Januš Golec:15 Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe Zapor radi očitans sleparije Proti Božiču v letu 1921 je bilo konec Jjudske potrpežljivosti. Nekdo ga je ovadil državnemii' pravdništvu radi goljufije. V ovadbi je bilo navedeno, kako je osleparil toliko in toliko strank za' precej tisočakov z obljubo, da jim bo napravil denar, kolikor ga bodo hoteli. Na to ovadbo je bil aretiran ter obsojen kot navaden goljuf in slepar po zaslišanju več oškodovanih. Izpustili so ga iz zapora po nekaj mesecih maja 1922 radi tega, ker je zlezel v pomilostitev. Obsodba in zaporna kazen radi goljufije sta bili odločilni za nadaljni žalostni potek in zaključek Jurijevega življenja. Vrnivši se iz jetnišnice ni bil več tako dobrodošel med domačini kakor po izpustitvi iz kaznilnice. Poljanci so ga začeli dolžiti, da je sploh nezmožen umetnosti, radi katere je presedel toliko let v ječi. Najbrž je »fovš« denar samo razpečaval in še to tako nerodno, da je zašel v pest oblasti, ki ga je obsodila. Ako bi razumel resnično to, kar je znal njegov rajni brat, kje bi že bil v prvih povojnih letih, ko ni gledaJ nikdo na zakoniti izvor denarnega papirja! Resni očitki, da je navaden slepar, kateremu jf izdelovanje denarja toliko tuje kakor zajcu boben, so zabrisali v Juriju vso ljubezen do ljube svobode in do mirnega ter poštenega zakonskega življenja, Strast za ponarejanje, s katerim bi se lahko postavil in zrasel na ugledu pred ljudmi, je postala silnejša nego bojazen pred ječo. Hotel se je pokazati na vsak način navadnim ljudem, da je resnično to, za kar ga smatrajo in da ni doslej enostavno goljufal z onrtovo in bratovo dediščino. Jurij Potočnik je posedal leta 1924 svojo lastno in z vsemi pripomočki opremljeno ponarejevalnico. Usoda je nanesla, da je spoznal omenjenega leta tovariša in pozneje prijatelja, kateri je njegovo fotografično znanje toliko izpopolnil, da velja Jurij še danes rned priprostim narodom in izobraženci za mojstra vseh slovenskih ponarejevalcev. _ V. poglavje Fotograf in njegov egiptovski učitelj V Mariboru je ostal po prevratu Franc Rupnik, bivši nodčastnik in roldicni fotograf. Rodil se je Ieta 1869 v Premu pri Postojni. Do leta 1916 je posedal svoj fotografski atelje v Ljubljani na Taboru štev. 1. že pred vojno je Ml podčastnik. Pustil je vojaško službo in se je povsem posvetil fotografiji. V začetku vojne je bil vpoklican k trenu v Gradec. Od tam je prišel za štabnega narednika h konjski bolnišnici v Slov. Bistrico. Pri vojakih je služil v ¦^em 23 let in med temi tri leta v Jugoslaviji. Po postavi je Rupnik majhen ter čokat mož in ne ravno prikupljivega obraza. Izredno je nadarjen ter zvit in prebrisan, da bi mu bDo težko najti par. V Slov. Bistrici je imel priliko, da se je seznanil X nekim Schmittingom, dvornim fotografom egiptovskega kralja. V bivšo avstro-ogrsko vojsko so se natepli med vojno vsi mogoči ljudje iz vseh delov «veta. Med temi je bil tudi Schmitting, ki je umrl po Rupnikovi izjavi leta 1924. Na dvoru egiptovskega kralja je imel imenovani Potograf dovolj prilike, da se je povzpel do izrednih •pretnosti t svoji stroki. Razen tega je bil doma v »Beh čarovnijah, kakršne uganjajo indijski fakirji tli čudodelniki. Egipt je znan iz dobe faraonov po svojih znamenttfli čarodejih in med take ie spadal tudi Schmitting. Slovenska Bistrica je bila pod staro Avstrijo konjeniška garnizija. Pri konjenikih so služili za častnike plemenitaši in bogataši. Med vojno so namestili v Slov. Bistrico enoletno prpstovoljsko častnibl:o šolo. Družbi take gospode je bil v medvojnem času kaj dobrodošel čudodelnik iz Egipta, da je ob dolgih večerifr zabaval in kratkočasil imenitnike s proizvajanjem' spretnosti, v katerih mu ni bil nikdo kos. Kot zabavitelj bogatih in plemenitaških častniških krogov je bil varen pred fronto. Z egipčanskim fotografom se Rupnik med vojno v Slov. Bistrici ni samo seznanil, postala sta celo zaupna prijatelja. Od kraljevega fotografa se je priučil Rupnik vseh onih fotografičnih tajnosti, katere so mu bile kmalu po prevratu v stalno pogubo. Franc Rupnik je pripovedoval stricu z Dravskega polja, kako je postal zaupnik zagonetnega in od vseh občudovanega Schmittinga. Kadar je bilo zbrano v Slov. Bistrici večje število imenitnejših častnikov, so silili radovedneži tako dolgo v egiptovskega fotografa, da je napravil vpričo njih fakirsko čudo. * (Dalje prihodnJK)