•rf* Mil im PROSVETA plašilo slovenske: narodne podporne jednote Issued daily except Sundays end Holidays ufo-yeab x. arSSln.dSa^sisng žstc&^^r,^ chicago, ill.. torek 14. avgusta (august) mt stev.- number 190. bo gospodarila s pšenico. je pripravil kle- IA ŠPEKULANTE. j« dobila batino; oa-u ptoaici bo določana. n, D. 0. — Vlada je Herbert Hooverja, živilske, pravitelja, ntznanila daleko mirte, da stabilizira ceno fcnico, da prepreči špckuiaei-K ilomi odpor oderuhov z živi-V u n#QM'U ustanovi vladne ovaliiice aa nakup pol joke-pridelka. Ud* praktično prevzame a pr lepteuibroui kontrolo nad so v Združenih državah, enzirala ho elevatorje iu ki nuorejo nad 100 sodov »vedala ho vzkladiačiti . ii dalj čitKa kot trid »• dni, ako vr.kladišenik ne bo polnega dovoljenja. uatauovi posredovalnice kup pšenice na trgovskih 'ib, da pok up rjo vea ameri-pridelek in ga zopet prodajo v si količini ?.a izvoz ln do«. vpor»bo. ja leto 1917 določi komite. > imenuje predsednik in ob ■ iz konzumentov in producen- m posluži vseh zakonov nadzorovanje nad izvozim iver, živilski upravitelj, je približno takole očrtal: je odpraviti špekulacijo, a to zgodi, je treba Imcenzi • oe mline in elevator je, ki jo nad sto sodov na dan. ne ne rane vzkladiščiti več n trideset dni. Predsednik ee da uuenuje odbor, ki bo iz konzumentov in produ-t, da določa cene. Odboru ptotodoval Garfield z wil-•ga vueučiliSča, ki določi u leto 1917. Živilska uprava namen na podlagi določene ne cen« »dejstvi t i, da cena • splošna. 4 ODDA MOGOČE BOGA I ZEMUIMJA NA PO-Tiftl V NAJEM. D. 0. — Vlada po-jtipotaAo pri izdelovanju mutt umetna gnojila in "bar lor Pittiuan je predložil ae-predlogo, da vlada odda v imaljttča, ki so bogata na ui m nailiajajo v okraju Bernai-dino v Kaliforniji. Pri-•»kaki rude so dobili dovo-vprašajo pri tajniku za > zadeve, <]a jim odda v »mljiiča, v katerih ae na-Prta*. u družba je po hula mezdo. , lil. — AtchUon, Topemu Fe *elfzniilka družba a,a n»ezdo svojim ualuž 11 do 15 odatotkov. „ld',lh > 1«,000 usluiben-■ P°v»4anjc mezde stopi v ve-1 prvim Hept^mbrom. ^htkvajo neodvisNOST **1 T. - f>hi ao i v Tff"1' v katerem pravijo, « "P^oifmhe v avstrijski Ttn, *8ht*vaJ° «n.o P r Lk° fV,rofil° i« <»<* ^ podpis "ar.Mlui socialisti, "> reilhti umor * T — Hudolpl. •«»»orr|.ao naAli umor-*">lji. Imel Je prere-•»J« glavo ra,klano s *kiro v> na II i seki-poleg Organizirano de lavstvo je izvoje-valo zmago. VLADNA DELA IZVRŠUJEJO ORGANIZIRANI DELAVCI. Priznan je osemurni delavnik; imenovana bo komisija sa is-ravnanja sporov. New York, N. Y. — Organizo vani tesarji v Greater 'New Yorku in okolici so izvojevali veliko zmago » kratko stavko. Kontmktorji ki izvršujejo vladna*dela, bodo morali v bodoče za taka dela najeti le organizirane delavce. Do sporazuma je prišlo na kon ferenci, ki oo se je udeležili za -atopniki tesarske organizacije, vlade in podjetnikov. Konferenca je povzročila, da je obrambni od ck, da pod tako pretvezo delajo neorganizirani delavci. , Samuel Goutpera j (f opozoril tudi vojnega tajnika, če bodo kon • traktorji na ta način kršili dolo • čbe organiziranih delavcev, da pride do splošne stavke. Washington, D. O. — Narodni obrambni svet naznanja, da bodo vse pogodbe za vladna dela v prihodnje sklenjena na podlagi '8-urnega delavnika. Za delo po de-lopustu — osemurneni delavniku je treba plačati najmanj čas in pol. 8 teni naznanilom je priAlo tudi drugo v javnost. V bližnji bodočnosti nameravajo ustanoviti komisijo za pora v -na vanj« fiporov med delodajalci in delavci, ki jo imenuje narodni obramfoni svet. Komisija bo iz-ravna vala le take spore, ki nawta • nejo pri izvrševanju vladnih del Komisija »bo sevtala w treh delavcev, treh delodajalcev in treh za atopnikov vlade. PONESREČEN ROPARSKI NA PAD. New Brunswick, N. J. - štirje maskirani tolovaji so nspadli Ray Robinaona blagajnika New Jersey Brick kompanije, ko ae je peljal r. vozom v MUtawanu. list relili no mu korja In nJega sta zadeli dve krogli. Toda Robimion je odgovoril na strele s streli in a takim uspehom, da so cestni roparji zbežali. S sabo Je »mel #10, 000, da izplača delavce. Meščanske pstrulje so takoj odšle /a tolovaji, da jih ixalede, Roblnsona so ps prepeljali v bol nišnieo. S«*Jo neketa " J* prepiral a za-V j' '*dhajaia na i* VELIKA STAVKA RUDARJEV Pineville, Ky. — V 19- dlstriktu rudarske organizacije, kl obaega jugovzhodni Kentucky In severo-vahodnil Tenneaaee. je zasjavkalf 25 tisoč rudarjev za priznanje u nije. Mir vlsds povaod Kompanije ao zaprisegle na stotine deputijev in izjavljajo, da bodo obratovale rudnike Kje dobe toliko stsvko kszov, ds nsdomeatijo 25,000 io dsrjev, je nevede ugsnks ss vaškega človek s z no-mslnliai mož-gsni Novo rusko ministrstvo ima podporo večine. NOVO RUSKO MINISTRSTVO IMA PODPORO VEČINE. Večina v vojaškem in delavakem svetu je sa ohranitev nove Rusije. Chicago, m. — Ekstremieti, ki so poznani pod imenom bolsevikl in ki jih vodi Lenin, so lzviiiii zo petnapal na Kercnskij-a in na njegovo novo ministrstvo. Najmd je bil izvršen na zadnji seji vojaške« ga in delavskega sveta, ki jo bol-ševikom prinesel le blamsžo. Večina vojaškega in delavskega trve-ta je z velikim navdušenjem odobravala govore v prilog Koren-ski j* in novemu ministrstvu. Tr poročilo je dobil dnevnik "Forward", ki izhaja v New Yorku* Brzojavka hc glasi: "Maksrmahsti mo *e zastonj trudili vstvariti mnenje proti nova • mu ministrstvu na seji vojaškega in delavskoga »veta. Ostali ao v manjšini in govorniki, ki »ogla > aajo z novim ministrstvom, »o želi priznanje in odobravanje. Oertelij, bivši minister za pošto in »brsojav, jo žel za svoj go -vor buren splava. Večina delegatov je pritrjevala navdušeno, kc j« apeliral, naj ac združijo vai, da obvarujejo Rusijo pred nevarno-at jo. Minister je končal avoj govor z besedami: *4Velika, svobodna Rusija ns em« propasti." Socialistični minister Cemov, ki je bil oproščen obtožbe, da je deloval v interesu Neničije, je za • hteval od bivšega ministra zune • njih zadev, voditelja ustavnih demokratov, da umakne obtožbo. Kongrea kadetov je proti »družitvi z mtakoiinnliMti ali anarhisti iH. Glutberg, žkl, je bil imeno von tajnikom v novem ruskem ft naučnem mkiistrstvu." Organizirano delavstvo in svetovna vojna, VELEKAPITALI8TI VSEH NA RODOV SE BOJE SOOIAUZ MA. Detajlov o sestanku zastopnikov velekapitalizma ja nemogoča dobiti se t i; i ŽENSKA ARETIRANA KOT TI HOTAPKA. Los Angeles, Oal. — Detektivi so aretirali Kitajko Toy Kee, o kateri sodijo, da je članica tihotapske zveze Ti« .luana, kl se peča z vtihotapi jen jem opija. V njj-nem stanovanju so našli nad 300 škatclj opija. ŽELEZNIŠKI ZAVIRAČI ZMAGALI. 80 Waahington, D. 0. — Delavski department naznanja, da so zavi rači na Pittsburgh, Lisbon A We atern železnici zmagal« v atavki. Izvojevali so dvanajstodstotno povišanje mezde, ki ae Jim Izpla. ča od 1. avgusta. UMORJENO DEKLETCE SO NAftLI. St. Johnsbury, Vt. — Petletno pohabljeno Alice Dradschaw, ki je izginila 6. jjjlki«. »o naš'i mrtvo na obrežju močvirja. Gdč. Kssa May I lička, ki je služila za gospodinj i pri John Brad-shawu, je izpovedala, da »ta ubila dete, ker je bilo v nadlogo.. POLICAJ JE ARETIRAL TE. NIM New Castle, Deb. — Policaj Nickeraon je aret«'al nimfe, ki so ao kopale v naravni obleki na po molu National TrAe kompanije. Župan Cevender ri kaznoval m!a dih žen Mary Keemuler ki Anns Waverly Iz WilmirgUma, ainpak jima je napravil pridigo, In Jn «z-puatil pod obljubo, da takoj zapustita mesto. Ohicago, IU. — Vclckapitalisti Se boje dogodkov, ki se lahko raz. ijejo ia vojne. Brzojav iz Lon-Iona je sporočil, da ao se bankir-finančniki in innogl velcindu-•rijalei sešli v Sviei lu sklenili, da je prišel čas, da ae sklene mir ia ae tako preprečita revolucija iir socializem. Dctaj!ov o sestanku ai, vendsr je pa izjava značilna. Znano je, da francoaki finančniki vgibajo, Če bodo dobIM vrne-o posojilo, ki ao ga posodili ata-carski Rusiji. V Rualjl ao sdnj na krmilu možje, ki niso bili nik dar zaljubljeni v privatne bankirja. Avstrijaki denarni Interesi kriče po niiru v nadi, da ohrani ta avoje vrednoatne papirje, mejtem Ho so nemški finančniki, veČina jiinkerji, šiveli v upanju, ds jim vojna odškodnina zaslgura njih bodočnost. London je prenehal biti denarno središče za vea svet. Vllebritaki finančni intereai imajo velik strab pred aoclallzmom, kar dokazujejo rnznl izreki finančnikov, državuikov in profesorjev. Celo v nevtralnih evrop-akib državah, ki seveda tudi trpo vsled vojne, narašča agitacija za spremembo goapodarsksgs reda. Svarilne besede prihajajo tudi od nsših državnikov v Waahingtonu: 'Ta vojna ne aine obogatetl ni k^gar. Revolucija bo v tej deželi, ča bo biania naganjal v to smer. SSeializem pride zanealjivo.M Te pomembne besede je »govoril La-Hjj, tajnik za notranje zadeva, ko jc razkladal nalofro nerodnega o-brambnega sveta. Tajnik Lane U z njimi posvaril vrlekapltalistične interese, profitsrje ln oderuhe, naj nikar ne napenjsjo strune, dr ne počL Njegove b.«ede ao pomen-bne, določne, in odkritosrčne, kl se ne dajo zavijat«. O notranjem položaju v Rualjl jc adaj težko dobiti jasno sliko. Kerenakij je ostal po zadnjem stre sljsju ininistmtvs ministrski premised ni k, in to dokazuje, ds bo miniatratvo nadaljevalo t debm socialne rekonstrukcije. To pome-ni, da poatanejo Finci in Maloru-ai tako avobodni, kot aami Šele. Mednarodna socislističns kon-ferenes, je napovedana za dne septembra t. I., ako se ne sgodi nekaj Izrednega, prične borova-nje določenega dne. V vaeh deželah adaj volijo delegate. Zelo dvomljivo je, če bodo tudi Zdru-žene driave zastopane na kongte-su, dasiravno so hritske In ruske socialistične organized)« spelira-le na vlado v Waahingtonu, ds izda potne liste, «s delegate. V podučenih krogih govore, da je drfavni tsjnik Lansing pri vo ljl izdstl potne liste, smpsk an-gleški stsrokopitnež Bslfour na aprotuje potnim listom, ker si do-mišijs, ds bo vojris končsls v ts-kih demokratičnih inejali, kot jih je on začrtsl. Bslfour sicer sovrs-ži Iree, tods še bolj črti socisHate. Ituskl listi, ki podplrsjo provi r.orično vlado, tožijo, da nekteri britaki uradniki ovirsjo povrstek ruskih isgntneev v Rusijo, ki žs-Ic se vrniti v Rusijo, ds podpirajo vlado. Nsmogoče Js, ds as Lloyd George strinjs z dejanji ta- kih pod uradni kov. TEOLOO JB UBIL SVOJE 0TAR!*E Fresno, Oal. - kletni A H Oary, absolvent teologije, Je nhb svojega očeta in »nster doma r\f farmi. Na to se je odpeljal do pr vtga konstablerja In ae hro^Hl oblastim. Gary pravi, da je ubil ^eta in mater, ker «rta ffa o«leparila z" fans". VILLA že ZOPET RANJEN7 Nnioo City. — Francisco V ills je po poročilu generala Amara težko ranjen in as akrlvs v duran-gilkem gorovju. V aploCnmn pri-eaknjsjo, da Vlilo kmalu ujame- lianas Ispo vreme v lllmoisn, v temperaturi ne bo Sohein! vzhod ob 4 rM a Ani zahod ob« -M. is. sol«' Francoski social! stft pojdejo v Stockholm. 8TRANKA ODPOdUE DESET DELEGATOV. Delegatje bodo zahtevali mir, kl bo resničen mir, ne pa miru, kl ima v sebi kali sa novo vojno. Paria, 13. avg — Upravni od bor francoske (m vd na rodne) ao«'i. aliatične atranke jn po dolgih dis-kuzijah aprejcl :i».uilucljot ki do-loča, da atrauka ;»ošije deset de-legatov na mednarodni mirovni kongres v Stoekhnlmu. "Francoska socialistična stran-ka ne gre v Stock I olm po rnlr in kompronds — govori resoluciji — ki bi ostavil narode v negotovosti in nevarnosti nadaijiie, svete voj. nf, temveč gre, du izjavi, du milno spoštovanje mednarodnih pogodb in reševanj* vsakega mednarodnega »»pora po fasaodišču mora doti avetu resničen uur Stranka gre v Stockholm, dn vpraša vae socialiste, če so pri pravi jeni obaoditi vlade, kl so povzročile vojno; uko aoclalistl izrečejo obaodbo, tedaj Jo dolžnost vsega proluta»ijata, du •vaij*-no nastopi proti krivim vlada,. z namenom, da ae »Mm prej k niča vojna in resi Čast tir iivljenj,» narodov. Stranka bo daljo zahtevala v Stookliolnin, da tis«c države, ki še niao Rjavile svojih mirovnih po-gojev, store to b-c/ »slloga In obenem izjavijo, da li so pripravljene plačati odškodnino v sn.ialu ljudskih zakonov lu da 11 fo vstia-jajo pri vojnoni zemljevidu hot podlagi za aklepaujc miru. Zahtevali bomo tudi pojasnila, da 11 bodo soclalU'i, kt dajejo kri. vini vladam moralno in ms.srijal' nonuuM&ii) aUssi-i luiaruaoit'ual« In da II 4m> Tnternclonala priznala sa svoje člsne le tiste, ki ho^o obsodile krive vla^e." Delegatje, ki budo šli v Stockholm, se vdeleže tudi konfefciiee zavezniških socialistov v Londonu, kstera ae v ril v septembru. (sompcre-MorcI, socialistični po-slansc v francoskem parlament;!, je prejel pismo od Samuel Oom persa, predsednika Ameriške delavske zvose, kl piše, da zveza n« bo poaiala zastopnikov v Htm *-holm, tods pošlje jih pa na londonsko konferenco. AMSEllKO OFICIJELNO MNENJE O STOOKHOLMSKE - mu kongresu. Washington, D C. — V krogih vladine upravo se utrjuj« mre nje, da bo soclslhtičnl kongres v Stork bol mu več koristil zs vet f likom, kot pa Škodil. Državni ds-partment Je prejel Informacije, da je ravno gihan«c v Rtoekholmu naravnost odgovorni za not ran,ie nemire v Nemčiji. Vlada ae naravno zanima za t* nemire In pazno zaaleduje nemško časopisje In Ha te v sosednih neu'rslnlh drŽavah zs nadaljno evidenco o zahteval, nemškega proletsrljata, kl so a, dreairane na prtisk > Junkerstvo. Neki evropski diplomat je izjavil te dni, da pruska militarist^.-ns nisšins aloni ua avtokrati^ri sili nemške vlsd«\ se torej po sreči, ds dobi nemški proletariat precej aocialistlč o krvi Iz Stock holma v svoje Ilir, ho ssčela ros-šins pokati v svojam UsmIJu. AMERIŠKI POLJAKI ZA RE PUBLIKO. Weahingt«Hi, D. <\ - Tukaj na-snaojajo, da bodo imeli zasto|Miiki ameriških Poljakov konfovmee « New Yorku ali v WasMngt4niu v svrho, ds izdešajo na/rt za gitis. nje, kl i ms pomsgsU, ds dobe Po Ijaki neiwlviano republiko, imu,^ čo iz roškega, pruskega in sv*»nj »Icaga dela lijake KmifcrmM's ae vrši v prvi polovici septooabra (Torej tudi Poljski, katere ima jo za velike narodnjake, so t»rW-K z glbonjem zs svojo repirtritko a fllovenci, ki se ŠUj+m« ss nspre-dne, nsj bi bili ps za srt-rficgs kralja sli kat^rrgaludi nxmsrba!) V Belgiji |e za eno noč utihnila vihra. ZAVEZNIKI GLODAJO NEPRESTANO ZAPADNO FRONTO. Kljub velikemu pritisku Nemcev in Avstrijcev na rumunakj fronti se vrse boji s opo tekajočo sredo. Undon, IM. avgusta. IN» hudih bojih, ki so no vršili včeraj sever-no od lxonaa h\ na belgijski fronti, kakor javlja danes vojni urad — pinWnjs noč potok lu mirno. Fold marša l llaig du sc ui zgodtro nič posebnega. Neumdno javljajo o topniški dv«4>ojih. 10. avgisrta mo AugWi ujeli 4T>4 Nontt«ev iu vplonili sedem to* po v operacijah iztočno ml Ypre* su. Portugalci so včeraj ajutraj štrli mrliški na|Nid južno od Ar uMMitH*rosa. V zračnih 'bojih so Nemoi izgubili tri e rop Hu>e iui štirje drugi vo morali izginiti a |>ozorišea, Poprav je slal>o vreme bolj služIlo Nem-cem, kot pa zaveznikom v zračnih spopadih. Pariz, 1.1, avgusta. — V«VraJ Jc bila huda kanonadu v llelgijl, v okolišu IlurUmbiae ob Aisnl in na obeh bregovih Maso (Verdun). Nmuci so bomburtlicali tudi Rema in ubili dva civilist a. Včeraj so so nnši avijatiki v družbi s angleškimi liomibsrdivall nemška taluirišča severno od go-zda lUmthulst v Itolgiji lu postaje v (kiremaroku in Liehorveltdu. O-iiitckitli so tudi avijatk'no polje v (.'oimarju (gornja AlzaelJa), kjer so vrgli ne ksj bornih. Berlin čez l/onoiave-dnvaliii islilrlkl, kl ao se zjutraj pokazali na več krajih, s«i bili u.| biti Severov nd JiulIfUr.kasu vrgli Angini več |N>-lk<}v v boj, toda moleli ao s<> umaknili brez uxpehs Od kanala Lu hiimncc do južnegu (Daljo na .1. str., 1, kol.) • tr... tr.osec« ZADNJE VESTI. Chiosgo, 13. avgusta. — Fo po-rošiln generala Crowderja U Wa> ahingtona bo do 30 septembra 1 1 poklicanih 22,000 fantov io mol is Chiosga v ljudsko armado. Tri deset odstotkov bo poklieanih v armado 0. septembra, 30 odstotkov 10. septembra in 30 odstotkov 30 septembra. Ostalih dasst odstot kov pokliAsjo po 30. septembru Po Um redu poklišsjo vss fante in mote, Id so bili potrjsni v armado. Bridgeport, Conn., 13. avgusta — Dva sto petdeset strojnikov v podjetju Lake Torpedo Boat kompanije Je sastavkalo in sahtevsje deset odstotkov povišanja meade St. Albans, Vt. 13, avgusta. — Štirinajstletno Jennie Manning way so nsJU ubito ob robu turši-čnegs polja. PoUeija Ja pridržalu Robert Warms, pros taka 18 kon-jsnišksga polka, Id Ja dejal, ds je dopoldne govoril s njo, ds gs sa. sliši. Prsiskava ja dognala, da js Idls dekle zadavljena, Washington, D C 13. avgusta — S ti rt aavssnlšks držsve sogla šajo, da na dajo delegatom k soci alistlAni konferenci v Stookholmu potnih listov Andrew Bonar Law, govornik aa vlado, je nsananll v zbornici da sa Ja vlada odločila, da ns do voli kritiškim^ dslsgatom potnih Metov k mednarodni eocialistlčnf konferenci v Stookholmu Angleško vlado ugrofta vsled t« ga huda kriza in dogodi aa lahko da pride do razpusta perlamesta da se lave ljudsko mnenje Wsahiagton, D 0, 13 svgusta — Britaki parnik ' City of A thana" Je zadel ob mino blizo Capetown a, Juina Afrika, ln se pogreaail Utonilo je pstnajat pa •aMrJav, med njimi pat Amerlša nov. in štirje mornarji. GLASHjO SLOVENSKE NARODNE FOPPOKWE JEPNOTE lakaja dnom« kmii nittlj tat LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNI JEPM0TS Naročnina: Zodlnj.na d rta to (izve«, Chleego) te Cm^ M » •1(0 zo pol leta in 7l>c m tri rnoooco; Chko*o ia iaoaoauOvo M M M »•*•• L'f> u pol lota, $1.11 ta tri aMseee. ____ NuIm m VM, ko« Im »tik • | "PROSVETA" INT So. LowJola Avo—o, ftlaia ____ "TU E^EN LI (5fTEN M ENT" Or|M of tko Sloooalo Natioaal Boaofit loototj* Iaoaed doily except and Holidays. Owmmd kr Sloooalo Notioeal Bo*o#tt Advertising rates on Saboerfottea: United Ckteoco and foroiffn coantrioo, I (oxcept Chicago) $4.60 por por year. Addro«t -rROSVETA" Av. Tolof— Low»dolo Datum e oklopaoju «. pr. (Julijo »1-17) polog »aiafa loiana in »ailova I, da «w jo a tom d>«v«m potekla n.roinin.. Pouorit. jo pra»oia.«o. do ao vem »o wUtI lUt. MAHINACIJE PREMOGOVNIŠKIH BARONOV. . žepe profitarjev jn je pojačal njih blagajne, da se bodo ožje upirali zvezni upravi in zvezni obrtni korfrfsiji. Zdaj je zavlačevanje končano, iz predloge so črtani .udi senatni dodatni predlogi, ki so spravljali živilsko predlogo v nevarnost, da ne služi svojemu namenu, ko postane zakon. ' Vpliv živilske predloge se pa pokaže v najkrajšem času. Premogovniški baroni v Illinoisu so po svojih zastopnikih podpisali pogodbo z governerjem Lowdenom, da priznajo sodnika Carterja ravnateljem premoga in da se podvržejo cenam, ki jih določi sodnik. Še isti večer so dnevniki, ki zastopajo interese vele-kapitalizma zapeli slavo premogovniškim baronom, njih patriotizmu in dobremu srcu za ljudstvo. Izgolj patriotizma so premogovniški operatorji na zahtevo govemerja Lowdena pristali, da znižajo cene in se podvržejo odredbam šolnika Carterja, so sugestirali šmokavzarji v službi velekapitalizma. Ne obsojajte premogovniških operatorjev kot nepatriotične ljudi, dokler jim ne daste prilike, da pokažejo svoj patriotizem, so pisali zagovorniki veleka pitalističnih interesov. Tako je bilo v petek zvečer. Toda čez noč se je položaj spremenil. Predsednik Wilson je podpisal obe živilski predlogi ki sta njegovim podpisom postali postava in ki bosta ve ljali tudi za kurivo. Premogovniški baroni so pričeli tako, študirati, kaj bi bilo bolje: Imeti sodnika Carterja za ravnatelja premoga, da jim določa cene, ali počakati kaj stori zvezna vlada, pravzaprav zvezna obrtna komisija, ki ima po živilskem zakonu nadzorovati produkcijo premoga, določati cene itd. Zakaj? Premogovniški baroni niso imeli nikdar resne volje znižati ceno za premog, ampak njih trdna volja je bila, da se poslužijo vsakega ugodnega sredstva in prilike, da preprečijo ali zavlečejo znižanje cen. In to so pokazali takoj drugi dan. Njih zagovornik je izjavil, da mora komite premogovniških operatorjev dobiti pritrdilo za pogodbo od vseh premogovniških operatorjev, da se podvržejo pogodbi. Od druge strani je pa prišel glas, da se premogovniški baroni izražajo, da se boje, da pride akcija države Illinois v navskrižje z akcijo zvezne obrtne komisije. Te besede pomenijo, da bodo premogovniški baroni obdržali visoke cene, dokler pojde. S takimi šahovimi potezami skušajo premogovniški baroni preprečiti znižanje cen, dokler pojde, da si osigu-rajo masten dobiček. Ljudstvo pa vprašuje: Kaj je bolj pametno, da žena vojaka kupi poceni premog, da delavske družine ne bodo letos zmrzovale pozimi, ali da si žena premogovniškega magnata kupi poceni drageceno kožuhovino? In tla se to vprašuje ugodno reši, naj governer Lowden in zvezna obrtna komisija trdo primeta premogovniške barone, da se ne bodo mogli več izmuzniti in zavlečevati znižanja cen za premog. Ameriško ljudstvo bo podpiralo tako akcijo. 2IVILSKA PREDLOGA JE POSTALA ZAKON. Collinwood, O. — Dne 5. avgusta t. 1. je priredilo pevsko dru. štvo "Soča" vrtuo veselico no farmah g. Heharja. Veaelica »e je prav dobro izvršila, za kar gre najlepša zahvala vsem udeležencem. Društveni odbor se tem potom ivajlapie zahvaljuje cenjene-mu Občinstvu za veliko udeležbo in drugim pevskim zborom, kakor n. pr. peveketnu zboru "Zarja" katero je zapelo par lepih delavskih pesmi, in pevskemu društvu "Edwuost", katero je zapelo v< le slovenske narodne pesmi. Naj-lelpša hvala tudi članom pevskega društva "tZvori", kateri eo se udeležili vcselice in za njihovo poiooč v vsakem oziru. (šc enkrat najlepša ihvala vsem udeleženocm vcae lice, ker s tjuu ste veliko pripomogli v dobrobit društvu. Pevsko društvo "Soča" priredi ob priliki velik koncert v dvorani kar bo natančnejše ponočano po znejc. Vso gori omenjena pevska druitva se tudi udeleže koncerta "Zveze jugoslovanskih pe vekih društev .kateri se vrši v nedeljo 2. sclptem/bre, v Colonial nem gle -dališču na Superior Ave. in Kast 9. oesti. Vstopnice za koncert s< dolbe pri vaefa članih pevskih dru-Žtev. IVyfcivljam rojake, da »i pjp. vočasno preskrbe vstopnice. V tukajšnji naselbini je bilo izžrebanih veliko Slovencev za vo • jaško elužbo. Na1>ori se vrše Se vedno in vsak dan dobivajo pozivni-ce za nabor. Od Slovencev je sko-ro vsak spoznan siposobnim m vojaško službo. (Prosimo, pošljite nam imena " potrjenihako vam Indianapalio, Ind. — V salunu Anton Alarkiča, na 28 zapadni cesti je nek nepridanič ukradel iz žepa okrog 9 dolirjev rojaku Jo 2ef Bonča. Kojaki pazite na svoj denar v javnih lokalih, ktr ae vedno klatijo okrog razni zKkovel ln dobro pazijo, katerega lahko olajšajo za težko prislužene r.ovce. Se Imejte nikdar velike svo*c pri sebi. V takih slučajih ni salunar nikdsr kriv, ker on ne i^cre paziti na vse. Saj se velikokrat prigodi, da še njega olajšajo za ves dnevni skupiček. — Poročevalec. Gibanje za federativno jugoslovansko republiko. Po več tedenski debati je bila živilska predloga spre jeta in predsednik VVilaon jo je podpisal. Živilska predloga je postala postava in živilski upravitelj Hoover je šel na delo, da izvrši, kar nova postava določa. Predloga je bila predložena v zadnjem tednu v maju. Vsa kritika opozicijonalcev proti predlogi je bila lahko končana v štirinajstih dneh. Najbolj je obstruiral senator Reed iz Missouri ja, ki pa v svoji kritiki ni navedel tehtnih vzrokov proti nji. Njegova kritika je bila zavlačevanje predloge, brez jedra in smisli. Kritika je koristila borznim špekulantom in oderuhom z živili, ki so lahko dražili poljubno živila, dokler predloga ni sprejeta in ima živilski upravitelj moč, da zabrani špekulacijo z živili. Nihče ne more natančno povedati koliko miljonov dolarjev je požrlo zavlačevanje živilske predloge ameriškemu ljudstvu Ce pravimo, da je ameriško ljudstvo ob 600 miljonov dolarjev valed zavlačevanja živilske pred- VSAK loge. tedaj smo mogoče prenizko cenili. Ts denar je šel L je mogoče. Oip. ured.) Večina teh je članov S»P«f.; za njih imena ae daj Se ne venu Tajnik društvi "Mir" je bil tudi izžreban in se daj je spoznan sposobnim za vojaško tflužbo. V tukajšnji naselbini so vrSi ae-lika bitka za 'Narodni Dotn'. Nekatera društva so že sklenH-a, koliko delnic da 'bodo kupila, dočim drufca Se spijo. Dramatično dru Stvo "Naš Doni" je sklenilo na zadnji redni mesečni seji, da kupi za $500 delnic. Od drugih tfruštet se ni nič slišati, 20. avgusta se vr At konferenca vseh društev, katera so za to prekoristno stvar. Vsako društvo bo moralo izjaviti, ko-Hko delnic 1>o vzeto. Desetino delnic bo moralo vsako društvo takoj vpla-oati. Nekatera društva se ac vedno ne marajo »družiti v tem smislu. Poživljam vaa društva v tukajšnji naselbini, združimo se vsaj v tem oziru in delujmo roko r roki za dvorano alt dom, ker vsakdo lahko izprovidi, da smo je potrebni. Sedaj nimamo niti one prave dvorane, kjer bi lahko ne -načrt eno zborovali. Imamo takozva no cerkveno dvorano, katera je pa vedno natlačena in sedaj je oddana za vea t »s len in vsled tegs ne moremo imeti društvenih sej in ne pevskih vaj »tiskati se moramo ]w> kotih kot miši. Kadi tega na delo sa "Dom", kateri naj se potem imenuje kakor sc hoče. •Veliko se piše iu govori o "Ju goslaviji". I*pa i m bojišče sa osvoboditev narodov. Toda. kar se je zgodilo na otoku Krfu pa presega ie vne meje. IV> tej da-k la raciji bi mi Slovenci prišli ss h »ie v mlako, is cesarske monar tlijo v kraljevsko. Delajmo, da bo Jugo-davijn brer kralja, republika, avohmlna .1« la. P<|tem bomo lahko rrkli, da *t Ixvfimn sa svoIskIo. Peter pa naj bo kjer je. Doti s kralji in ••»»sarji in ljudstvo naj vlada. Na (»toku Krfu so sklenili, da ho Peter via dal tudi Slovencem. Tod« ali ni •mo dovolj trpeli p«d .ložetma' Ui Slovenci hočemo prosto in ova bodno Jugoslavijo, svobodno braff kralja tn papeAa Mi hočemo re publika DoU t krananet John Matjsštč. (Dalje.) Kdo naj spada v to republiko f Gotovo .Slovenci, Hrvatje in Srb: Kaj »pa Bolgari T Kako jc to, da znani faktorji priznajo jugoslo vanstvo tem trem narodnostim, ne pa Bolgarom? Vemo, ikaj je. Oni pravijo, da so se Bolgari sami iz ključili iz Jugoslavije in da so celo postali izdajalci, katere je treba kaznovati. To je infamija! Ako Bolgari zaslužijo kazen, potem jo zaslužijo tndi Slovenci, Hrvatje in Bošnjaki, kor vsi ti oo bili ravno tako prisiljeni iti v vojno za Avstrijo, kakor so bili Bolgari za svojega dolgonogega .Ferdinanda. Kaznovati je treba vladno kliko, no pa narodov. Ako pa hočemo i-meti jugoslovansko federacijo, tedaj sc mora združiti vse, kar je jugoslovanskega. Jugoslovanske vprašanje brez Bolgarov se ne more rešiti. In vprašanje Macedoni je, za katero se koljejo že četrtb eto, sc morn rešiti le v združenju Srbov in Bolgarov. Avtonomna Maccdonija, ki ne bo srbska, nc >olgarsku, temveč naša, jc edina rešitev. Mi ninromo nobenih garancij kakor jih nima nihče drugi. 0 bljuhe ne maramo niti ne smemo delati. Edina ipot, po kateri mor da pridemo do načega cilja, jc da dokažemo svetu, da jc jugoslo vansko vprašanje mednarodno yprasanje, od katerega je odvisen bodoči mir. Organiziran Balkan je potreben za mir. To so elementi, ki nam ostajajo, da zainteresira mo svet za naše želje in težnje. S prošnjami na dobra srca in z usmd ljenjcm ne bomo nV6 dosegli. Dokazati moramo Ameriki in Evropi, da je rešitev • "balkanskega vprašanja v tem smislu absolut no potrebna, ako hoče svet, da ne bo tant večnih spletk, ki bi porajale nove prepire in nove konfkli k te. In ravno to moramo povedati našemu narodu v Ameriki; Naša izjava je bila apel na narod; ni bila nobena garancija in ne vsebu je nobenih obljub. Povedali smo to in to bi bilo najboljše po na šem mnenju, zdaj je pa odvisno od tebe, narod, da delaš v tej smeri ako hočeš kaj doseči. Od tvojega dela in od faktorjev, ki sem jih navedel, je vse odvisno. Narod mo ra odločevati in mora biti odgovoren. Mi nimamo ničesar na krožniku in vse je treba pridobiti. A priori jc pa treba zavreči vsa ko monarhijo. Mi smo za to, da narod odloča. Kako bo odločal Drugače si ne moremo misliti, ka kor s splošnim glasovatTjem. Dajte Slovencem v starem kraju na re ferendum, da noj izHrajo mM Hadslbnriani In Knradžordževiči in stavim ne vem kaj, da bo 75% glasovalo za llabsburžane edino zato, ker j?m je vseeno, v katiri monarhiji so. Toda dajte jim na glasovanje, če hočejo imeti avto nom no Slovenijo v jugnKlovanski federativni republiki in prepričan aem, da bo Ogromna večina glssn vala sa republiko. Dr. Janez Krrk bo prvi, ki bo agitiral za republi da Wo "kraljevina Snba, Hrvata i Sloveuaca". Mi povemo svoj cilj, kaj hočemo, kajti narod tako zahteva. ( A plavž.) Predsednik nato prečita piamo urednika "Clevclandske A meri. ce", ki piše, da se postavlja proti krf*ki deklaraciji in apeluje, da ga ne smatramo nasprotnikom našega gibanja. Pismo se vzame na znanje. Za besedo se oglasi g. M ožina zastopnik Slovenske narodne zve ze in ipravi, da si delegatje ne suit-jo misliti, da sta on in kr. Kern nasprotnika republiki in da jaha ta na krfaki deklaraciji R«d bi pa povedal nekaj mnenja od strani Jugoslov. Odbora. Za njega jc vprašanje, da li so Slovenci; Hr-vatje in Srbi en narod, že rešeno, ker so en narod. Najprvo se moramo združiti v eno državo in potem pride odločilno vprašanje državne ofolike. Jugoslovanski odbor Londonu je dosegel veliko. Njegova zasluga je, da zdaj poznajo Slovence ipo vsem svetu. Odbor je hodil od vlade do vlade, od moža do moža in jih seznanjal z našimi težnjami. To bo gotovo koristilo za vse. Kar se tiče Bolgarov, n:.so šc naravnost izključeni iz Jugosla vije. Natihoma sc je že reklo, da lahko pridejo zraven, ako se otre sejo svoje vlade in nemškega vpli va Deklaracija iz Krfa šc ni usta va niti pogodba, da niora biti mo narhija, ker fbo narod odločal na akupštini. To je le diplomatični čin, ki nani jamči, da je to naj manj kar dobimo, a dobimo lahko več. Deklaracija pe nekaka pogod ba med zastopniki avstr. Jugo slovanov in srbsko vlado. Kralj bo sankcioniral le zakone, ne pa zaključkov ustavotvorne skupšti ne, katera lahko rešuje vprašanje monarhije in republike. Ako kralj ne podpiše ustave, ne prizna skup-ština kralja. Ali imate vi pravico govoriti o republiki? ^e imate, i-mamo ravno to pravico govoriti za kralja. Srbije ne smemo prezreti, ker je priznana po vsem svetu kot vlada, medtem ko Slovencev in Hrvatov he priznava nihče. Srbska vlada bo odslej zastopala tudi Slovence in Hrvate in se poteza-la, da nam ne škoduje Italija. ""Dr. F. J. Kern omeni, da smo vsi skupaj za eno stvar, za združitev vseh Jugoslovanov ih če je treba tudi Bolgarov. Med nami nc sme biti nasprotstva. Edino to je da nekateri izmed nas hočemo pri ti do cilja po drugi poti. Mi smo bolj realni, ker mislimo cilj prej doseči. Vprašanje je namreč, ko-|liko moremo doseči. Zmotljivi smo vsi in nihče ne more reči, da ni Jugoslovanski odbor v Londo nu delal za stvar. SHbija je edina na katero sc moremo zanesti, ker ona nas bo zagovarjala, zato je naše delo realnejše od vašega. Ju goslov. odbor je delal praktično in realno in upam, da bo podpiral tu di republiko. Kar se tiče Bol ga rov, ni Se znamenja, da bi se pri družili. Da smo za monarhijo prej kot za republiko, je vzrok ta, ker to prej dosežemo. Jaz sem tudi za republiko, toda stvar je še ideja listična. Kristan je velik idejalist mi smo pa ua realnih tleh. Sicer je pa' v Srbiji veliko republi kan cev,*če ne bi kralj hotel podpisa ti ustave. V ostalem pa nismo go tovi, da li bo imela Rusija in Ame rika glavno besedo na mirovni konferenci. — Apeliram na vas, dr bi stopili v stik r. Jugoslovanskim odborom in poslali zastopnika na naša jftiorovanja. Dalje apeliram da nc nasprotujete naši akciji. Da narod želi to in to in da narod ho če, to je velika fraza. Narod noče ničesar, temveč uredniki listov ho če j o in odborniki organizacij. Ii beseda, da se narod ni zanimal zs naše gibanje, je tudi fraza. Narod se je ravnal po razmerah na boji šču in uredniki večine listov niso hoteli delati, zato pa tudi narod ni delal. (Na besede g. Možine in drja Kerna je odgovoril sodr. Kristan da pobijal s sama sebe. On jima p« ne zameri, ker je teiko zagovarjati zgrešeno stvar. Dr. Kern pra vi, da smo idejalieti. Ce je izjavo idealistična, potem vzamem klo ha, drugič na da . kraljevino i„ kon;.**** •aiikcijo. N, »,„,. ,.!,. kr,lJ «*r.u podpi s.7:::^ kralj ni * podpi«! !v Po^ha. Pravit«. \ ^ ^■tevamo »pohliko He kralj farne ver i ,voj rej borim so naj 1 f»»ur som nasproten bom tisto stvar po,ein jo bo prepozno! Kje j, ^ 7 Jugoolovanski «dbw j, * , deklaracijo za monarhij ne more podpisati republike znam, kaj so naredili v Undo ne reeein, da ao lenarili tod« hova politika je bila in je ke pravilna. Človek lahko dela ua dan in lahko um* * dela, ali ee je delal napake bomo mu zato peli slavo. Ne j, odbor delal, temveč da ni' prav, to je tisto, kar „JU je riti. ln da niso delali prav vzrok, ker niso mogli. Zakaj oe tem ponašajo z zaslugami, kate niso bili v stana doseči! Ang in Francija še danes odprav aneksijo Slovencev k Italiji. 74; potem govori Londonski odbor, nam j« zagotovljen;, JugoKlarL — Ni res, da uredniki naših lit delajo javno mnenje in da je vi naroda velika fraza. Uredniki rajo poslušati kaj ljudje hofej mislijo. Mi se ne oziramo na mednarodni socialistični t>j čeprav je biro za nas važna janka. Oziramo se tudi na soci stične stranke v drugih drža katerih moč in vpliv nc more če zatajiti. Predvsem se pa oi mo na rusko revolucijo, ki je na stvar, ne pa kakšne idejalis sanje. To so elementi, ki uun ko služijo. Dalje moramo tipe vati možnosti drugega falctoi ki nam lahko služi. Rusija je nilu, da se 'bodo konference i vezniki vledeleževali tudi ui niki delavsko-vojaškega sveta, rej zastopniki naroda. Iz um je sklepati, da bo Rusija mord morda, prosim, da ne v zamet kakšno obljubo — i/poslovali to ugodnost, da bodo .edeli zeleni mizi, kjer sc 1w sklepal zastopniki tistih narodov, o rih koži bodo sklepali, ne s| vladni diiplomiuti. lu ee st to di, potem je mogoče, da bo na rovni konferenci navzoč tudi stopnik Jugoslovanov poleg stopnika Cehov in Poljakov. 'Predsednik Kržc omeni, c napačno trditi, da se moram našati samo na SHnjo. Iti u»i za ruskim narodoin, ki nam največ pomaga. Kjjkšna dem« cija pa jc v srbski dinastiji, dokazuje nedavni procet» v nu, ko je 'bilo vsled namen« ga atentata na prestolonuld Aleksandra ustreljenih še«l hov, iii mnogo drugih pa »h nih na dosmrtno ječo. Vsled šenega umora nad Frane fl na udom v Sarajevu Ma bil smrčena samo dva. Delegat Šavs pravi, da M morda ne pozna svojfii jev v "Jugoslovanski kan« ji". V Grškovičeve« •'Hren« Svijetu" je pravkar prid dolga razprava, da Uol^ Jugoslovani. Ako torej M; trdi, da obstoji nekakšno t-'i Bolgare, da se pridružijo. iN šel v konfkllt z Orškovice«" ■N« vrsto pride gU«'^ "Izjavi". Po dolgi debsti * ne, da delegacija dvakrat ^ i„ »ker prvič o sa."«'"' I'r,"r' jave in potem o ostalih t«« celoti. • Pri prvem glasovanj" r oddanih 17 glasov zs ** gl^vanjastssev^s-- Artrfins in dr. Kern. ^ vilo. da nisU prof monarhijo, tods rets. Za ostale tsčke »' Uj«« glasoval« vsi. "ki**: t %rilnik prejiU^ venakega Milwaukee. NM^J' ^ * pridrožojc republiko in lff.t Celina psjj^j; _ ktub. ki »r,'w buk in grem. Idejalist je venda' •"•"W* ^ tisti, ki sida nekaj v oblakih in h prih pravi, da je to zanj najlepše brer ko In edini, ki bodo glasovali zs' osira, da li je mogoče kaj tekega Hafcsburžone. l»o morda dr. Aul , ustvariti oli ne. Mi smo se po»ta- teršh- s svojimi pristaši in morda tudi dr. Tavčar To je temeli, na kateregs mo' j mn zidati poslopje. Tukaj so nam pripovedovali o hiši, ki se tuj najprej postavi in potem opreti i Medtem so pa na Krfu zaključili vili na stališče razmer, kakršne so danee in ki dajejo možnost po dlage za dosego naše stvari. Ce n to dovolj realno, kaj pa je potem'. O. Možlna je pobijal sameas sebe ko jo zagovarjal krfsko deklara eijo. Enkrat je rekel, da ni pogod inostojen klu> k angleški oli (I)slje vihar n *ap*avh Linoola. S*0 ' c -k* la nevibts • ocetsljO i" MJ r ns polju l>,,t ' ka tri do ' milj ia rr Mif Luki na evropskem bojišču. Lgi Scarpe bili artilerijski i oker tudi v zapadni Hamipav (JR oastraneh reke M«nc IT pogorju t 'hemm-des-Damess ' Jizjaluvilu dv« francoska na u >11 glavno skušnjo, vse pričakuje da bodo Američani kmalu okusil; prvi ognjeni krst. Prihodnji teden se vrše veliki manevri na franco skem polju z bitkami, naskoki m zakope itd., kjer 1h> pruva rcpro dukcija vojne, le sovraiuika b< manjkalo. ** fNeki ameriški stotnik, ki se jr vdeležil »boju iui francoski fronti je pri||>eljttl si^boj nemškega ujetnika, eetovodjo, katerega jo sam ujel. Kolikor je mano, jc to prv Nemec, ujet od ameriškega voju ka. lrjetnik ni bil nič kuj navdu Ruska fronta Prtrograd, II. avgusta. - Vo- ......... ^^ ujfe reke Dobre ki severno od. sen, ko so mu povedali,, da je pr nrftene nu rmrtuuski fronti se na-1 va 4< vojna trofeja" v rokah Am*. rrčana. HOlftI KA DBI IZVEDEL 1st naslov mojega strica Valentina se noftdie ns m mlinski Cjujf bojevanje z menjajoči mi rezultati. Zapadno od črte O-1 —--—j- lkM Orozesni so veeraj divjali g^Dt h inO/PflKflM G, bitke. Avstro-Nemei ao izvr \mm^mm lL "HWIUMVa. irti vročih napadov, ki'so bili s brano. Le toliko živela sc Kaj pravijo socialisti v Alsaciji LT? poralbHi' je res po- in Potratiti ae ne sms nit. dro/bthiiee." Issperjeni proti Oknsm. Proti ve-. - ------ |w,wbili Kuiuunci prisiljeni u- J arlr- — Socialisti i/. Akacijo »kuhi sc v Okna in zapadno od in Lorena so posluli socialistični Ificuesiii V smeri od Fodkanija stranki v Franciji pismo sledeč« Ik sovražnik tudi vprizoril ve«? *»eblne, v katerem zahtevajo po Uinih napadov, toda rimiunski | vratek Akacije k Franciji let ž« trpin a eiteso kljub premoči Avstro-1 "Šestinštiridese........,,,„.„ Ceev iu njihovim trdovratnim tiransko gospodsnvo prusnjaške [invalom vstrajale na svoji o- Made. Mi smo že pokazali našo nn-Ibraorlsii liniji in v svojih protina- klonjenost Franciji. V začetUu Ipadihso ujelo 1200 »Nemcev. Še le voj/ie smo več čet vojaštva \ IpnUi večeru so se Runrunci uma- francosko armado poslalj. Čeprav Lull v vasi MmrasešCa in Furtseni "e dvomimo o resultata splošne-: [v okolišu izliva reke Buzuo so n* glasovanja med prebivalstvom A1-L,d« pričele z ofenzivo in osvo- zacije, ne maramo, da bi sovrsžni-Ijjlf del sovražnih pozicij, ujele | ku dali niti toliko zadoščenja, ker Cinogo uiož in vplenile štiri topo- |«plošno glasovanje bi bilo delno |vf ter o*em strojnih pušk. priznanje, da ima Nemčija ns'co- Berlin čez London, 13. avgusta liko pravicc do dežele, katero j'., a r Avtstro-ogrske divizije so okn- oboroženo silo odtrgal od Franci ■irale glavne 'hribovite pozicije v je. Zato zahtevamo brezpogojno romunski vasi Gnozesni. Rusi .sc povrnitev Alzacijc in Lorena privedli sveže čete na 'bojišče, ki naročje svoje domovine/' m v krvavem boju zaganjajo pro liostn v dolini Oituz, toda brezi Nemci delajo "tenke". Ritka severno od Fodku Aimsterdam. — Nemci so spo Lija se nadaljuje. Med reko Seretl znali važnost angleških "tenkov' železnico, ki vo^i v Aujudui- na boji&ču in so začeli gruditi vcn bon, so Rusi m Runninci včeraj liko število teli železnih orjakov ipet napadli z velikimi silama; po angMkem -modelu. Toda pret* m |Hiricije so nedotaknjene. To- kl i food o "meseci, ipreden bo Ncnii-nhki boji naraščajo od Sercta do čija v stanu postaviti svoje "ten tonave. Ruski napad oib izlivu re-|ke" na fronto, iBuiott jc bil odbit. Teko ni na-i ofenzive v MoTdaviji smo uje-i WW) mož mož in 130 častnikov ||ep vplenili 18 topov in Gl strojnih pušk. P'lo ao jih nemške sulanarinke in ft; nSra i sa »i« v»*» -_ ovtvma 140 Rackeff. Nekao pred tremi leti Pomanjkanje hrana v Numjuii je""hajal v sP^«»e, Waah., it liondoii/ll. j,6^-. 7d>J P« ven. kje je. Prav ulju- poročevalec javlia . ^ pro81,n vw oeujeilc «n te na FranJ^u da 1 kateri ve za igegov neinakih S to ^odi, zakar bo- navodilo, ki „ L J t id6m hva,eien' ali kro« i j > r i i ie up re ch tannadtd *dku' Z^T^ ^Vu^l pmt v okolišu Yprcsa: ^ H^Xl^ ' ^ ^ IZVEDELA niki imajo nalogo, razložiti svoji«, " dVE bra,H A,ojTija KHU' p.odlošnim, da ie go^ JC t A,lto»a Doma-ta ir ložaj v Nemčiji STwSStt'to v"*'?? V"Ni pri h" 17 «radl tc^a motajo bit W n8* ^ ^ ^ ^ni hrano . " v Clevolandu, Ohio, in od to- daj pa ne vem, kje ae nahajata Najuljudneje prosim vse eenjeue rojake široin Amerike, ako kdo veza njiju naslov, da mi ga blago voli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvnlcžna, aH pa naj se mi sa mo prijavita. Tereaija Kržič, se daj omožena. Naslov je: Terezija Podgornik, m W. Hemlock Ht. Ohisholm, Minil. (Avg. 13, 14, l;j.) Slomški Narodni Pidpom didnott laSorpk IT. jaalja 1S07 v 4HL IlHaola CE1UAUO, IM.INOIR. biti Nemški socialisti ne marajo ministri. Amsterdam. — Kolikor jo zdaj znano, j« dr. Mjchaelis, nov kaj zerjev kancelar, nameraval poveriti ministrstvo dela socialistu, in sicer je imel dol/iti to mesto Lc- Italijansko bojišče. Bim, 13. avgusta. — Na primor ki fronti se jnigosteje i|mi navijajo j gion ali pa dr. l>avid ; oba sta po Miki dvoboji Naše baterije so alanca večinske frakcije. Tedaj jt koncentrirale svoj ogenj na po- izvrševalni odbor stranke obvestil itaji Sv. Lucije iu Tolmiinu in no vlado, da nol>en socialist nc more »lanj<- železniške barake, ki so bi-1 sprejeti ministrskega mesta, do-i »lo poškodovane. kler ni v Nemčiji parkmen^ama Veeraj mi na>i avijatiki pokvi, je odobril resolucijo poljskih Na Balkanu. socialistov, ki se nanaša na vprs« unz, i:{. avgusta. — Z nuace šanja neodvisne Poljske jo vojni "^e t route poročajo uradno. Med drugimi stvarmi vsebuje rc ^ zavezniške čete odbile več j solucija, da morajo ibiti na mirov praznih napadov blizo jezeru | ni konferenci navzoči tudi zastop-p rpke ,Cepne il1 med jeze- niki Poljske, da Poljaki zapuste '"»a »resba m Ohrida. Britiške I rusko armado in da mora mirovno y izvršil,« uspešen napad nn | konferenca oibravnavati tudi wr ^kope. vprašanje poljske neodvisnosti. Ru« drže novo bojne črte. Kornilov dolži carjeve biriče, da a, 13. avg. — Vesti iz so sokrivci upora [ Pn^nsjo, da se je odpor Pctragrad. _ Oeneral Kornikn v .n Kmiiuneev i/.latno; poj«. je ^ deltvsko-vojaškeinu sve frl.ul' |»e<a, da Nemčija ne prizna oboroženega parnika za bojno ladjo, tedaj Isi morda Oliver ustreljen kot pirst kakor je bil angleški kapitan Fryatt lansko leto, ki je skušsl » svojtm parnikotu razbiti siibma rinko. Vsem Slovencem in Hrvatom v La Salle, 111. in okolici se to-plo priporočam* r.a nabavo NOVE OBLEKE ali ATTCNJ1. Postreže-ni boste najboljše pri meni. Či-stlm> likam in popravljeni stare obleke. Cene zmerne* postrežba točna, delo in blago prve vrste. Slovenski krojač. JOHN ERMENO, Narodni Dom - La Balls, UI. JUVITO J>u uiatr /.n tlo voljni Mlini i n urtioj, V mu prinlnuJkuj«, inoiM in no do-M^vte te|{u kur *clltr, U« bi laijc vtitali n v oje livijoiijo. ZA ojHi'anjc inoM in r.A kri iu tiver, iluje mot'- In novo Aiv-ijonje le ob prifetku vllvuujn. Vxeiuite Juvito r.a - OJACANJE. 1'ofttjite iluneii t dolar ra mega ali oa 5 dolarjev na 0 lavojrv. Nualovitn na: Juvito Laboratory, South Hill Branch 6, Pittsburgh, Pa. Bstaasvljtaa S, UH ti LAVNI BTANi tOflT-Of 00. LAWNDALE ATE, UPEAVNl OSEOE: I'radaadalk: John Vogri«, boa SSO, U Balls, DL L Podprodaedal*: J. BraUovM, B. K. D. i, bss SS, Olrard. _ IL Podpr^aodnlk« Joitf Kuh^Jj, »400 Bwtmg ava, Ba, OMaaga, III, TajaUt John Verdarbar, 170S Bo. UwadaU Ava, Chicago, UL Blagajnik: Anton J. Tarbovoa, P. a Box 1, OUmv, UL Ssplsnlkar: Joha Molok, 400S W. list Bt, OklsSgs, DL MAJDSOEEI ODOKl Jol« Ami,roll«, 111 bo«, Oaaoasbarg, Pa, * Paul Ilergar, 741-1st Bt, La Ball*, DI, P. S. Tauchsr, 674 Ahaajr Ave., Eookspriag, MWya. POEOTMI ODOOKl Aatoa Hraat, 111—SOU Ave, Msw Dalatk, Mlaa. Jela Bad link, bos III, Hmlthton, Pa. Badolf Plalarlak, 410 bos, BridgavUls, Pa. Jakob liUlavlll, L. Bas I, WiUaak, Pa. M. Potrovloh, 14811 Halo Avs^ ColUawaoS, & UEEDMXE "nomn''i Joia EavnHalfei fEEOnn KDEATEXBl ?. J. Kara, M. D., StOft Bt Olair Ava, _____ VBE DENAENE IADBTE Df BTVABI, M SO Maja gl. apravasga odbora la B. N. P. J. aaj ss potUjajo aa aaslevi JOltN VBEDBEBAE, 1667—SS B*. LawaSals Ava, OBlaaga, in. PElTOŽni OLSDE QEWEE k TiWEEA VOELOTAJIJA as poSUjaja aa aa. slovi JOftS AMEEOtZflt Box 661, OSBMB6NBg» Pa. BADBVB PEIPZELJZTB YSSBDVE. IB MS JIB VSflQI prva la drags la-staaea, ss poilljajo aa aadovi AKTOM KKABT, 611-6616 Ave, Kew OalalB, Mlaa. ▼M DOPDU. rasyrava, llaaSt,-----'Hi IM. m •'fieesM" as pdujajs UEBDKIATTO "PBOBVKTB", 6667—66 TtrgBllll Ate, OUosgS, DllasM. ▼BB UPBAVK16KE BTYAEX, aarotelaa, oglad, M jsMIJsJs aa aaalov UPKAVKliTVO "P&OBVKTK", 6667-66 Ba. LsvbBsIs Ave, Okloags. Dt ▼ korospodsad a Mjalltvoai B. K, P. J, arodaiMfosi m spravatMvasi ' 'Pwovate" as rabita lasa uradni*or. mir* aaplftle aaalov, ks Je la aava- don ako šollta, da bo vsaka stvar hitre roieaa. Boje ilavaaga opravaoga odbora m viftjo vsaka |m asds la imjl v aoaooa. Balotok ob oal tu« i i ,. ----- ruani aroiitui. uu uui/.i v giu^ «r,,v, : Av" darjo in tajne biriče, katere so po < *vojM prešnjo jesen revo]uciji Hi|omft ,po«lali na fron avstro^nemške osvoje t da i KWlctiUf --------------- k "/","Lhi' mf'raj° ^ daniti I ^r^^i^n^on^juni^^ rusko-rumonakim Mli V(^ki v d(>breill riapoIožen/l 100 MILJONOV DOLARJEV ZA V8P080BLJENJE TELESNO NESPOSOBNIH. vro.-hn ^niapadom ■ - fctoaariol \i b , za in mcd njimi ni bil° °Pai!,ti iUi,u "»»ckensen je zopet M trohice upornosti. Poveljni ,„5S! !T i* * HV°y) nom' |štvo jo takrat delalo načrt za o ' h "iitoszLS n* "fif t i'"16 ^ W - bill pr, NBBBW aa uuo-........ že I c 7 n I Fo^ani-Ma notn, damjkup^a Vilno. l,daj si • ' ^ k, V K^t t^J&K vVnit - vstopKI v regu1..o sr novi vladi aploh. Pomagali no jhn nemški š^fioni, ki so nosili uni Washington, D 0. — Senstor Pomerenc h Ohio je predlsgal v senatu da dovoli 6100,000,000 za vspoeiobljenje tcle-.no nesposobnih nepokorščine rekrutov> Ustanoviti mislijo pfmebna tabo. rišča, v katerih bodo na rekrutlh popravljali telesne napake, ki se dajo odpraviti. V taborišče ne bodo sprejeti le oni, ki so bili pri nebom zs ljud- bitke, tods bm P"nelsirh apmnenrb. Novi M ranijajo tudi 'blizo Oala ft? ^ izliva v Re J Veliniji, v anieri od Vladi-ne vrti ljuta kano- avwnstB. o — Oe- ^rrad, I I U " - • f^eljrrilc never '. jsvlja, da ar 1 'Ju pripravljaj »tisi1*,"/*0 of,'"tiv« «M» fninti J' T ,||,a> t»«kr * j., ' linije. Teh W^i ^et je e kako ae bo vojaštvi ROBERT W. LITER ARCHITECT 118 R. La talil St,9 Cklia|af NAPREDEK. Prosveta piše za blagostanje ljudstva. Ako se strinjaš s njenimi idejami, podpiraj trgovce, ki oglašajo v Prosveti. V salogi i-mam vso za vsakdanjo potrebščino po zmerni ceni. ANTON ZOBNIK Hsrminis, Pa. .. KADITI TILLMAN OIEAEB. Unisko Udslans Ibykns Olgars. ...........lOe S. N. P. J. Olgars ........lOo TUlman Oigar 0«. AURORA. MINN. Za vssbino oglasov ni odgovorna ns upravnlštvo ns ursdništvo. The Penn-Mary Coal Company potrebule 300 premogar|ev za vsakovrstua rudarska dels, Naši premogorovt so v Hell-wood, Pa. in v Clement, Penna., na železnici P. It. It. in N. Y. C. Mi plačamo po najvišji lostvioi v tem okraju, naši delavci sa-služijo od #100 do $1(JG na dva tedna. Bioor jo pa atvar odvisna od dolaveu varnega uko trdo dola več zasluži ali aaobratno, mi imamo dovolj vozov na ruzpolugo, tu ui delavskih neredov. Dobro hiše, dobra voda, oerkvo iu šolo. Pridite pripravljeni za dolo ali pa se Uglasite pri Pstir Patoma tli pri Mr. 8n. M|r. T. R. Johns, ▼ Heilwood, Pomit. kiJb Izdelal načrt sa gl. urad 8. N. P. J. bb priporoča Slovencem bb iidelovanje etavblnaklh načrtov. TeL freak Ita 6101 TEL. NA DOMU AUSTIN 66066 rnsdo ali mornarico, pa so bili od klonjeni radi telesnih hib. Vojni tajnik B^ker in vrhovni čriom sen s t or j s Pomerens. splošnem sodijo, ds vsoposobijo ns ta način še 2,000.000 »no« r.a vojaško sluibo, kl bi bili druga če odklonjeni. se aavssuxjbs je inncla Nemčija na tisoče na vs; ruaki fronti. Carjevi policisti in špijotii so organizirali polke na upor. Rusi, ki so imeli svoje do move v bližnji okupirani pokra jini, so dobili od Nemeev dovolje nje, da sinejo obiskati svojce, ir ko so se vrnili v zakope, so bili polni simpatij do Nemcev. To je povzročilo, da se je of en riva v okolišu flmorgona ponesre čila takoj v zadetku. BAD BI IZVEDEL bodo kinAlu T ^ h ... ftkandinavci Izgubili 933 ladij. KodwJ — "AftenWadet" po za moja dva brata Vincenc Shuma ii,Frank Shuma; pred enim letom «1i ae nahajala v Breezy llill. Kansaa, n*Jaj ps ne vem kje *tn j (Mjudno prosim vae cenjene čits | tel je, ee kdo ve za njih naalov, daj ga naznani, za kar bodem zelo Dr. Koler SLOVENSKI EDEAVNIK Ili Fbbm Av, Pittakarik, Psu i Man v Franci foča, da so škandinavske dršsv. trvsleftea, sli pa nsj se isi BM66 1 Po ennn meae Icgisidle tekom vojne m trgov prijsvits. Moj naalov je: J.H.n l,M"ja v «ru parnikov ir. „l prestale prv<* t nsrjev je legubllo življenje. Poto lOttls. ( V^ag. ie, | m «■ Potrebulcmo 25 Izučenih I prcmoflarlcv r.a New Kiver Co., (ircinogorov. 1'reinng }• 4 do 0 fovljcv viaok. Ni knuiuu, no plina. Plalaiita od TONKtAfK. tJuiskn otaujc. N<> /adovoljui ' Ako lelllc alaliio dalo, |»o ImliOl plačilni laatvirl » dobrimi »ivlp-n aklmi pogoji "a vafto druliuo, t< daj prldlta pripravi leni «a d* b» iu u* l/glaaitc jiri rodiiilkein Hn|*i-rlatead<«titu pri kalerrm albmll gori nnvedrm rudniku, aH ps piši Is nai. ~~ PRNNSVLVAKIA OOAL B OOXB OOBPOBATIOK 17 Bsiurjr Plača, Ko« York. K V. NORTH SIDE STATE BANK hoc* srm/ios. turo. IMA KAPITALA IN BEZERVE SIOO,HO.qO Js Izredno pripravljen In opremljen za poslovanje s SLOVENCI, HRVATI, SLOVAKI (n drugimi SLOVANI Ml |avila celo Skandinavija s to zaroto. Prve preiskave so le toliko po cazale, da se je mislilo, da je cela ta afera zgolj privatnega značaja to se pravi, da ni bilo prav nič po itičnega na njej. Toda čim bolj so preiskovali, tem bolj se je poka zovalo, da gre tukaj za veliko po itično zaroto. Dokjitzalo se je, de so bili brezštevilni kovčegi, n polnjeni z raznimi razstrelivi pri neseni v Kristijanijo po nemških vladnih odposlancih, '{o je vabu dilo največje vznemirjenj^, ker jc zapleten v to afero celo nemški zunanji urad v Berlinu, ker se jc dokazalo, da je on odredil to od pošiljatev. Dokazalo se je, da jc nemški zunanji urad zapečatil in adresiral to pošiljatev na nemške ga poslanika v Kristijani ji. Rad tega je bilo mogoče te kovčege po slati po železnici in parniku brez kakšne preiskave, kakor se to ve dno zgodi, ako se pošlje kaj privatnega. Toda v tem slučaju pa ker je bilo naslovljeno direktno na neonskega poslanika v Kristijaniji, so pa carinski uredniki, ne da bi kaj pregledovali, pošiljatev odposlali naprej. Najprvo so aretirali barona von Rautenfelda in mislili so, da je navaden voliun kateri je rojen Finec in da si jr nadel napačno im«. Toda hadaljne preiskave so dognale, da je za celo afero odgovoren nemški zunanji urad v Berlinu in da jc aranžiral vse ta urad. To je bilo jako neprijetno za nemško vlado in je l^la prisiljena vso stvar priznati in, akoravno v početku ni hotele dotičnega vladnega sela priznati kot uradno oselbo, morala ga jc priznati in zahtevala je, da še do tiČni sel izroči nemški vladi. V prtljagi tega nemškega sel p je našla norveška policija,in v velikem skladišču, v poslopju nem škega poalanika v Kristijaniji, veliko množino bomb, peklenskih strojev in vsake vrste razetreiji va. Ti peklenski stroji so imeli ob Jiko stisnjenega premoga v oblik' opeke in so bili zaviti v papir Ravno tako so bile zavite v časni karski papir, večinoma v časopise meseca decembra l. 1916, zelo hu-de in močne razstrelivne snovi. Ti stroji so bili opremljeni z vžigal nhni kapicami, katere so se viga le vsled nekoliko večje toplote Bili so tako umetno prirejeni, ds se jih ni moglo ločiti od navadne ga premoga. Razven tega so našli velike bombe, katere so bile o premljene z uram podobnim kole sovjeHn in uravnane, da se razlet« čez 14 dni*. I da so te preo parnikih bombe v deželo. Ta coj v začetku je bilo jako težavne ;>riti na sled vsej tej stvari. Po icija je odredila vse poLno pre iskav, toda brez uspeha. Nazad nje se je pa policiji zdelo sumlji vo, zakaj da nemški vladni sel to ikokrat prihaja v deželo in pri • naša s seboj vedno precejšnje kov 5ege. Ko se je nekega dne zopei izkrcal, ga je policija aretirala iu preisksla njegovo prtljago. Nr veliko začudenje ao našli v njego vem končegu sanse borbe in druge razstrelivne snovi. Baron je bil aretiran in obenem tudi 2 Finca Pehrsoii in Wirthanen. Oba str bila prej v takozvani "finski brigadi" v Nemčiji. Prvi je pripove doval, da je bil po svoji odpustit vi iz brigade poslan na Finsko kjer bi pripravljal za nemško in vazijo. Joda ta komplot je bil razkrit in je kOmaj pobegnil čez mejo n« Švedsko. Tam ga je pe dobil baron Reutenfeld, kateri gr je vzel k sebi v službo, da Je po ntagal spravljati razstreliva \ Norveško. Toda to je še le začetek vsega razkritja te zarote. Policiju jc na mrzličnem delu po vsej državi in vršijo se velike preiskave, da bi prišli na sled cele zasnovane za rote. Aretiranih je ze veliko oseb toda policija noče izdati nobene objave. Policija je odposlala tudi svoje detektive v Stockholm da bi prišli na sled delovanju bu iona in njegovih pomagačev. Do gnalo se je namreč, da je biva baron v Stockholm^ poldrugo le to, kjer so njegovi pomagači že vsi v zaporu. V Kodanju (Kopen hagen) so istočasno lmkrili pre oej obširno zaroto. Aretiranih jt-bilo več oseb med njimi veliko števiio Nemcev obojega spola. Za stopnHc "Harabungcr Fremden-blatta" je bil vodja vse te zarote in od tukaj je razpredel vso to špijonažo po celem akandinav ekem polotoku. Sedaj se vrše o gromne preiskave, v kakšni zvez je bila vsa ta afera v Norveški Švedski in Danski. JCadar bodo te preiskave kon čane, ko bo prišle stvari na dan katere morajo diskreditirati Nem čijo še pri onih' državah, ,katorc imajo količkaj zaupanja pri njej Najbrže, kakor se domneva v of i cijeLnih krogih Norveške, bo raz krita ena največjih zarot, kar jil je začela nemška vlada sauia. Pri nekaterih oeabah, katere so areti rali, so dobili toliko obležilnegt gradiva zoper .Nemce , živeče inozemstvu, da prav lahko pride do preloma diploniatičnih vezi med Nemčijo in Norveško. Kajt središče te špijonaže in zurote jc bilo v poslopju nemškega posln ništva v Norveški. Iz tega se razvidi, da hoče Nem čija podvreči ves svet, todn nc pomočjo odkritega boja, ampak potom zvijač, laži in tajnih zarot Spijonažno mreŠo ima razpredem po celem svetu in menda ni kraja kjer bi ne bilo vsaj en del te špi jonaže. Poslužuje ae najpodlejši spletk in intrig. Iz tega se razvidi, da je bile Nemčija pripravljena zoper ve> svet. Kolikor ni mogla dobiti pod svoj vpliv potom diplomacije, kn kor Avstrijo, Bolgarijo in Turči jo, je poskušala potoni intrig zvijač, kakor n. pr. Meksiko Japonsko. Proti drugim, katere fli mogla pridobiti na svojo stran varovala a pomočjo vohunstva ii zarot, katere je financlrela vladr potom teh aredstev, se je pa za sama. In pri tem delela je tako zvito, ako je takoj v zečetku ka tera vlada prišla tej zaroti ur sled, da so bili obdolženi delavc češ, to so bili vzrok enarhist al druge delavske organizacije. fPred vstopom Združenih držav v vojno in še nekaj časa po napo vedi vojne, je imela nemška via da zelo veliko in dobro organizi rano špijonažo v tej drževi, kate ro se je pa posrečilo zveznim u radnikom zatreti. Ima pa šc % vseh nevtralnih državah, in ce lo v aovrsžnih, zelo dobro organi zirano špijonstvo, potom katere ga je vedno dobro poučena o vsem gibsnju sovražnih čet, kar je b dokazano. Toda kljub temu, dr trudijo vae drže ve to zetreti Ameriške vesli. STAVKA DELAVCEV V »t »ICAH VISI NA7mUV Delavei Denver, Colo. 1 klavnicah ao silno llf/aH « obstoječimi r^J^ hc pridno organizirajo |n , orn devetletni decl* j, „ 8TRELIL n!?®«®* dečka ve Kočevar Je ustrelil fclrHrt . gs Joe Težaka. Devetletni George Sterk la ,1 vetletni Kočevar sta se po ■ prič pred mrliškoogleduiiko to sprla. Bil je prepir, kaki je pri otrocih vnavadi. Kuitv. ,ie šel v hišo in prišel iz nje«» ko 22 kalibra. Mali Težak je kel Kočevarju, da lahko nanj 5 sloni puško, da h0 boljše meri Kočevar je položil nanj po*ko meril na Sterka. Naenkrat %t sprožil petelin, ko je hotel Tei skočiti proč. Krogla jc malem-zadela v sence, ki je umrl ™ > hteva. da se objavijo roju. Združenih držav. Baer je bil la*"*« dat "Farmarake nestrank.r* Njegovo žene države ne elističnih Htjev nobene o Dejal je: je rekel, d. veznikor, in g f «^ jo t nasuni. ^ tem se ne bojaj^ «^ zem in ne zs ravnajmo ts vprtJM ^ •vetom, pred ' ge mnenja