66
Domovina.
(Povcst. — Spisal <title>Cvetinomirski</title>.)
V.
godilo se je, na kar je le malokdo mislil: rudarji so še zmerom stavkali in se niso hoteli podati, čctudi je žc marsikdo izmcd njih stradal. Pa tudi Iastnik rudokopa se ni omecil, niti za spoznanje ne. Čakal je potrpežljivc tistega usodepolnega trenotka za uboge trpinc, ko jih bo prisilil glad, da se bodo vsi, od prvega do zadnjega, sramotno ponižali in postali voljni, da nada-ljujejo za krivično pritrgano, znižano plačo že precej časa prekinjeno delo. Tako je mineval dan za dnem, teden za tednom . . .
Vse mestne ulice so bile preplavljene z brezposelnimi delavci, Ta temna reka nesrcčnih Ijudi je tekla mirno in pocasi po svoji globoki strugi naprej . . . Tuintam jc obležal kdo za cesto in čakal vdano zadnje ure, ker je bil žc preslab in ni mogel nikaraor več naprej . . .
Pretekal je teden za tednom, pa Še vedno ni bilo konca stavket Kakor listja in trave je bilo po vseh cestah slabooblečenih, mocno raz-trganih, razcapanih ljudi, Bledi in upali so bili vsi v lica in so klanjali glavc globoko na prsa. Lačni in sestradani so lazili scmintja: bolezen in smrt sta zrli iz njihovih globokoudrtih oči . . .
Slabo se je godilo Brekanovim, Pošel je docela žc ves denar, ki ga je bil zaslužil oče nekdaj in ga je shranil za največje potrcbe. Nekaj dni že so prav malo jedli, ker so se bali, da bi nc potrošili preveč denarja za hrano,
Nekega popoldne je oče sam potarnal:
»Kaj bo, če bo šlo tako naprej? Še nekaj soldov je ostalo, vse drugo je pa šlo kakor po vodi. Saj ne bomo mogli plačati stanovanja, na cesto nas poženo, vse skupaj, v bedi in revščini, v kateri živimo . . .«
Materi sc je zalesketalo v očeh.
»Ah, da smo morali v tistih lepiK časih iz domovine v to kruto tujino! Da smo morali zdoma, kjer je bilo tako prijctno toplo — k tujim, brez-srčnim Ijudem!   Po pravici nas tepe sedaj Bog . . .«
Oce je skomizgnil z rameni.
»Zgodilo se je, na kar nisera nikdar mislil: da se bom enkrat —¦ sestradan in izmučen v tujini — z ljubeznijo in hrepenenjem v srcu spo-minjal domače grude; na to nisem nikdar mislil — in vendar — zgo-dilo se jc!«
Mati je upognila nekoliko vrat.
»Sedaj je» kar je! Ne pomaga nobena tožba več. — Kakor v pasti smo, kakor v zanjki . . . Treba je le, da se vdamo v božjo voljo in čakamo ponižno boljših časov , . .«
»Človek pride šele takrat do spoznanja, ko stofi na robu prepada,« teče oče klaverno, »Sedaj vem, kaj naru je bila domovina: ljubeča mati je bila — mi otroci pa smo bežali z zaničljivim posmehom od nje.*
67
Rekel je oče in se je okrenil in šel. ,.
Žalostno je bilo dosihmal življenje; še veliko bolj Žalostno je pa postalo odsihmal.
Mati je pazila na vsak vinar: štedila in varccvala je, kolikor je bilo mogoče, — toda zastonj. PriŠel je dan, ko ni bilo v shrambi niti skorjice kruha več, ko ni bilo v denarnici tudi vinarja ne.
»Sedaj smo pa pri kraju!« je povedala mati očetu. »Živila so pošla, nic vec ni denarja.  Zadnje solde sem dala snoči za ajdovo moko . . .«
Očetu je planila vsa kri v lica.
»Torej tako daleč smo prišli.  Bog se nas usmili!   Kaj bo pa sedaj?«
»Ne vcm,« je vzdihnila mati in si otrla s predpasnikom solzo z oči.
Oče }e sedel na stot kraj mize in je skril obraz v dlani. Žalost tako velika, tako nedopovedljiva, je segla v njegovo srce, da bi bil zakričal od groze in okamenel,
Mati se je ozrla vanj in Šc bolj hudo ji je postalo pri srcu,
»Govorjli smc nekoč, da borao šli prav kmalu domov — takole čez kakšni dve Ieti približno,« se je domislila mati. »Sedaj pa še ni gotovo, čc bomo sploh katerikrat mogli . . . Saj bomo še morda od gladu pomrli tu, kdovcdi . . .«
Oče je pogledal izza prstcv v njena sesusena, nagubana  Iica. »Govorili smo, govorili!« je pokimal z glavo.   »Sedaj pa kar naenkrat taka neprilika!   Kdo bi si bil mislil! . , .   Komaj da sem ozdravel, — žc zopet druga nesreča, kakor da mi je tako usojeno . . .«
Dvignil se je s stola, planil je k odprtemu oknu, se naslonil na polico, in ni ničesar več izpregovoril: Prevelika je bila bridkost v njegovem srcu. Mati pa je odhitcla v čumnato in je tiho jokala . . .
Nič več ni bi!o v shrambi jedil — denarnica je bila prazna. Glad se je jel oglašati vedno bolj in bolj.
»Kako sem lačna!« je prosila Silva; nič več ji ni bilo mar pisane punčke iz cunj.
Manči jc govoril:
»Kruha! Kruha!,.. Tako sem žc zanič, ker nič ne jem. Nobcnega veselja nimam več do žagice in do svederčka. Kako naj rezljam s praznim želodcem?«
In Rozalka jc tiščala glavo v predpasniku:
»Samo skorjico kruha, samo požirek kave bi rada, da bi ne bila več tako hudo lacna!«
Materi je bilo ob takih prilikah, kakor da ji para kdo z brušenim mečem prav počasi srce, kakor da jo davi kdo s koščenimi rokami za vrat, za grlo . . .
»Saj bi dala, ko bi imela — Čisto vse bi dala!« je odgovarjala in si brisala solze z lic.
Prišlo pa je še hujše, Potekel jc mesec — od nikoder niti krone, da bi plačali stanovanjc. Od nikoder pomoči, kakor da se je zaklel vcs svet proti siroraašni družini.
5'
68
Par dni je še počakal hisni posestnik; dalje pa ni maral.
Vcs potcn in rdeč v zabuhla lica je pridrvil nekoč po stopnicah navzgof i° ie planil razjarjcn v sobo.
»fCdaj pa mislite plačati, ljudje krščanski, kdaj?« Ifl pričel se* je kre-gati s hnpavim, zadirljivim glascm, »Celo večnost vas nc bom čakal — razumett'? Ali naglo plačajte, ali pa se poberite na cestol Bcraccv ne marara — berači so doma na cestah. Do jutri bom še počakal, ker sem usmiljeP človek.   Če mi pa jutri ne plačate, vas poženem na cesto.«
Okrenil sc je gospodar in odšel je brez pozdrava, kakor je bil prišel . ¦ ¦
Oče je tekel takoj na Poldetcv dom in ga je prosil za posojilo. Toda Polde sam Je ^il ravnotako v stiski. Samo par kronic mu je posodil. »Če bi imel veČt bi veČ dal,« je rekel in si obrisal potno čelo.
Drugi dan je prišcl hišni posestnik, kakor je bil obljubil.
»placate ali nc plačatc?« je vprašal osornc kakor birič. Sedel je komodn0 na klop in položil svoje kratke, obilne roke na kolena.
Oče se mu vljudno pokloni.
»fjekaj imam . . ., pa ne vem, če bo zadosti. Zato vas prcsim, imejte vendar usmiljenje z nami. Sedaj je ravno stavka — scm brcz službe in ničesar ne zaslužim . . . Bom pa drugič več dal, ko bom imel zopet službo.«
Hišni posestnik pa se zlobno namuzne.
K fCaj, tako se govori z menoj, gospodom ?! Kdo vas je pa zopet tega nftvadil? - . - Saj pravim: kmet ostane kmct, pa ga deni, kamor hočeš . • • In nekaj o stavki ste govorili. Kaj pa to meni mar? Siccr je pa naravnost ncsramno, da so začeli rudarji stavkati. Delali bi rajsi, delali in ne pohajkovali po mestu. Lepo bi se zahvalili Bogu, da pridctc sploh do dela, da ne pomretc od gladu. Sam napuh vas je. Še sami ne veste, kako poccni živite, kako dobro se vam godi.«
Oče je potegnil iz žepa denarnico in mu jc dal izposojene krone,
»Samo tcliko imam sedaj — drugo plačam prihodnjič!« rece proseče in povcsi glavo.
Gospodar je denar sprejel in ga spravil urno v žep. Nato pa je nabral obraz v silno resne gube.
»I^e maram tega!« je zaklical zvonko, »Preraalo je. — Kdo pa naj vedno čaka na tiste uboge soldke, ki jih zasluži lahko vsak otrok! Nobe-nega pardona vcč!...«
Tedaj je pristopila s sklenjenimi rokami mati k trdosrčnemu možu.
»godile usmUjeni! Saj bomo vse plačali . . , Ne moremo si pomagati, ko jc sedaj stavka . . .«
Hišni poscstnik pa se zakrohota.
»Le nikar takih besedi, mamica! Saj se dobro poznamo. Nc maram tistega smešncga prosjačenja . . . Pri meni se govori: ali da ali ne — in amen potcni!«
Oče pa de;
»Dosedaj smo vam redno placevali — ali ni res? Poslej vam bomo pa tudi . . . Ampak ravno zdaj smo v denarni stiski . , . Tudi stradati moramo . . . Torej, če bi mogli potrpeti kak mese^, ko bom imel zopet službo . . .«
»Pregovarjate me, toda pregovorili me ne boste!« jc pomežiknil posestnik in je vstal. »Dobim lahko takoj nekaj Ijudi, ki bodo stanovali tukaj; pa tudi pošteno plačali, kakor se spcdobi. In še danes jih bom dobil.  Glejle, da izpraznete sobo do večera!«
Mati je glasno zajokala.
»Prosim vas, samo tega nikar! Ne podite nas na cesto! Imcjte potrpljenje z revčki, vsaj nekoliko časa ga še imejte.«    ____   ™™_.__
Hišni posestnik se je razsrdil.
»Takc govori vsak, ne samo vi, mamica . . . Same sitnostt ima človek z berači . , . Pri raeni velja le tisti, ki plača: denar je sveta vladar!«
Okrenil se je posestnik proti durira.
»Nikar še iti!« je plani! oče za njim in mu je poljubil roko. »Saj boste dobili Čisto vse — do zadnjega vinarja vse . . .«
Hišni posestnik je pomislil.
»To so samo besede in nič drugega kakor besede. — Pa naj bo! Preselite se s svojo ropotijo še do vcčera gor v podstrešno izbo; zadosti lepa in zadosti velika je za berače, Vidite, kdor ne plača, se pokori.«
Pritisnil je za kljuko.
»Lahko bi vas pognal na cesto, ker mi niste plačali vsega,« je še govoril in se držal zelo modrc, »Toda jaz scm usmiljen človek in vas pustim za tako beraško plačo v podstrešju , . .«
Po teh besedah je odprl duri in je odšel visokozravnan po stopnicah navzdol . . .
»Sedaj pa imarao, kar smo iskali,« je rekla raati, ko so zamrli zunaj na stopnicah koraki.
»Kaj hočemo!« se je tolažil oče. »Da nas le na cesto ni zapodil, pa jc dobro, Že tako smo bili doslej visoko, v četrtem nadstropju; odslej bomo pa Še više, kakor se kaže.«
Mati je nagubančila Čelo.
»Čim više, iem slabše. Za korak bliže prepada smo že. Še nekoliko, pa bomo pri kraju s svojo lahkomiselnostjo. O, zakaj smo se odpeljali nckoč zdoma prcko morja . . .«
»Resnica oči kolje!« je dejal oče klaverao in je bridko zavzdihnil . . ,
Šc preden se je zmračilo, je bila Brekanova družina že izpraznila sobo, Napotila se je s svojo rcbo v podstrešno izbico. Zelo nerodne, vegaste in črvive stopnice so vodile gor, tako da je moral biti človek vesel, če je prišel na vrh tak, kakršen se je bil odpravil spodaj. Izba je bila majhna, nizka in močno zaduhla. Kakor v kakšni mrtvašnici je bilo v njej — po gnilobi in trohnobi je dišalo vse naokoli.  Dvoje ozkih, zaka-
70
jenih in s pajčevino na debelo prepreženih oken je strmelo krmežljivo in leno vunkaj na morje začrnelih streh in zakajenih nizkih in visokih dim-nikov ...
V bedi in rcvščini je odslej potekalo Brekanovim življcnje. Stradati so morali. Mati je pričela plesti nogavice. Te je potem prodajala, da je dobila kak vinar, Tudi Rozalka je že pletla in je pomagala materi. Ker je stavka šc zmerom trajala, si je skušal dobiti oče na kak drug način delo. Zdaj je stopil par dni k tcmu, zdaj zopet k onemu iraenitniku iz raesta, da mu je pal kak sold v žep .,. Ali to se je redko zgodilo. Čakalo je toliko ljudi na kruh . .. Velikokrat se je vrnil oče prazen domov in vzdihoval pred materjo in otroki, ..
Pa niso bili Brekanovi sami gor v pcdstrešju. Poleg njihovega stano-vanja je životarilo v prostorni čumnati nekaj starikavih, koščenih žensk s splahnelimi lici in vdrtimi, vodenimi očmi. Vse polno opravkov so imcle te ženske: hodile so semintja po nagnitih, škripajočih deskah in brunih; ropotale so z razno šaro in so se pogovarjale tiho in skrivnostno med seboj. Tuintam se je zadela ta ali ona s komolcem cb duri Brekanove izbe, da se jc potreslo vse naokrog, in je oddrsela v luknjastih copatah počasi naprej. . . Kaj pravzaprav so počenjale te ženske, tega nihče Brekanovih ni vedel. Ali je delala katera izmed njih v kaksni tovarni, ali je bila sicer drugače zaposlena, kdovedi, Najbolj živahna izmed vseh je bila stara Klotilda, Šepala je; napclslepa je tipala z rokama naokrog in je pela pri tem z jokajočim, vzdihujočim glasom. Kadarkoli jo je slišal Manči tako peti in je vide! njena izžeta, nagubana lica, ga je stresel mraz do kosti in zbežal je kakor pred ostudno lobanjo, ki se ječe odurao reži. . .
Na drugi strani — Brekanovim ravno nasproti — je stanoval krojač Volbcnk Krejči. Majhen, prileten možiček z ostro kozjo brado in globokim, bistrim pogledom. Oženjen je bil z dcbelo žensko Kunigundo, ki se je venomer smchljala s čudnim, a lepim smehljajem, Volbenk Krejči sam je bil rodom Hrvat in je bil jetičen. Popival je časih po cele dneve in se je vracal mnogokrat zvečer po strmih, vegastih stopnicah navzgor ves jokav in skesan. Zdajpazdaj je med potjo tudi kaj prevrnil in je praskal s srtird-ljivimi žveplenimi vžigalicami po zidu, da bi napravit luč. Tedaj je stala njegova žena Kunigunda gotovo že pred durmi in ga jc pričakovala s solzami v očeh, ker je imela tako zanikarnega mcža .. .
Večkrat je prišel krojač Volbenk Krejči tudi v Brekanovo zaduhlo izbo. Zakaj samo par korakov je bilo od njegovih do njihovih duri. Rokc je tiščal Volbenk Krejči vedno v žepu, v ustih je imel pa portoriko in je kadil. Malomarno je bil oblečen: črna kravata in visoki, ozki ovratnik sta bila že močno zdelana, suknja s škrici jc bila na konceh raztrgana, na hrbtu pa zelo posvaljkana in svetla, skoro prozorna. Hodil je pa Volbenk k Brekanovim in bili sc ga veseli, najbolj vesel seveda Manči.
»No, kako kaj?« je izprašcval mater ali pa očeta ia je pri tem puhal dim iz ust, da je legalo kakor londonska megla od stene do stene v že tako zadosti zakajeni izbi.
Govoril je Volbenk Krejči počasi in s poudarkom, poglcd teman in cster, v dno duse zroc. In vse, kar je Volbenk Krejči govoril, je bila čista resnica.   ManČi ga je zmerom verno posluŠaL
Dolgo so se navadno pogovarjali. Če je bil pa Krejči predolgo pri svojih sosedih, se je prizibala Kunigunda prav kmalu do duri, odprla jih varno in je pokukala s svojim smehljajočim obrazom v izbo.
»Hm, saj je tu ... Kaj pa imate tako važnega?«
Stopila je v izbo, tiho, neslišno, roke ob boku, trepalnice napol-zatisnjene.
»Volbenkf   Šivat se spravif...   Kaj boš pohafkoval okoJi?«
In Volbenk Krejči je vstajal. Obadva sta odšla iz izbe. Po nagnitih, trhlih tramovjh je bilo čuti le še rahle, komaj slišne korake. Naposled so tudi ti rahli koraki zamrli...
Ker je imel Manči Volbenka zelo rad, je stopil nekoč k njeniu v sobo. Ni se pa malo začudil, ko je zagledal na mizi živopisano papigo, ki sc jc izprehajala semtertja, se czrla nenadoma na majhnega fantka in ga grgra^e pozdravila:
»Dobcr dan)   Dober dan!. , ,   Kako kaj?   Kako kaj?«
Manči je obstal in je gledal strmeč lepega, čudnega ptiča.
»0! 0!« se je zakrohotala papiga, se okrenila in stopala ponosno po mizi.
»Kajne, kaj takega pa še nisi videl, fant!« jc rekel Volbenk Krejči Mančetu in se je dvignil s stola, kjer je bil sedel in nekaj šival,
Manči je zmajal z glavo.
»Pa da zna govcriti, ti prcsneti spak ti!« se je zacudil ManČi in je Še zmerom ogledoval papigo kakor kakšno poscbno čudo božje.
Volbenk Krejči se je pa vzravnal in si prekrižal roke na hrbtu.
»Zna govoriti, zna ... Samo nekaj besedi namreč .., Toda težko scm j& naučil, težko ...   Šc sedaj jeclja kakor majhcn otrok ...«
»Kako lepa je!« jo je pohvalil Manči. »Kar lesketa se, kakor bi imela perje od zlata in od srebra ...«
Kunigunda, ki je luščila v kotu fižol in je metala praztie strokc v Širpk pehar, se je nasmehljala.
»Se ti dopade, kaj?«   je vprašala Mančeta in dvignila glavc
Manči je pokimal.
»Močno sc rai dopade,«   je odgovcril in sc okrenil.
Volbenk Krejči si je prižgal dišečo portoriko in je zagnal napol-dogorclo žvcplenko dcleč od sebe, pod klop za mizc.
»Počakaj malo, fant!« je zaklicaJ za ManČetom, ki jc pritiskal že na kljuko, da bi šel,
Manči je okrenil glavo.
»Kunigunda, daj no, odreži fantku kos kruha, preden gre ...« je namignil Krejči svoji ženi in je sedel zopet na stcl, da bi šival.
Kunigunda je planila naglo pokonci, šla je k omari, odprla jo je sunkoma in ;e vzela iz n)c velik hleb koruznega kruha ter ga položila na
72
mizo/ Nato pa je potegnila iz miznega predala dolg svetel nož in je od-rezala c<i hlebca precejsen kos.
»Na, pa jej, da ne boš lačen,« je podala Mančetu kruh; obrnila se je in odšla na svoje mesto .,.
Manči se je vljudno zahvalil, odprl duri in švignil domov .,,
Nikdar pa ni izgubil ManČi veselja do rezljanja. Stisnjen za mizo, glavo globoko sklonjeno, skcraj na kolenih, je čepel venomer s svedrom in žagico na Uhleni, napoizbiti klopi in je rezljal raznolike lcpe reči, Te je spravljal potem v staro skrinjo. Veliko izrczljanih igrač je dal tudi Silvi. Imcla je zaraditega Mančeta zelo rada. Nanovo je naredil Manči lep lesen kelih.  Tega je podaril Rozalki.
Če so bili pa dnevi grdi in deževni, je Manči še posebno rezljal in delaj. Časih \e šel tudi še dol v dclavnico k Mihi, da je dobil kaj lesenih koščkov, ki jih je potreboval, če je hotel narediti kaj novega , . . Tudi je kazal Mihi svoje nanovo narejene reči: kclih, križ, kip Matere božje z Jezusom v naroČju, licno barkico z jamboro in jadrom, dolgouhega zajca itd.
Miha in Ludvik, obadva, sta se čudila, ko sta ogledovala spretno izrezljane umotvore mladega umetnika Manceta.
»Če ta fant ne bo kipar, pa ne bo nihče!« je rekel včasih Miha Lud-viku va si obrisal mokre trke.
»Lahko postane kipar — zakaj ne?« se je zasmejal Ludvik. »Talent ima; škoda bi bilo, Če bi ga ne uporabii .,.«
Manče je bil vesel, če ga }c pohvalil Miha; zakaj zelo veliko je dal na njegovo besedo,   Skoro toliko kakor na Volbenkovo ...
In zmerombolj priden je bil Manči. Zmerombolj je rezljal doma, gori v mrzli podstrešni izbi. Naj je sedel žc kjerkoli, naj je bil tudi lačen — sveder je tiŠČal v desnici, žago v levici, in je vrtal in žagal, pri tcm pa žvižgal kakor vesel rokodelec , ..
Slabo so živeli Brekanovi, ker Še vcdno ni bilo konca stavke, Komaj toiiko sta zaslužili mati in Rozalka, da je bilo za črn kruh. Očc je dobil pa le redko kak sold, čeprav je hodil cel dan po mcstu in je iskal dela . . .
Pripetilo se je pa, da je prišel nckoč o mraku Klanškov Polde s svojo soprogo Berto in s sinčkom Konradom v podstrešje k Brekanovim. Po vegastih stopnicah navzgor se je bil Konradek zvrnil na tla in se udaril na nos tako zel6, da mu je pričela teči kri . . .
»Da si vendar enkrat prisla!« jc rekla mati Berti in ji je pcdala roko. »Glej, pa Konradka imaš tudi s seboj .. . to je prav ,..«
Polde je omahnil na klop. Curkoma mu je tekel znoj s čcla, ves razgret ic bil v Uca,
»Strma je sedaj pot k vam, o Matija, strma kakor pot v nehesa!« je začel in je gledal na očeta,
»Kar je, je!« je zavzdihnil oče. »Da le na cesti nismo, kakor jih je ioliko...«
Polde je pokimal.
Poglejte lilije na polju ...
74
»Tudi res, Matija... Kaj misliš, koliko časa bo še trpela ta stavka7 Koliko časa bomo morali še stradati?«
»Kdove,«   je dejal očc in je kihnil v velik, pisan robec ...
Tudi Berta je sedla in Konradek, mali, bistrooki, je sedel kraj nje.
»Čakajte, vam pripravim kave!« je rekla mati proti koncu, ko so se bili že dolgo pogovarjali in je Poldc vstal s klopi in se pokril, da bi šli.
Berta je zamahnila z roko.
»Ni treba, Meta, nikar ne. Saj vem, kako hudi časi so nastopili sedaj za vas in za nas ... 0, da smo morali v tistih lepih časih zdoma v kruto tujinoU   je zavzdihnila še povrhu in je žalostno pogledala.
Polde je ravnotako zavzdihnil:
»0, da nismo cstali takrat doma, lepo na gorkem! Kako zadovoljno bi lahko živeli! Sedaj pa — kdaj se mi bo izpolnila želja, da bom videl zopet enkrat, po dolgem času, Ijubljeno domovtno?«
»Moje misli govoriš, Polde!«   mu je prilrdil oče.
»In moje tudi!« je rekla mati. »Samo jaz imam trdno vero, da nam bo zasijalo solnce sreče prej, kakor si mislite ...«
Medtem je prinesel Manči iz skrinje svojega »volka«, nategnil vrvico, in »volk« je planil hrumec in brjieč v velikih krogih po izbi. Vsi so utihnili in so gledali in so se sraejali.
»Kako skače!« se je začudil mali Konradek. Manči je prijel Kon-radka za roko.
»Ti je vseč?«
Ko je »volk« omagal in se zgrudil klaverno na tla, ga je Manči pobral in ga je dal Konradku. Konradek je navjl vrvico, potegnil zanjo, in zopct jc »volk« plcsal in norel iz kota v kot.
Manči je rekel:
»Konrad! Ta »volk« jc sedaj tvcj. Kar spravi ga; boš imcl vsaj kakšno igračo, da ti ne bo dolgčas doma.«
»Moj je Iahko?« sc je razveselil Konradek in je začel tudi sam ple-sati po izbi, ker rau jc bil »volk« tako mocno všeč.
»Tvoj je!«   je ponovil Manči.
Kcnrad je spravil »volka« v žep in sc je zahvalil Mančetu.
Kmalu nato so se Klanškovi poslovili in so odšli...
Manči pa je hodil poslej mnogokrat k Volbenku, Krejči ga je bil vedno zelo vesel. Manči namreč ni bil pravnič pust in dolgočasen fant, kakor jih je dobiti povsod zadosii. Tudi dol na cesto v Mihovo delavnico je hodil Manči pogosto. Razgovarja! se je z Miho, smejal sc je Ludvikovim dovtipom in sc jc izprehajal po prostorni dclavnici scmintja ,..
Največ je bil Manči seveda doma in je žagal ali pa vrtal. Pri delu je veselo žvižgal in se smehljal.
NekoČ opcldne, ko so Brekanovi ravno kosili, so sc odprle nenadoma duri v ižbo, in vstopila sta mizar Miha in neki drug elegantno oblečen gospod v fraku.  Naglo sta pozdravila in sta obstala.
75
»Ali imate fanta doma?« je vprašal Miha. Nedeljsko je bil oblečen, črn cilinder je imel na glavi, zlato verižico na telovniku.
Manči se je dvignil s klopi izza mize in je stekel prcžnih korakov k Mihi.
»Tukaj sem!»
Gospod v fraku se je nasmehnil, ko je zagledal živahnega decka pred seboj.  Sklonil se je in je pobožal zlatolasega fantka po glavi.
»Daj, pokaži temu gospodu, kar si napravil!« je namignil Miha Mančetu.
ManČi je poskočil veselja, okrenil se je in je odskakljal k svoji skrinji, kjer je imel izrezljane reči. Zagrabil je vse skupaj in je nesel na mizo to čudno robo.
Gospod v fraku je opazoval z zanimanjem vse te lične izdelke, ki so ležali lepo v redu na mizi.
»Well!« je rekel končno. »Ta fant je pa brihtna glavica ... Lahko bo šel z menoj, če bo hotel.,.«
Sedel je tujec na stol, ki mu ga je ponudila mati, in tudi Miha je sedel,
Razvnel se je živahen pcgovor. Gospod v Iraku je povedal, da je kiparski mojster in da išče učenca. Tudi je izrazil mnenje, da bi vzel Mančeta s seboj. Takoj še ne, ampak čez leto dni, ko fant še malo poraste in postane bolj resen.
Oče in mati, obadva, sta bila s tern zadovoljna. Najbolj zadovoljen je bil pa Manči sam. Kar zavriskal je od veselja: še leto dni, potem pa v kiparskc Šolof. ,.
Mati je napravila gospodoma črne kave, in pila sta v globokih požir-kih. Ko sta izpila, sta se dvignila s sedežev in se posiovila, Gospod kipar je stisnil še prej Mančetu svetlo srebmo desetico v pest.
Veselo upanje v veselo bodočncst se je naselilo v Mančetovem srcu; nič žalosti ni bilo vec v njem.
Obiskoval jc Manči še vedno Volbenka in je opazoval lepo papigo. Časih mu jc dala Kunigunda še kakšen kos kruha, Šel je pa Manči tudi še k Mihi zelo pogosto, in Miha mu je pcvedal, da jc tisti kiparski mojster gospod Sebald, ki stanuje v predmestju v neki baje zelo gosposki hiši. ..
Manči je poslušal Miho zmerom s širokoodprtimi očmi, Tudi se je smehljal v svojem srcu lepim sanjam, ki so mu plavale pred ocmi kakor jadrni oblaki na daljnem obzorju .,.