto in Kostanjevica ob Krki), Črnomelj (na polotoku ob Doblički in Lahin ji, 20 m visok obočni most), ali pa so razprostrta na pobočjih (Višnja gora, Metlika). Pojdimo na pot. Vlak drdra skozi to pokrajino in te v nekaj urah pripelje v Dolino gradov, če pa hočeš uživati s polnim požirkom pestrost dolenjskih nižin in hribin. pojdi peš ali pa menjaje. Iz Novega mesta, ob vijugasti, leni Krki se pne bela cesta više in više proti Gorjancem, že si dosegel točko iznad lepih vijug (na desni raz alina gradu Mehovo), na Vahti (na prelazu) si. Ime je od straže, ki je dajala od tu znamenje s kresom v Dolino gradov i na grad Hmeljnik), da se bližajo Turki. Še en pogled preko čarovite doline in proti Kamniškim planinam, pospeši korak skozi ma.':o šumo, pa zagledaš, strmeč pred seboj obljubljeno deželico v vsej razteznosti ir slikovitosti. f-iš; Narodni ples: metliški most Da, Bela Krajina! Tu, na severovzhodni strani jo zastirajo mogočni, gozdnati Gorjanci z vrhom Sv. Jere (Trdinov vrh, 1181), proti zapadni strani pa se vlečejo dolgi grebeni Metliško - Črnomaljskega gričevja (Kočevski hribi) t je do Sinjega vrha in Vinice nad Kolpo. Njen pas pobliskava vzdolž cele južne strani. Tam preko pa ti hiti pogled na hrvaške in dalmatinske vrhove in na čudoviti Klek (1102, nekdaj Shajališče copernic). Vmesni predeli ti ča-rajo pred oči sliko dolenjske pokrajine s travniki, senožeti in valovitimi brdi s štu-mami, ki so v njih bele vasi, nad katerimi se blišče cerkvice. Morda si pa nastopil pot od Novega mesta preko Uršnih sel in Rožnega dola. Onkraj Prelog na sedlu »Vrh Kumpmatel« pcstoj, če se voziš z vlakom, stopi k oknu že po prihodu iz semiškega predora ali pa izstopi na semiški postaji. Nudi se ti z obeh točk diven razgled na nizko doli ležečo kotlino. Ta razgled se lahko kosa z marsikaterim planinskim razglediščem. Oko ti plava po širni belokranjski pokrajini, na eni strani preko Semiča in Suhorja ter Metlike, na drugi strani do Bojancev in žežlja (nad Vinico) in dalje, dalje. Pod seboj gledaš stari grad Krupo, raz holme, bližnjih in daljnih, te pozdravljajo cerkvice. Po obronkih, ki se bočijo v polkrogu od Metlike gor do Semiča, Kota, Ručetne vasi, proti Rodinam, Stražnjemu vrhu in Doblički gori nad Črnomljem, se svetijo bele zidanice in mali kmetski domovi izza belokranjskih vinogradov. Čaroben je pogled v večernem mraku iz doline na migljajoče lučke v bregovih. Belokranjska narodna noša je preprosta in vendar dragocena Ce hočeš biti deležen še večjega razgleda, ki sega že proti bosanskim goram in Dinarskim Alpam, stopi na vrh Sv. Frančiška (Mirna gora, 1048), poldrugo uro od Semiča, ali na Smuk nad Semiško goro, pod katero teče do 2 km dolgi železniški predor. Na Smuku je cerkvica z grajsko razvalino. Lepi razgledi so tudi z drugih primernih točk v Gorjancih nad Metliko in Metliško-Crnomaljskega gričevja. Dalje te zadivi globoki, romantični kanjon Kolpe, ki se vleče zlasti od Kostela do Starega trga (ta Stari trg je v črnomaljskem političnem okraju, v Poljanah). Blizu Alp je ostrejše podnebje. Ko »gorč še krije sneg« in brijejo mrzle sape, se v Beli Krajini vesele sončnih, suhih pomladanskih dni. Tudi jesen je tam običajno mila. Zato uspeva zgodno sadje. Bela Krajina se danes zlaga z območjem sreza Črnomlja n. Različnost v zemljepisni legi in zemelj-siki konfiguraciji je odločilno vplivala na zgodovinski in gospodarsko kulturni razvoj Gorenjske in Dolenjske. Prva pokrajina leži ob važnih prometnih žilah, ki so vodile že v davnih stoletjih iz Italije v Srednjo Evropo. Ko so prenehale vihre preseljevanja narodov, se je razvil ob njih živahen blagovni in osebni promet, medtem ko sta ostali Dolenjska in zlasti Bela Krajina daleč vstran od pravega prometa. Te panoge so prinašale blagostanje. Na Gorenjskem so zrasli mogočni gosposki in veliki, zidani kmetski domovi, oznanjujoč že na zunaj obširnost kmetij. V Beli Krajini, zaprti po Gorjancih, zagrajeni po Kolpi, je bila trgovina in obrt do otvoritve železnice Novo mesto—Karlovec neznatna. Na malih kmetijah in skopi zemlji — večjih posestev razen graščinskih (Krupa, Gradac, Pobrežje) je bilo prav malo — so Beli Kranjci (v svoji knjigi »Slike iz Belo-krajine« rabim večinoma izraz Belokranjci in Belokrajina) navzlic trdemu delu in izkupičku za vinski pridelek pridelovali premalo za svoj obstanek. Zato je dala Bela Krajina razmeroma največ Amerikancev. Njih denar je rešil marsikatero kmetijo dolgov, leseno hišo pa spremenil v zidano. Tudi zidane hiše so bile majhne v primeri z gorenjskimi. Spričo opisanih okolnosti je Belokranjec živel čisto samobitno kulturno življenje. Ob vplivu vinorodnih goric se mu je izoblikoval poseben značaj. On je mil, pošten, skromen, vesel, včasih brezskrben (e, kaj me briga, samo da včselo je!). Dejstvu, da se je v Beli Krajini kulturno življenje počasneje razvijalo, je pripisati, da so se tam do danes ohranile nekdanje šege in navade. To je izpričano zlasti v kolih in narodnih igrah, ki so se izvajale tudi že v Ljubljani in Mariboru. To je še košček stare romantike. Znamenite so belokranjske pisanice (barvanje jajc) in narodne pletenine. Gorenjcu je gora cilj hrepenenja. Tam zasleduje kot lovec razen druge divjadi gamse in jelene; tja hodi, da se razgleduje po gorskih skladih in nižinskih livadah, sproščen od vsakdanjosti. Pa če hodi Gorenjec, planinec, na goro (na gore), hodi Belokranjec v goro, v bregove, kjer mu uspeva vinograd, ki stoji v njem prijazen vinski hram. V razliko od hiš, ki so bile često lesene, je hram zaradi varnosti zidan, od tod ime zidanica. Ko ni še bilo dobrih kaj zabav, ga vabil hram je prek' dobrav na oddih in razvedrilo. In deloma je še danes tako. Zato tudi Belokranjec povabi v zidanico celo imenitne komisije (železniške in druge) na prigrizek in čašo dobre kapljice ob samem viru. Da si lajša stara leta, si često izgovori vinograd za preužitek. Znane stihe »Na goro, na goro, na strme vrhe, tje kliče in miče in vabi srce« bi mogli presaditi na belokranjske grede morda takole: V goro, v goro! Tam sončece greje In trta rodi, v hramu vabljivem se vince medi. V goro, v goro, da boš vesel, težave pozabil in k'tero zapel. Tilen Epih: Kresnice Iščejo Marka Ko je Marko zaostal šolo, je prišlo tisto, česar se je tako bal, da zadnje dni na paši ni več iskal druščine. Ležail je sam kje v trepetajoči senci breze in se ni meni1 za nič. Pustil je, cla so njegovo kravico in nekaj ovac zavračali drugi in ni več segel po fruli, ki jo je nosil zmerom s seboj v nedrih pod srajco iz hodnega platna in je z njo spremljal sleherno pesemco svojih drugov v bragešicah in družic v belih ži-vrtkih Z glavo naslonjen na belo deblo je tako lahko s priprtimi očmi sanjaril, meril svojo rodno vas od jagneda do jagneda. od strehe do strehe. Vse je obje' od domačega riave^a Ka'a do Ko'pe, vsako vasico, vsako stcz co Vse je prešte'1 vsa znamenja po poljih in vse cerkvice po gričih na blizu n na da'eč Tako je jemal slovo, dokler se ni zdramilo tisto jutro, ko je odgna živino na pašo namesto njcf?a mlar-i brat Š me on pa se je m~ra! umit' in počesat n ko vendar ni bila nedelja obleči v pražnjo robačo in nove brageie Kratek je bi! razs-tanek z domačimi, z m'ajrim< sesriemi: Barč;co Zakci in An čico V roke so s; segli, morda bi si še kaj rekli, pa ie priše1 ujec B'!až ni'b skrbnik. Marko ga ni mrral. Niegovih naukov je bil že sit in kar odleglo mu ie ko je iz hiše prišla mati s culo v roki. Tiha. kakor je zmerom biila, je pristopila, ga pokriža- la, prijela za roko in izpregovorflla z mehkim glasom: — Zdaj pa na pot. sinko moj, ker pod noč moram biti spet nazaj. Kraj, kamor je šel sužit ie Marko že poznal. Pred leti ie gna> tja z materjo te-lico na sejem. Takrat se je pot vlekla, ker se je živinče trgalo in sililo nazaj tokrat je pa mati priganjala. Spotom? sta bila redkobesedna in samo enkrat sta počivala. Marko je hodil za materjo kakor mesečen Ves čas se mu je še zdelo, da pozna tisti gozdiček in tisto njivo in vsako brino ob poti. In vse pred njim je imelo še domače lice, ko je mahoma uztI koze leo skednje in pristave, ki jih še ni videl -n ko je. kakor bi se razparalo zagrurain od neba do tal na dvoje, zagleda1 velik keo stisnjenih hiš in sredi njih velikanske cerkev z zvonikom do oblakov, prav tisto ki jo je videl na semanji dan. in ki mu je 5e ostala v spominu. — Tja noter? — vpraša Mai-Vo. — Nak! Tam nad tistim mostom. Tista velika zidana hiša. Tam. kjer stoji pred vrati voz, nalložer ne vem s čim Saj menda vidiš, ali ne? Kar naglo bova tam — odgovori mati »unJcjma že vsa upehana. Marko poknia in hisa in vse njeno stanje naokrog prihaja bliže. Med vrati obsežne h še je stal zastaven mož z velikimi, namrščenim. brki. Marku je šlo na smeh. Kakor bi velikanu pod a- H-fc^___,tu.KWtOWt KOLPA * VINICA V ^L OpREI-O"; V. kARLovac(52^ Belokranjsko ljudstvo je danes enotno slovensko. Južni živelj (Uskoki, Vlahi iz Like in Bosne) je pustil sledove le v jeziku in verski pripadnosti (unijati) pri prebivalcih južno Zumberka, t. j. od Drašičev in Metlike do Jugorja. Ko prideš v Belo Krajino, prisluhni ljudski govorici! Nima nemčizmov, pač pa ima ob hrvatski meji naglas in nekatere izraze, kakor so v hrvaščini. Glej, da boš kupil pravo blagč, ker blšgo (živino) prodajajo mesarjem; da boš prikimal ob besedi »vre, vre« svoj seveda, najbrž, in da boš sam razveseljen ob stavku »rajši bi kot po svetu gledam debelačo (koruzo)«. Slovensko govore — s tretjimi osebami — tudi cigani (na Kanižarici in v Kvasici pri Črnomlju žive v stalnih kočah), med seboj pa v cigar ščini. Ne mislite, da Belokranjec ni bil dovzeten za napredek. Zavedal se je svojega bornega stanja in se čutil zapuščenega. Zato se je razveselil ustanovitve gospodarskih in pridobitnih zadrug (tudi vinarskih in sadjarskih), ki naj bi izboljšale njegovo gospodarsko stanje; pri raznih narodnih društvih, ki naj bi izpremenila enolično, skoraj patriarhalično življenje, je vneto sodeloval. Napredek so prinesle tudi ceste, ki jih je zgradil še pred svetovno vojno bivši deželni odbor v Poljanah ln drugod. Docela novo dobo v gospodarstvu in kulturi pa je prinesla šele železnica Novo mesto—Kariovac, ki je bila otvorjena dne 25. maja 1914. Njene blagodati so se pokazale šele po prevratu. V mestih Črnomlju in Metliki se je začela razvijati industrija (lesna, premogokop) in trgovina, razni pridelki so šli laže na trg. Železniška zveza Črnomelj—Vrbovsko, ki se naglo gradi, pa bo pomenila za razvoj Bele Krajine zopet nov mejnik. Dan, ko bo otvoritev, bo velik praznik za Belo- kranjce in bo ostal trdno zapisan v njih življenjski pratiki. In kakor smo hodili svoj čas — poleg uradnih poslov — motrit nastajajoče delo in pozneje gledat prihajajoče in odhajajoče vlake, tako delajo Belokranjci tudi danes. Planinec, turist! Ali še ne veš, da nuai dolina ob Kolpi od Trave in Osilnice do Brda zaradi strmih, visokih sten (G'»teni-ška in Borovška planota s Krempo, 941) in po ostalem okolju pravo planinsko sliko, enako ozka soteska črmošnjice—Stara žaga? Ti, razvajeni letoviščar! Povem ti, da so tudi v Beli Krajini udobne gostilne (hoteli). na Sv. Frančišku planinska koča. V Črnomlju je kopališče ob Lalunji, v Metliki pa celo dve ob Kolpi. Sicer ca, xaj potrebuješ umetnega kopališča! Mehka, topla Kolpa od Vinice pa preko gribeljsko-podzemeljsko-metliške ravni te naravnost vleče h kopanju. Sredi ravnine, ozrt v daljne gorjanske višine, boš občutil prijetno ugodje, Ce »so ptičice zbrane, visoko letč, tje dol na Dolenjsko, ki je zdravje mojč«, pa se zberite tudi vi turisti in planinci in bajd na Dolenjsko in Belokranjsko! Uživajte in proučujte tudi tam prirodo. Opazujte narod pri delu in ob veselih prilikah: na svatbi, pri kresovanju, prošče-nju na 2ežlju, pri Treh farah, ko pečejo janjca na ražnju in se zgrinjajo romarji s Kranjskega in Hrvaškega, mnogi v svojih belih nošah; pri trgatvi, ko odmeva z vinskih goric veseli spev in smeh delavcev, ki trgajo (grozdje). Saj Gorenjska — Dolenjska svetova sta dva: so tam veličastne višine, tu hribčki so polni miline — cenimo, ljubimo enako ob&. Dr. France Ogrin. Metliško kolo je eden izmed najbolj živahnih belokranjskih narodnih plesov rokim nosom dva veveričja repa seši', se mu je zdelo. In ko ;e govoril z vozn:kom iti se smejal, je otresa' z njima na svetu tako kakor vcverice Kc jt vozn-k pognal, pozdravi mati- —Dober dan' Pripel iala -eir ga — in pokaže na Marka. — A, tegale? Kolik') ie pp star? — sliši Marko in gleda v razkoračenega brkača z rokami v hlačnih žepih — Štirinajst lih je dopolni' — odgovori mati in nekam plaho premer Marka. — E, potlej pa že. potie* p a Pozna se mu, da ni imel preveč ipravln z žlico, še manj pa z vilicami, no. bo ne pri meni dohitel, kar je zamudil Kai ne fant? — Marka in mater je zabolelo da sta se spog'edal!a in molčala — Ho-ho-ho! — zasliši nato Marko krohot in povabilo: — Kar z men.-j, fant. da ti najprej pokažem vilice ir še'p potem vile, ho-ho-ho. In tako je Marko vdano stopil pod tujo stTeho in dobil novega gospodarja Na Mih ovije v sejem se je zgrnilo v mesto vse od blizu in daleč. Med tolikimi znanimi obrazi je zagledal Marko tudi svojo mater. Markov bogati gospodar je imefl kakopak tudi krčmo, in mati je sedla med druge sejmarje in si naročila kurje obare in čašo vina. Marko je imel ves dan opravka na dvorišču, izpregal in vpregal je konje sejmarjev. Pa je le utegnili da je zdaj pa zdaj skočil k materi. NTa hi+ro ji je razodel, kako in kaj je pri hiši da mu ni nič hudega, da sta gospodar in gospodinja dobra človeka, da ima dovoli jest , da delo zmaguje in da domotožje plahni. Poka- zal ji je tudi denar, ki si ga je že prihranil. Dobil ga je po malem od sejmarjev in drugih !jud: za oskrbovanje njihovih konj. Ponudil ji ga je, a ona je vzela samo štiri dinarje, za brata enega in za vsako sestrico po enega Sejem je minil, sejmarji so se razšfli in z njimi je odšla tudi mati in Marko je | ostal spet sam Domotožje v niem ,e res popuščak> Nič več ga ni grabilo za grie kakor z početka, ko ga je prenekaterikrat tako stKnilo. da sc je zaril v seno m se izjokal Novi kraj, novi ljudje, novi znane so ga dušilli. petje in harmonika iz gostilne sta ga omamljala. Ali kaj neki bi ga moglo tako omamiti, da se ne bi več zdramilo'" Ako ne drugekrati, na sveti večer je bukm'c z vso si'o. In tedaj se je spet oglasila Markova frula, ki je potem vse dni do svet h treh kraljev pomagala njegovim nekdanjim pajdašem od Kolpe kOledovat;. Nato je do pomladi utihnila, pa je spet zapiska Ia n><*«. človek se igra... V igračkanju mu najlepše poteka življenje Ko je postalo jasno, da izraz Homo sa-pien.s ni ravno preveč primeren za človeško bitje, ker končno res nismo tako pametni, kakor mislijo naivni optimisti, so dodali tej označki ime Homo faber, ustvarjajoči človek. To ime pa je še manj primerno, da bi izrazilo razliko med človekom in drugimi živimi bitji, ker faber in sicer prav dober faber je marsikatera žival. Zato so bistroumni misleci nasvetovali za človeka še eno ime: Homo ludens, igrajoči se človek. Res je. da se zna tudi mnogo živali igrati, toda zagovorniki tega imena pravijo, da homo ludens izraža velikanski pomen, bistveno važnost, ki jo ima igra za vso človeško kulturo. Hoilandski učenjak in kulturni zgodovinar Huizinga pravi: »Igra je starejša od kulture Igra se ne da zanikati Skoraj vse abstraktno se da tajiti: pravo, lepota, resnica, dobrota, duh. Bog! Resno6t se da tajiti, igra pa nt. Z igro pa, hote ali nehote. spoznamo — duha Igramo se in vemo, da se igramo, torej smo več kakor razumna bitja, ka iti igra je nerazumna.« Igra ni neresna zadeva, kakor navadno gledamo v njej nekaj nasprotnega resnemu Otrok se prav resno igra, naravnost sveto resno Toda vendar se igra. in ve, da se igra. Športnik se igra vdano resno in s pogumom navdušenja, pa ve, da se igra. Igralec se popolnoma preda igri, pa vendar ve, da samo igra. Violinist doživlja pravljične svetove izven sebe in vendar samo igra Igralski element je vsebovan tudi v najsvetejših dejanjih. Prava, čista igra je temelj, glavni činitellj kulture. To modrovanje ni kaka tako imenovana »moderna zabloda«, kajti že stari Platon je zapisal: »Z resnim je treba resno ravnati in Bog je tisti, ki je vreden vse blažene resnosti, človek pa je ustvarjen za to, da je božja igrača, in to je v resnici še najboljše na njem. Zato naj vsakdo — tako mož kakor žena — sledi temu načinu in naj živi življenje tako, da sc igra najlepše igre, prav nasprotno usmerjen kakor sedaj. Človeške zadeve niso vredne velike resnosti, je pa že tako, da moramo biti resni; toda to ni sreča. Resnost je treba rabiti samo za tisto, kar je resno, ne obratno.« In Platon nadaljuje: »Vojno imajo sicer za resno stvar... toda v vojni ni niti omembe vredne igre ni- ti omembe vredne izobrazbe, kar je za mene naj resnejše. Življenje v miru moora torej vsakdo preživeiti kolikor mogoče dobro. Kateri je pravilen način? Igraje ga je treba živeti s tem, da se igramo igre, da žrtvujemo (svete daritve), pojemo in plešemo, da si pridobimo naklonjenost bogov, da se obranimo sovražnikov in da jih v boju premagamo.« Ker je igra še najresnejša stvar, premagamo najhujše težave, ako vzamemo kot igro to življenje. Če bi se ljudje po tem ravnali, pravi Platon. »bodo živeli po zakonu narave, ker so v večini ozirov samo lutke, na resnici pa imajo zeilo majhen delež.« »Ti nam delaš človeški rod vseskozi slab.« mu ugovarja Platonov prijatelj. Ta mu pa odvrne: »Oprosti mi! S pogledom na Boga in po njem prevzet sem tako govoril. Če pa hočeš, naj se ti naš rod ne vidi slab, temveč vreden nekoliko resnosti.a Pustimo vse ugovore proti g'edanju na člioveško zgodovino s tega zrelišča, »sub-specie ludi« Ne sme nas skrbeti element igre v vsem našem življenju, temveč nasprotno: odumi-ranje humorja in spreminjanje same igre v resnost. V dobrih časih so skrbeli za igro, za viteštvo na vseh področjih družabnega življenja. (Značilna lastnost igre je, da so za njo določena gotova pravila). In tako so še za vojno veljala določena pravilla, ki jih je bilo treba spoštovati: pada sunt servanda Danes pa je geslo: pueta non suni servanda! Dandanes se vedno manj igramo, in če se igramo, se igramo navadno goljufivo. Prej so veljala za najhujše politične boje neka gentlemanska pravila — če že ne na Kranjskem, pa vsaj na Angleškem — danes pa še šport postaja resna zadeva poklicnih »igralcev« Ali je profesionalstvo še igra? Če hoče človek resno igrati, mora biti zopet otrok, dokler traja igra. Dandanes se vsemu daje resnost, propaganda, načrtnost, discipliniranje posega v vsa področja. Prepričani smo, da se bo človek naveličal tudi vse histerične propagande in preobjedel smešno resne načrtnosti. Kajti človek ni ustvarjen za termitsko gnezdo, temveč, kakor je dejal že Platon: »Večna modrost je ustvarila človeka, da se igra na svetu in sami bogovi imajo dopa-denje nad ljudmi, ko se igrajo z njimi.« —ill žena l »Poji, poj, tička moja!« Kako bom pela, k' sem se vjela! — Let deset sem poročena In deset let se kesam, .jaz sem res nesrečna žena, oooh, Ksantipeža imam. Kje so zdaj dekliški časi, kje moža moj ideal, kje je princ dežele bajne, ki je v mojih sanjah spal! ženin ni bi! maharadža, z milijoni ni prišel, pač pa je dolga do grla in še rubežen imel. Ko je hodii k nam v snubitev, nosil je vrtove rož, vsi domači so mi rekli: »Dekle, to je pravi mož!« Je besede z medom mazal, kdo bi resno jih ne vzel, mene, mamo in očeta, vse je v svojo mrežo vjeL Me z ljubeznijo obsipal v najin je zaročni čas, bila sem mu srčna dama, škis in mond, pagat in as. črk imel ni v abecedi, da bi dale glas sred bila sem mu zlata sreča, alfa in pa ornega. Po j>oroki je pokazal pravo lice in obraz: »Dote tvoje, premoženja gospodar bom vedno jaz!« To je bil?, prva struna, ■ je e na smeh drži. Naj otr<*»k se kdo premakne, že nad njim zarčzgetd, se otroci bojijo, srečni so, "e i»« doma. Razgrajanj- ob kozarcih in kričanje v divji spev, t(j pa njega nič ne moti zanj to rajnki je napev. V nočne ure likam, livarn, nie ne mislim na svoi sta, on od kroka se priziblje, odišavljen in meglta. Kar oblečen v postelj lete, na registre vse smrCi, v spanju ie zdravice poje, In otroke vse zbudi. Vedno dom Je v lepem redu, nikdar ne pohvali me, de pa kje le prahek najde, ie se kregati za£n6. Tam v beznicah vse Je dobro, 6e Je pod ves zapljuv&n; v oporoko Je zapisal, da bo v sodu pokopan. Reva sem jaz res velika, ko za dira se nad mč in ml »staro, noro, kozo« pred otroki napovč. Mali moj mi zadnjič pravi: »Očka nas pa les noli, lekel ti je: — glda mula, t| pa lepa mama si!« Sreča moja so otroci, jih za beli svet ne dam, očka naš — to je pokora — pa ga vendar rada im&m. žensko srce je pač tako, rado grehe odpusti ko spominja se na čase, ki jih možek osladi. Mara J. Tavčarjeva. Nova beseda »Jo že imam,« vzklikne Francč. »Ropopiram, ropopiraš, ropopira. Nedo-ločnik: ropopirati.« »Ste zadovoljni?« »Smo!« »V redu. Cez teden dni se sestanemo. Vsak pove, kako je uporabljal v tem času našo novostvorjenko. Mnogo sreče in zabave!« In so se razšli. Zvečer pri »Meti«. Naša trojica je zelo vesela. »No, fantje, kako ste ropopirali?« vpraša Francč. K besedi se oglasi Drejc: »Sedim pri brivcu. Ko je končal svoj posel na mojem strnišču, se ne ganem s sedeža. »Mazati, močiti lase, prosim lepo?« »Ne, hvala!« »Kaj pa še želite, prosim?« Pomislim malo, nato: »Ropopirajte me, prosim!« »Da, da, prosim, takoj!« Mož ni pokazal nikakega začudenja nad novo besedo. Skoči k omarici. Čakam, kaj bo naredil. Je že tu. Pinceto ima v roki. Pristopi k meni. Delikatno me prime za brado in mi prične — puliti kocine pod nosom. Hudirja, bolelo je! Večkrat sem se nakremžil, vendar sem zdržal J/unaško do konca. Ropopirati se pa ne dam nikoli več.-- Hrupen smeh. Se odkašlja Lojze in prične: «Oprostite, prosim, kje bi lahko ropo-piral.« vprašam stražnika, ki je stal na križišču. Mož me pogleda in malo pomisli: »Ropopirati hočete? Kar tamle doli na desnem vogalu, prosim. Na eni strani je za ženske, na drugi za moške.« Zopet smeh. Vsi pogledajo Franceta, ki prične: »Jaz sem pa bil žrtev lepe gospodične na promenadi. Oprostite, gospica. ali bova midva lahko ropopirala? jo vprašam. »Kaj ti je odgovorila?« »Nič. Pozorno me pogleda, nato mi pri-soli dve krenki zaušnici. Tudi jaz ne bom več ropopiral.« Toni Mešekov. !>RED SODIŠČEM Sodnik vprpša potepuha, katerega hoč jo poslati po odgonu v njegov rojstni kraj: »Vi nikakor nočete povedati, kje sl.> doma?« Potepuh: »Ne jaz nikdar ne izdajam svoje domovine . ..« SVOJE SENCE SE ROJI »ženka,« je zbudil mož srvojo boljšo po-ovico iz spanja, »ta trenutek sc mi je sanjalo, da sem videl prikazen ogromnega osla.« »Pusti me spati, se je razburila iieria, in ne boj se testne sence!« ČUDNO VPRAŠANJE — Gospodična, ali znate tudi grmeti' — Bržkone grmi v vai glavi'. — Ne zamerite, sem kar tako mislil, ker se v vaših očeh tako bliska. RAČKA... Učitelj: Anica, kako jo r. račko, ki m; jo ie mislil darovati tvoj oče?* Anica: »Ne vem. gospod učitelj. Menda ■ie ozdravele, ker je z?čela sp*t jesti.« Ponedeljska križanka BESEDE POMENIJO Vodoravno: 1. zvijača, 5. prekop, vodotok, preliv, 9. staroperzijski kralj, 10. tuja kratica za »številka«, 12. angleško pivo, 13. delo kopnega, ki štrli v morje, 14. nra-voslovje, 16. kemični znak za prvino, 17. osebni zaimek, 18. del glose, 20. reka na skrajnem severu Severne Amerike, 22. priprava, ki omogoča pristajanje parnikov, 23. koralni otok. 25. francoski člen, 26. ni-kalnica, 28. starogrška pokrajina, 30. arabski konj, 31. žensko ime, 33. pogojni veznik, 34. junak Gotovčeve opere, 35. viadar-ski naslov, 36. vsakoletno poljedelsko opravilo. Navpično: 1. pripadnik slovanskega naroda, 2. morska žival, 3. ploskovna mera, 4. pripadnik staroslovanskega plemena, 5. južni sadež, 6. predlog, 7. veznik, 8. znan ruski pesnik iz preteklega stoletja, 11. evropska prestolnica, 14. edinica, oddelek, 15. hunski kralj, 17. reka v Rusiji, 19. slov- Fotoamaier Nova številka „Fotorevije" prekaša po svoji pestri vsebini vse letošnje številke. Posvečena je v glavnem poletnemu času in radostim odpočitka ter kopanja, čemur ustrezajo tudi slike. Med temi omenjamo dve sliki slovenskih amaterjev, znani Korničev akt »Sončenje« in Vidma-jerjev športni posnetek »Butterflv«. Iz bogatega teksta pa navajamo nekatere članke, iz katerih bodo čitatelji ppbrali mnogo pobud za svoje delo. Zeno Wolf piše o fotografiranju z rentgenskimi žarki; v polemičnem članku »Barvna fotografija brez filtrov?« dokazuje Karlo Kocjančič nujno potrebo uporabe filtrov za snemanje v naravnih barvah; L. V. govori o »Svetlobi in barvi pri portretiranju«, a marsikdo bo Ljubu Vidmajerju hvaležen za navodila o »Specialnih razvijalcih za papirje«. Zelo mnogo poučnega bo našel vsakdo v rubrikah o novi fotografski literaturi, »Za začetnike in naprednejše«, »Vsega malo«, »Društvene vesti« s poročili iz slovenskih fotoamaterskih organizacij itd. Skratka. »Fotorevija« postaja vsebinsko in po obliki čedalje bogatejši glasnik in svetovalec jugoslovenskih fotoamaterjev, in vsakdo, ki hoče v fotografiji napredovati, bi moral biti nje naročnik. Tako bi moralo biti tembolj, ko velja poedina številka samo 6 din, celoletna naročnina 60 din, polletna pa 30. Naročila je nasloviti na: Upravo »Foto-revije«, Zagreb. Dalmatinska ulica 6, od koder se dobe tudi številke na ogled. Mednarodna SotegraEska revija „Die Galerie" priobčuje v številki za avgust članek o po-■nerrj domovinske fotografije, o mejah -mogljivosti povečevalnih aparatov, članek »Moj najzanimivejši doživljaj kot foto-raf« slovitega madžarskega amaterja ■ te obseva, da zažare tvoje poljane v rubinasti barvi. Najlepša st jesen, ko so vse t\v>je lože en sam plamen spreminjajočih ce barv. ko se zbirajo lastavice. ki obkrožajo hiše jih gnezd, sedajo na križe vaških cerkva in odletijo v času. ko romajo procesije z brentami na hrbtu v \inograde s pesmijo in vriskom na ustnicah. Pa grmovju se svetlikajo srebrne paiče-vine, polne biserne ro*e, sonce se igra z barvami, rahel veter jih odnaša, da zaplavajo v zraku in nosijo zadnje pozdrave čez tiha polja in vrtove. Polagoma zasanjaš v zimski sen in spanje, a srce je vedno pri tebi in ob tebi. Iz vseh daljnih daljav gredo misli k tebi, zvon domače vasi se spaja z glasom zvona, ki je izvabil toliko tvojih ljudi »Hamburk. Hamburk/feni rokopis dobreera ln pohlevne^ čkv-eka ki nima mnoero zahtev od živ^enla za*n vam svetujem za-kori 7 Tfflm Glede ve?c;ra značala na bi pripomnil da ste včasih preveč lahkomiselni. L. Azkuin. ŠPORT . . ... Nedelja priprav za nogometno sezono Dve prijateljski igri doma Ena ob 16. na igrišču Jadrana, druga ob 16.30 na igrišču LJubljane — Na vsaki je bilo po 200 gledalcev Mars - Uskok (Zagreb) 1:1(0:0) Ljubljana, 25. avgusta Na igrišču Ljubljane je bila danes odigrana prijateljska teflona med Marsom in zagrebškim Uskokom. Gledalcev je bilo okoli 200, ki pa so glede igre to pot le pr šli na svoj račun, ker sta obe enajsto-rici zaigrali prav živahno. Mars je za to tekmo postavil na igrišče enajstorico, ki ga bo zastopala v bodočih tekmah slovenske lige. Moštvo danes ni zaigralo v prav dobrem stilu, ker kljub prav dobni igri obrambne trojice krilci niso imeli dobrega dneva in se je precej poznalo, da ni bilo v sredini So-čana. Napad je v prvem delu igre zadovoljil, le pred golom je še vse preveč netočen. v drugem polčasu pa vsa petorica ne zasluži nitč zadostne ocene. Uskokova enajstorica je prav dober prvorazredni klub Zagreba, ki je že drugič na ljubljanskih tleh dokazal, da ga je težko premagati. Najboljše orožje moštva je obramba s prav dobrim vratarjem, krilci lepo podpirajo napad, ki pa pred golom nima potrebne odločnosti, kar je pa naj-, važnejše za uspeh. Vprvem delu igre je igra zelo živahna !n zanimiva. Mars je neprestano na nasprotnikovi polovici, toda pred golom je napad vse premalo odločen in tako se brez gola konča prvti polčas. V drugem delu igre gostje že v prvih minutah hudo napadejo tn v 10. min. po desmi zvezi, ki ostro strelja, dosežejo prvi uspeh 1:0. Marsov napad je pred golom obupno netočen, vendar v 18. min. po . zashigi Doherleta uspe Piskarju doseči izenačenje 1:3, Tako ostane potem do konca igre.. . Sodil je g. Erlich. V predtekmi je Grafika zasluženo odpra vila rezervo Marsa kar s 6:0 (3:0). Bratstvo: Jadran 6:2(3:1) Domača rtvala v Mariboru Maribor : Rapid 4 : 2 (1:1) Maribor, 25. avgusta. Zadnji termin pred pričetkom prvenstvenega tekmovanja je Maribor izkoristil za dober trening in odigral na Rapidovem igrišča prijateljsko nogometno tekmo z Rapidcm. Kljub temu, da v Mariboru že dlje ni bilo nobene nogometne tekme, je bilo za tekmo prav malo zanimanja in je prišlo na igrišče le okoli 150 gledalcev. Oba nasprotnika sta nastopila z nekaterimi novimi močmi, ki so se izkazale kot prav dobre. Maribor je imel boljše moštvo in je predvedel povsem zadovoljivo igro ter tudi zasluženo zmagal. Zlasti je ugajal napad, pa tudi krilska vr§ta in ož a obramba sta ustrezali. Rapid si je Vidno prizadeval, da bi dosegel čim ugodnejši rezultat in je moštvo zaigralo z vsem elanom in veliko požrtvovalnostjo. Poznalo pa se je, da igralcem manjka kondi-c skega treninga. Še najbolje se je odrezala napadalna vrsta, medtem ko je bila ožja obramba zelo nezanesljiva. Igra je potekala skoraj v prvenstvenem stilu, bila pa je vendarle v splošnem £air. Sodil je g. OreL Ui^eh Svobode v Kranju Svoboda : Kranj 4 : 1 (1 : 0) Kranj, 25. avgusta. Ljubljanska Svoboda je danes tukaj zasluženo in prepričevalno zmagala nad kranjsko enajstorico. Gostje so tokrat nastopili kompletni in so kranjsko publiko presenetili z lepo tehnično in požrtvovalno igro. Pri njih se je posebno odlik al vratar Rogelj in njegov brat kot srednji krilec ter slednjič »stari« in požrtvovalni Ha-biht. Pri Kranjčanih sta se močno trudila bivša ligaša Grintal in- Žitnik, ki pa sta nazadnje le morala položiti orožje. Gole so zabili za Svobodo Smole in Ko-bal po dva, za Kranj pa je dal častni gol v zadnji minuti igralec z desnega krila. Tekmo je sodil g. Šenica. Slab nogomet v Celju Slavi ja (Maribor) : Jugoslavija 5 : 3 (0 : 3) Celje, 25. avgusta. Na novem Jugoslavijinem igrišču na Spodnjem Lanovžu, ki pa je še v zelo slabem stanju, je bila danes odigrana prijateljska tekma med Slavijo s Pobrežja pri Mariboru in domačo Jugoslavijo, ki se je končala z zmago mariborske enajstorice. Tekma je bila na zelo nizkem nivoju ter je pokazala, da je celjski nogomet v zadnjem času precej padel. Do odmora je bila igra dovolj živahna in je močno, prevladovala Jugoslavija, ki si je pripravila do odmora tri gole naskoka. V drugem polčasu so Mariborčani takoj v začetku dosegli dva zgoditka — eden. jned. njimi je bil .lasten gol domače-ffi& branilca ^,k,9r Ji'h,,je 'tako okorajžilo, da so začeli še huje. napadati in so potem res še trikrat potresli nasprotnikovo mrežo. Za prireditev kljub lepemu vremenu v Celju ni bilo mnogo zanimanja. Sodil je g Presinger. V predtekmi je drugo moštvo Celja zmagalo nad drugim moštvom Jugoslavije s 4 :1 (1: 0). * Meščani na Rakeku Moste: Javornik 6 s 1 (4 :1) Rakek, 25. avgusta Najmlajši ljubljanski prvorazredni klub — moštvo STK Most — je danes gostovalo tukaj proti domačemu Javorniku. Za tekmo je bilo med občinstvom precej zanimanja. Vreme je bilo izredno lepo, prikazani šport tudi prav dober. Igra je sprva potekala za obe strani enakovredno, toda kmalu so pobudo prevzeli Moščani, ki so si do odmora osigu-rali tri gole naskoka. V drugem polčasu so si domačini precej opomogli, toda ta-trat je bilo že prepozno. Vsekakor je treba pripomniti, da je v rezultatu 6.1 zmaga gostov izražena nekoliko previsoko. Tekmo je sodil g. Jovanovič. 29 ligaških klubov je startalo Najbolje sta začela Gradjanski in BSK Včeraj je bila prva jesenska prvenstvena nedelja, ko je v hrvatski in srbski ligi nastopilo že vseh 20 ligaških moštev. Doseženi rezultati seveda še ne dajo sklepati, kaj in kako bo s to množico kandidatov za boljša mesta v tej družbi, toda že pri prvem startu sta se v obeh ligah krepko uveljavila oba favorita in zmagovalca lanske enake konkurence. Gradjanski pri Hrvatih in BSK pri Srbih. O tekmah samih imamo naslednja poročila: Concordia : Hašk 4:3(3:2) o— Zagreb, 25. avgusta. Prvi zagrebški derby se je končal s čisto zasluženo zmago Concordije. Zagrebški »zeleni« so bili v tej igri ves čas v premoči in so si že do 24. minute preskrbeli tri gole v dobro. Prvega je dal Golub v 13., naslednjega Muradori v 16. in tretjega še Beda v 24. min. Potem je premoč Concordije naglo popustila in začel je napadati Hašk. Hitrec je najprej dvakrat zadel v drog, toda nazadnje je po njegovi zaslugi Horvatovič le prišel do strela in znižal na 3:1. Dve minuti pred polčasom je Hitrec precizno streljal mimo vse nasprotne obrambe in dosegel že drugi gol za Haškovce. V drugem polčasu je bil Muradori četrtič uspešen za svoje in sicer v 14. min. V 25 min je Horvatovič poslal iz daljave nize]? strel na gol in res ukanil presenečenega vratarja ter spet znižal na 4:3. Obe moštvi, posebno Haškovci, so se mnogo trudili, da bi v teh številkah še kaj spremenili. toda ostalo je do konca pri njih. Gledalcev je bilo okoli 3.000. Domači sodnik Jirasek se to pot ni proslavil. —r Da, gospod, do danes sem v te j sezoni spravil v mrežo 27 golov! — čestitam! Jaz pa sem se skupno z današnjim dnevom že štirinajstič prehladi!. Gradjanski : Slavija (V) 6:2(2:0) V tekmi med Gradjanskim in varaždin-sko Slavijo je bilo moštvo državnega prvaka velik favorit in je tudi izdatno in zasluženo zmagalo. Kljub temu je treba priznati, da Varaždinci vendarle niso bili tako slabi kakor kažejo številke v rezultatu. Prvi napad je že prinesel prvi gol Gra- djanskemu, in sicer po Drvodeliču, ki je iz , zelo težke pozicije zadel v mrežo. Zaradi i pogreške enega izmed branilcev, je LeS- I V Trnovem je Jadran imel v gostih moštvo Bratstva z Jesenic, ki. je pred 200 gledalci pokazalo zelo ofenzivno igro, tako da jii domači nikakor niso bili kos. Gorenjci Imajo za bodoče borbe v prvenstvu pripravljeno močno enajstorico. V obrambi, ki je prav dobra, je bil odličen bivši Jadranaš Markič .srednjo vrsto vodi prav dobro Zavrl v napadu pa imajo v krilih Janežiču in Marnu najboljši moči. Jadranova enajstorica je kljub enakovredni igri v polju po krivdi rezervnega vratarja izgubila igro, branilca sta bila na mestu, krilci pa so zaigrali slabo in tako tudii napad ni imel lahkega dela. V prvem delu igre je Bratstvo kar mimogrede trikrat uspešno in je Jadranu šele po Lenarčiču uspelo postaviti na 3:1. Igra je živahna in zanimiva z obeh strani, toda gostje so v napadu zelo odločni in le prav dobra igra branrlskega para jim onemogoči še večji uspeh. V drugem delu igre igre se slika ni mnogo izpremenila. Gostje so neprestano v napadu, pa tudi domači so odločni, le pred golom nimajo strelcev. Bratstvo po Janežiču in Marnu poviša rezultat na 5:1, za Jadran pa Goli zniža na 5:2. Za zaključek pritisnejo gostje- še enkrat in postavijo končni 6:2. Sodil je g. Lukežič. V predtekmi so juniorji Jadrana zmagali nad juniorji Korotana s 3:0 (3:0). nik pozneje Se enkrat lepo predložil žogo Drvodeliču, ki jo je spet poslal med drogove V drugi polovici igre se je začela serija golov spet višati. V 10. min. je Lešnik po lepi kombinaciji z Drvodeličem povišal na 3 :0. V 16. min. se je Matekalo o tresel Vučilovskega, lepo podal Lešniku, ta pa je z ostrim udarcem četrtič zabeležil uspeh za svoje. Po več hudih napadih je v 25. min. pobegnil Cimermančič in s krasnim strelom v kot povišal na 5:0. To je bil najlepši gol igre. Tri minute pred koncem se je isti igralec še enkrat znašel pred golom, pobral tamkaj žogo z glavo in jo potisnil v mrežo. Tekmo je sodil domači sodnik Berglez. Split: železničar 2:1(1x1) o— Split, 25. avgusta. Pred 1.200 gledalci so danes domači delavski nogometaši slavili prvo zmago v letošnjem ligaškem tekmovanju. Tekma se je začela s precej raztrgano igro in potekala v lahki premoči domačinov. V 30. min. je Andrijaševič zabil gol za domače, toda že tri minute kasneje je Melnjak izenačil. Druga polovica igre je potekala v lahki premoči domačinov. V 30. min. je Andrijaševič zabil gol za domače, toda že tri minute kasneje je Melnjak izenačil. Druga polovica igre je potekala precej enakovredno za obe moštvi in že se je zdelo, da bo partija ostala remis. Nekoliko pred koncem pa je Split izrabil ugodno situacijo po streljanem kotu in spravil žogo še enkrat v mrežo, kar mu je prineslo zmago in obe točki. Strelec tega gola je bil Kuljiš. Hajduk : Bačka 6 : 2 (2 s 1) o— Subotica, 25. avgusta. Domača Bačka je v današnji ligaški tekmi proti Hajduku doživela poraz, kakršnega še ne beležijo v klubovih analih. Pri Bački so odpovedali vsi do zadnjega z edino izjemo Sarčeviča, ki se je mnogo trudil, pa tudi ni mogel preprečiti katastrofe. Hajduk je nudil sijajno igro, ki jo je z velikim interesom spremljalo samo okoli tisoč gledalcev. Za Hajduka je Ba-tinič ustrelil štiri gole, Alujevič pa ostala dva. Tekmo je sodil zagrebški sodnik Mli-narič. Slavija (O) : Sašk 1:1(1:1) —o Osijek, 25. avgusta. Ligaška tekma med domačo Slavijo in Saškom iz Sarajeva se je končala remis ki je bil dosežen že v prvi polovici igre. Vodilni gol je zabila Slavija v 28 min. iz gneče po Adamoviču. V 44. min. je sodnik Bažant iz Zagreba prisodil proti domačim enajstmetrovko, iz katere je Domoracki dosegel izenačenje. Ta rezultat se ves drugi polčas ni več menjal. Gledalcev je bilo okoli 1,200. Tekme v srbski ligi BEOGRAD: Jugoslavija : Jedinstvo 4:0 (3 :0). Zelo lepa igra obeh moštev, zmaga Jugoslavije zaslužena. — BSK : Bask 5:1 (1:0). Do odmora se je Bask odlično držal, predvsem po zaslugi vratarja Bijeliča, po odmoru pa je BSK dal svojo klasično igro drugega polčasa in zasluženo zmagal. BOROVO: Bata : Vojvodina 1:0. PANCEVO: Jugoslavija (Jabuka) : ŽAK 4:0 (3:0). SARAJEVO: Slavija : Gradjanski (iz Skoplja) 7 : 0. Domači miting ŽSK Hermesa / Atletska sekcija je tudi začela z delom na terenu Ljubljana, 25. avgusta. Na svojem stadionu v Šiški so danes startali v nekaterih atletskih disciplinah atleti 2SK Hermesa, ki so s svojim prvim nastopom popolnoma zadovoljili. Pokazali so, da je tudi ta Hermesova sekcija, dasi že več let obstoja, začela pod vodstvom g Peroviča z resnim delom, ki bo gotovo uspešen, če bodo atleti nadaljevali s takim veseljem, s kakršnim so začeli. Nastopilo je na današnjem mitingu vsega 18 atletov, kar je čisto lepo število. Čeprav se še vsem pozna, da so začetniki, so nekateri s svojimi rezultati prav zadovoljili in pokazali, da tiči v marsikom velik talent Mnogo je pripomogel do tega, da je bilo po tako kratki dobi že mogoče prirediti miting, gotovo tudi prof. Žorga, ki je dajal »novopečenim« atletom prve nauke in nasvete o treningu. Za najboljšega atleta se je na tem mitingu izkazal Gomezel Mirko, ki je zmagal na 100 m, v metu kopja, krogle ali diska. Njegovi rezultati so sicer več ali manj povprečni, toda omeniti je treba, da je metal skoraj brez vsake tehnike! Z vestnim treningom bo te rezultate lahko v kratkem času precej popravil. V tekih na 800 in 1500 m je seveda z lahkoto zmagal Starman Adolf in sicer obakrat pred svojim bratom »maratoncem« Janezom. Od ostalih so se pokazali v precej dobri luči še Sočan, ki bi s pravim treningom zlasti dobro metal kopje, dalje Rože in Peter-nelj, ki je vprvem predteku na 100 m postavil najboljši čas 12,3, kar je glede na izredno mehko tekališče čisto dober rezultat. Tehnični rezultati: 100 m, finale: 1. Gomezel Miro 12,4, Pe-ternelj Branko 1 m zadaj, 3. Cirman Ivo pol m zadaj, 4. Razbornik Drago. Met krogle (5 kg!): 1. Gomezel Miro 13,2, 2. Rože Danilo 12.55, 3. Gomezel Zdravko 11,32, 4. Sočan Dušan 10,54, 5. Perovič Jože 10,54. Met diska (2 kg): 1. Gomezel Miro 29,73, 2. Rože Danilo 26,38, 3. Gomezel Zdravko 22,36, 4. Razbornik Drago 21,95. Tek na 1500 m: 1. Starman Adolf 4:45,9, 2. Starman Janez 25 m zadaj, 3. Razbornik Franc 20 m zadaj, 4. Jurko Lado. Tek na 800 m: 1. Starman Adolf 2:19,9, 2. Starman Jan«: 7 m zadaj, 3. Razbornik Franc 2 m zadaj. sMet kopja: 1. Gomezel Miro 41,75, 2. Sočan Dušan 37,30, 3. Cirman Ivo 33,65, 4. Senčar Leo 81,40. Tek na 400 m: 1. Kabaj MIlan 61,8, 2. Bernot Franci 2 m zadaj, 3. Razbornik Drago pol m zadaj. Sledila je kot zadnja točka 5e štafeta 4x100 m. Od treh postavljenih štafet, Je zmagalo moštvo vpostavi Kabaj, Cirman, Bernot, Perovič v času 53,4. j Atletski miting v Celju bo prihodnjo nedeljo Celje, 25. avgusta. Veliki nacionalni atletski mitii*, ki bi moral biti tukaj danes, pa je bil zaradi tehničnih ovir preložen za poznejši čas. bo zdaj končnoveljavno prihodnjo nedeljo 1. septembra. Prireditev bo velikega obsega id bodo na njej startali najboljši slovenski in hrvatski atleti. Na to prireditev opozarjajo v Celju vse klube in atlete. — Maks, meni se zdi, da sva midva edina, ki nisva dostojno oblečena. Razpis table-teniškega turnirja za prvenstvo Celja in Savinjske doline v nedeljo 8. septembra Razpisana sta za zmagovalce dva pokala. Table teniška sekcija SK Celja priredi v nedeljo 8. septembra v dvorani hotela Uniona v Celju velik table teniški turnir za posameznike in moštva za naslov prvaka Celja in Savinjske doline. Turnir se bo pričel ob 8. zjutraj in bo trajal ves dan. Za zmagovalca sta določena dva lepa pokala, katerih enega je daroval trgovec g. Vrečič, drugega pa SK Celje. Ker bo s tem turnirjem otvorjena nova sezona in bo to spet večji turnir v Celju, se bo na njem zbralo gotovo vse najboljše, kar nekaj pomeni v tej športni panogi. Vsi klubi, ki goje table tenis, bodo prejeli te dni podrobne razpise in vabila za udeležbo in sodelovanje. SlovcncLi dirkači niso bili na dirki t Zagrebu. Včeraj je bila velika n.edklub-ska dirka Gradjanskega na progi iz Ku-stošije mimo Stare vasi, Brežic do Krškega in nazaj v Zagreb (123 km), na kateri je startalo 12 seniorjev in 20 juniorjev. Zmagal je veliki favorit .član Gradjanskega Avgust Prosenik, ki je prevozil progo v času 3:54,15 ali s povprečno brzino 31,550 km na uro. Za dirko so se prijavili tudi nekateri bolj znani slovenski dirkači, ki jih pa iz neznanih vzrokov ni bilo na startu. Plavalni dvoboj Madžarska—Hrvatska. Kakor beležijo zagrebški listi, je bil predvčerajšnjim dokončno sklenjen plavalni dvoboj med reprezentancama Madžarske in Hrvatske, ki bo bržkone v dnevih 14. in 15. septembra v plavališču Jadrana v Splitu. Spored bo enak kakor oni v Szegedinu, kjer se bosta teden dni prej sestali reprezentanci Madžarske in Jugoslavije. 2SK HERMES (nogometna sekcija). — Sklicujemo sestanek vseh nogometašev drevi ob 20. uri v lovski sobi gostilne Ste-pic. Čitajte objavo na oglasni deski na igrišču! SK OLIMP V CELJU obvešča vse klu-bove prijatelje, da bo vozil v nedeljo 8. septembra na ligaško tekmo na Jesenice proti SK Bratstvu avtobus. Kdor se hoče udeležiti izleta, naj se prijavi do 28. t. m. pri Božiču, mehaniku v Sp. Hudinji. Zastopniki šaha iz vse države so zborovali Celje, 25. avgusta. Danes popoldne je bila v Celju v klu-ski sobi hotela Evrope konferenca predstavnikov Srbske, Hrvatske in Slovenske šahovske zveze. Za Srbsko šahovsko zvezo sta bila prisotna mojstra Ozren Nedelj-kovič in Lešnik, za Hrvatska mojstri Vladimir Bukovič, dr. Kopač, Vatroslav Petek in mnogi drugi, za Slovensko pa predsednik dr. Bajec, podpredsednika HreščaK in Bizjak ter tajnik Slokan. V načelu je bilo na zboru sprejeto, da bodo v reorganizirani Jugoslovenski šahovski zvezi, ki bo bržkone dobila drugo ime, člani narodne zveze in ne klubi kakor doslej. Klubi bodo zastopani v Jugoslovenski šahovski zvezi, toda po posameznih zvezah. Reorganizacijo bo pripravil do podrobnosti novi odbor, ki bo sklical izredno skupščino v najkrajšem času v Zagrebu, na kateri bodo potrjena nova pravila. S konference so bile poslane pozdravne brzojavke predsedniku Jugoslovenske šahovske zveze ministru dr. Andresu in Stevanu Ciriču, predsedniku Hrvatske šahovske zveze ministru dr. Andrasu ln predsedniku Srbske šahovske zveze. Ob 16. se je pričela redna skupščina Jugoslovenske šahovske zveze. Po poročilu tajnika Magdiča je podal blagajniško poročilo šime Flnderle. Zveza ima trenutno 33.000 din premoženja. Prof. Pavlovič je podal tehnično poročilo. Za revizijski odbor je poročal Prokop ter je bila na njegov predlog soglasno odobrena razrešni-ca staremu odboru. G. Vukovič lz Zagreba je predlagal listo novega odbora. Izvoljeni so bili: predsednik minister na razpoloženju dr. Stevan Cirič, podpredsedniki velemojster dr. inž. Milan Vidmar (Ljubljana), Branko Dimič (Beograd), in Josip Prokop (Zagreb). Poslovni odbor sestavljajo šime Fnderle, Vatroslav Petek, Rudolf Horvat, dr. Vla-dislav Nedeljkovič, Milan Nedešerel in Ivan Leljak. V nadzornem odboru sta Ma-rio Bondi in Kneževič. širši odbor sestavljajo dr. inž. Kasal, Furlani .Ozren Nedeljkovič, dr. Trfunovič, dr. Kopač, dr. Kulaš, Adam Stankovič in Trbojevlč. Na skupščini je bila prečitana naslednja važna resolucija: Predstavniki Srbske, Hrvatske in Slovenske šahovske zveze so se sestali v Celju 25. avgusta ob priliki glavne letne skupščine Jugoslovenske šahovske zveze in so soglasno odločili, da se zaradi ureditve oncinoscv med obstoječimi šahovskimi organizacijami: v Jugoslaviji izpremene pravila Jugoslovenske šahovske zveze tako. da bodo njegovi člani novoosnovane zveze. V to svrho naj se v čim krajšem času skliče izredna glavna skupščna Jugoslovenske šahovske zveze, na kateri bodo sprejeta nova pravila. Nato je bila izredno dobro obiskana skupščina zaključena. XV. kolo čpbuvrfcega turnirja v Celju Celje, 25. avgusta Dopoldne se je igralo XV. kolo nacionalnega amaterskega turnirja, ki je s svojim izidom ojačilo Berner je vo pozicijo v vodstvu. Igral je Berner z Jermanom in hitro dobil. Jerman se je branil kot črni s Taraševo obrambo. Ker je Berner takoj prišel v prednost, je dobil dve figuri za trdnjavo. Jerman je v 19. potezi partijo predal. Zuk in Medan sta v Cofllejevem sistemu po izenačenju igre hitro remizirala. Tudi Mlinar ir. Gottlieb sta se v italijanski igri po izmenjavi vseh figur sporazumela po 22. potezi za remis. Šorli je s svojim današnjim remijem zaostal za točko in pol za Bemerjem. tako da nima več upanja, da bi ga dosegel. Ma-rek se je branil proti njemu v Cambridge springsu — varianto damskega gambita. V 21. potezi so se sporazumela za remis. Subarič je v Collejevem sistemu hitro nadigral Mišuro in naglo dobil Grašer se je boril proti Saviču s slovansko obrambo damskega gambita ter prešel v lep napad, da je dobil pozicijo, vendar pa je s slabim nadalje\anjem igro celo izgubil. Pavlovič je z žtrvijo proti Saviču dobil silen napad, ki mu je naglo prinesel zmago. Z lepo igro je Šiška dobil proti Drašiču figuro. V nadaljevanju igre je prišel do končnice, kjer pa je bi' Draš č v izgubljeni poziciji kontumaciran. Smigovc je dobil proti Majstoroviču, toda brez igre. Predzadnje kolo se be igralo jutri v Rogaški Slatini od 10 do 14 Stanje po XV. kolu je naslednje: Berner II in pofl (1), Šiška 11 in pol Sorii 11, Šubarič 10 in pol. Jerman 10, Gottlieb 8 in pol, Pavlovič 8, Smigovc, Mlinar 7 in pol (1). Marek 7 in pol, Mišura 7 Drašič 6 in pol (1), Popovič 5 in pol. Savič Medan 5, Majstorovič 4, Žuk 3, Grašer 2 in pel. Izlet na Begunjščico 2063 m Obisk raste, ker je oddaljena od meje Po svoji pestri planinski cvetani znana Begunjščica je lahka enodnevna tura, zaradi česar sprejema zlasti ob nedeljah Jn praznikih številne goste. Mikavna je spomladi. ko zacvete ob njenem vznožju auri-kel in zadehti med modrilom enciana rdeči volčin, svoje čare ohrani pa tudi še kasneje, ker se v teku leta pomika njena cvetna preproga vedno višje in višje ter slednjič v avgustu doseže vrhove. Begunje ali Poljče, ki so izhodišče za dostop na Begunjščico, doseže turist skoraj istočasno bodisi z železniške postaje v Lescah ali v Radovljici. Tričetrturna hoja po cesti poplača trud z lepim razgledom na Karavanke, Julijce in Gornjo savsko ravan. Takoj v začetku Begunj vodi v levo steza, ki malo pod Poljčami doseže kolovozno pot, vodečo preko Poljške planine do Ro-blekovega doma 1757 m. Druga smer dostopa pa vodi sredi Begunj skozi romantično dolino Drage in dalje preko Planini-ce ter se združi s prvo na že omenjeni Poljski planini, kjer si je poljška srenja postavila večje poslopje s hlevi in stanovanjem za oskrbnico. Od tod dalje vodi samo ena vozna pot, ki jo pa na ovinkih režejo steze kot bližnjice. Od Knapov dalje, kjer so ostanki nekdanjih bivališč rudarjev, ki so po Begunjščici kopali železno rudo. je tudi kolovozna pot mehka in senčna vse do zadnjega ovinka na senožetih pred Roble-kovim domom, kjer gozd preneha in preide v travnike, ki so vse leto pokriti s cvetjem. Do Roblekovega doma prideš iz Begunj v dobrih dveh urah. Od tod dalje vodi precej položna steza na vrh, ki je dosegljiv v pičli uri. Ves čas uživaš razgled po Gor-njesavskl dolini in planinah. Z vrha se odpre razgled tudi proti, severu, proti Zelenici, Vrtači. Stolu v Ljubelju, vendar je na daljavo proti Koroškemu pogled po ostalih Karavankah zaprt. Tem obsežnejši pa je razgled proti jugu, kjer leži pred teboj vsa Gorenjska. Sestop z vrha je bodisi po isti poti nazaj mimo Roblekovega doma, bodisi ▼ Drago in Begunje ali pa tudi iz Poljške planine preko romantično ležečega Sv. Petra s staro cerkvico v Begunje in Poljče, ali pa iz Srednjega vrha naravnost po strmem ln travnatem pobočju navzdol na planini Preval in o i tod skozi Luknjo do razvodja v dolino Drage, ali pa v vzhodni smeri v 6t. Ansko dolino in Tržič. S planine Prevala vodi po vrhu stranskega grebena tudi še tretja pot na vrh Dobrče in od tod Begunje, vendar je ta pot za kako dobro uro daljša. V ugodnem vremenu je priporočljiv povratek z Begunjščice na železniško postajo v Radovljico, kjer je novo moderno kopališče in se turist lahko v njem osveži pred odhodom na vlak. Begunjščica sicer ni povezana v glavni verigi Karavank in stoji bolj samotno, ker je od Vrtače in Stola reže dolina Zelenice. Zato tudi nima odprtega razgleda proti severu kakor ostali karavanški vrhovi. Kljub temu pa ravno v zadnjih časih njen obisk raste, ker je odmaknjena od državne meje in je s tem tudi olajšan njen dostop brez večjih formalnosti. Več otrok v Franciji Clermont-Ferrand, 25. avg. A A. (Havas) »Petit Parisien« piše, da so od drugega četrtletja 1939 dalje statistike pokazale jasno zboljšanje rojstev. V drugem četrtletju 1939 je število rojstev zrastlo za 422 v tretjem za 1.085 in v četrtem za 1713. List pravi, da je do tega zvišanja rojstev prišlo zaradi ukrepov, ki so bili mesca decembra 1938 sprejeti proti splavom. »Petit Parisien« pričakuje, da se bodo razmere v tem ozaru še bolj zboljšale, po rodbinskem zakonu, ki je bil objavljen mesca julija 1940. Otvoritev jesenskega tipskega velesejma Lipsko, 25. avg. br. (Štefani) Danes dopoldne je bdi otvorjen lipski jesenski vele-sejem. Svečanosti so prisostvovali minister za narodno gospodarstvo, zastopniki vojske, državnih oblasti in narodno-socialittč-ne stranka Počastitev spomina pisatelja Janka Kersnika Odkritje spominske plošče in reliefa na brd-skem gradu — pisateljevi rojstni hiši Ljubljana, 25. avgusta Na Brdu, majhnem zaselku na vzpetini tik nad Lukovško dolino, je bila danes dopoldne prisrčna slovesnost. Na več kakor tri stoletja starem gradu, ki ima pestro zgodovino, sta bila odkrita spominska plošča in relief pisatelja Janka Kersnika, ki se je tu rodil 4. septembra 1852. leta. Kljub skromnim časopisnim obvestilom se je slovesnosti udeležilo lepo število domačinov, prijateljev in častilcev pisatelja in njegove ugledne rodb:ne iz mnogih slovenskih krajev. Relief je delo kiparja Po-virka, mnogo obetajočega slovenskega umetnika, ki je umrl že v mladih letih. Obliko plošče in stilno prilagoditev arhitekturi starega gradu je oskrbel inž. arh. Simon Kregar. Svojo pomoč tej kulturni akciji je nudil tudi sedanji lastnik gradu Anton Kersnik. Prav tako je ban nakloni) gmotno podporo. Brdo je tako majhno naselje prelepe lukovške občine na začetku slovitega Črnega grabna, da obsega v glavnem le graščino, župno cerkev in šolo. Vse te stavbe stoje tesno druga poleg druge, le okoli cerkve je nekaj več prostora. Tu je pokopališče, na katerem je pisatelj pokopan. V levem kotu za cerkvijo se vrstijo grobovi Kersnikov, vseh novejših lastnikov graščine in članov njih rodbine. Skrbno negovani grobovi, okrašeni s cvetjem, palmami in zelenjem, nad katerimi se dviga četvero nagrobnih spomenikov, obsegajo dobršen kos majhnega pokopališča. V pred nji vrsti je med drugimi tudi pisateljev grob, ob katerem sta danes goreli nagrobni svetilki. Julija je poteklo že 43 let, kar ga je zakrila zemlja. V drugi vrsti ob zidu, ob katerem so zasejane plezalke, pa počiva pred tremi leti umrli ravnatelj Kmečke posojilnice v Ljubljani dr. Janko Kersnik. Po maši se je ob 10. pred vhodom v grad, kjer je bil ob zakriti plošči postavljen govorniški oder, zbralo hekaj sto ljudi. Med prevladujočimi domačini so se slovesnosti udeležili zastopniki nekaterih naših kulturnih ustanov. Nazvočen je b i tudi edini še živeči sošolec in prijatelj pokojnega pisatelja dvorni svetnik g. Juli Polec. V prvih vrstah polkroga okrog odra je bilo zlasti mnogo mladine. Svečanost je začel domači župan g. Po znič. Pozdravil je vse udeležence v imenu občine in obeležil na kratko pomen pisatelja Kersnika. Za njim je v imenu kamniškega dijaškega počitn'škega društva »Bistrice«, ki je oskrbelo plcščo in relief, govoril njegov predsednik g. France škofic. Po zahvali vsem, ki so pripomogli do odkritja plošče in reliefa je povedal, da si je »Bistrica