DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trot, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-S* Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutia it. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Leto VIII. - Štev. 44
Trst « Gorica 29. oktobra 1954
Izhaja vsak petek
Ob zamenjavi
Trst je doživel te dni zgodovinske dneve. Po letu 1918 je drugič prešel pod italijansko upravo ter se je tako znašel v sklopu države, kateri pripada po narodnostni večini njegovega prebivalstva. Vkljub formalni začasnosti rešitve, katero je narekoval obzir do obstoječih in polnoveljavnih mednarodnih pogodb, lahko rečemo, da je s teir zaključeno enajstletno izpremembe polno razdobje, v katerem smo v našem, mestu videli nemške, jugoslovanske, novozelandske, britanske in ameriške čete. Začasnost je to-jej minila. Prehajamo v dobo, kc ne bomo svojih glavnih sil več trosili zgolj v bojih za dosego ene ali druge oblike rešitve Tržaškega vprašanja, temveč za ustvaritev čim skladnejšega in zadovoljne jše-ga življenja in sožitja na temeljih določil londonskih sporazumov. V njihovevi okviru bo potekalo bodoče narodnostno in politično življenje tržaških Slovencev.
Marsikomu uhajajo v tem tre nutku misli nazaj, na leto 1918, ko je razpadlo cesarstvo, v čigar o-krilju se je Trst razvijal in rastel nad 500 let. Toda kakšna razlika! Prvič nas je ostalo takrat v zamejstvu toliko, da smo res nekaj pomenili. Vkljub temu pa nas nihče ni priznaval. Razen proglasa prvega italijanskega guvernerja teh. krajev in kraljevega prestolnega govora nismo imeli pisane raščite. Medtem pa je minila druga svetovna vojna, odkrila je minljivost za tisočletja ustvarjenih režimov in ljudje so se nekaj naučili.
Vsaj videti je tako. Meja se n strnjeno naseljenih področjih na pravičen način ne mere potegniti, ne da bi na eni in drugi strani o-stalo tudi nekaj pripadnikov druge narodnosti. Toda vsekakor je treba ugotoviti, da je danes v zamejstvu veliko manj Slovencev kakor pa jih je bilo med obema vojnama. Toliko pomembnejše je potem, da imamo vkljub manjšemu številu vendarle Zajamčene osnov-ne narodnostne pravice, katerih priznanje- in izvajanje - bi po prvi svetovni vojni prihranilo marsikatero grenko uro, tedanjim italijanskim upraviteljem pa marsikatero neprijetnost.
Teh pravic ne jamči samo manjšinski statut, dogovorjen med Jugoslavijo in Italijo, temveč jih načelno lahko izvajamo tudi iz samega besedila italijanske ustave. Videti je torej, da je na občutljivem narodnostnem področju, na katerem tako radi gospodarijo zanesenjaški nacionalizmi, vsaj na papirju in v vrhovih zavel resničen demokratičen duh. To, kar naj bi se po prvi svetovni vojni, ki je ustvarila manjšinski problem v celi vrsti novonastalih držav, razumelo samo po sebi, je zdaj, posebno za Slovence in Italijane na STO, črno na belem zaklavzulira.no in podpisano.
»Papir prenese marsikaj, in če ni iskrene in dobre volje, potem vse skupaj nič ne vel jan, nam je. dejal prijatelj. Bes je tako. A prav še sveže izkušnje komaj zaključene druge svetovne vojne, duh, s katerim je prežeta nova italijanska vstava in dejstva, da je v Italiji ostalo toliko manj Slovencev, govore za to, da se italijanska Republika ne bi smela prav nič pomišljati izkazati narodnostnim manj šinam ob svojih vzhodnih mejah enake širokogrudnosti in razumevanja kakor v Do lini Aosta in v Gornjem Pondižju.
Demokratični Slovenci v Trstu zaupamo torej * dano besedo in pričakujemo, da nas bodoči dogodki ne bodo v tej veri omajali.
Trsi pod italijansko uprano Trst in prosta luka
Vellkt poplave v Salernu
V	noči med 25. in 26. oktobrom j" mesto Salerno in okolico zadela strahotna nesreča. Neurje je povzročilo velike poplave in usade ■zemlje, tako da je okrog 200 ljudi izgubilo življenje, Številni prebivalci pa ,so ostali brez strehe. Oblasti so prizadetemu prebivalstvu priskočile na pomoč in tudi v našem mestu so pričeli z. zbirkami za ponesrečence.
Atomske bombe v Sovjetiji
Ameriška komisija za atomsko energijo je sporočila, da je bilo po drugi polovici meseca septembra v Sovjeti ji čuti večje število atomskih .razstrelitev. Komisija pa ni hotela izjaviti, ali je šlo pri tem zh atomske ali za vodikove bomb..'-Nadalje je komisija ugotovila, da so atomski delci zajeli .tudi ZDA, da so p'! bili učinki nepomembni.
Proglas gen. E« De Henzija
Ker člen 2 Spomenice o sporazumu med vladami Italije. Združenega kraljestva, Združenih držav in Jugoslavije, parafirane v Londonu 5. oktobra 1954, določa, da bo italijanska vlada takoj po prenehanju Zavezniške vojaške uprave na Tržaškem ozemlju, razširila civilno upravo na področje tega ozemlja, ki je postavljeno pod njeino odgovornost v smislu omenjenega čl. 2: ker je uprava Zavezniške vojaške uprave prenehala ob 10. uri danes 26. oktobra 1954:
1) Jaz, general Edmondo De Renzi, poveljnik V. armadnega zbora, prevzemam po nalogu italijanske vlade začasno vso civilno in vojaško oblast na tem področju.
2) Na tem področju veljavni zakoni, uredbe in ukazi ostanejo v veljavi.
3) Funkcionarji in drugi nameščenci javne uprave tega področja bedo nadaljevali z izvrševanjem- svoje dolžnosti.
4) Moja oblast se bo končala istočasno, ko bo prevzel moje mesto vladni komisar.
Gen. EDMONDO DE RENZI, poveljnik V. a r m a d n . zbor
Po določilih londonske spomenice dne 5. oktobra 1954 je področja A STO po enajstih letih od 10. ure dne 26. t. m. zopet pod italijansko upravo, medtem ko je področje B z znanimi obmejnimi popravki pod civilno upravo Jugoslavije. Pravno ostaja STO še pri življenju, kar poudarja zlasti »začasnost« rešitve.
Cele italijanske vojske so prestopile ozemlje pri Stivanu 26. t. m. ob 5.30. Prvim četam karabinjer jev, finančnih stražnikov in letečih oddelkov policije so sledili ob 6.30 oddelki pehote, bersalierjev, oklepnih avtomobilov in topništva. Ob 10. uri je prestopil blok pri Stivanu vrhovni poveljnik nov.; vojaške in civilne uprave gen. De Renzi v spremstvu 300 bersaljer-jev in epega bataljona pehote.
V teku dopoldneva so oddelki vojske zasedli stražnice vzdolž jugoslovanske meje in meje s področjem B.
V Trstu je kolona generala De Renzija dosegla trg Unita, kjer naj bi se izročila predaja oblasti. Sve-čanastna predaja pa ni potekala po
ker je 'naval množic preprečil formalno izvršitev predaje. .General D.e Renzi je z balkona prefekturne palače prečital proglas na prebivalstvo, ki ga prinašamo na drugem mestu. Od -tržaškega prebivalstva se je poslovil tudi general VVinterton. in tudi ta proglas priobčujemo na drugem mestu našega lista.
Na svečanosti predaje so prihitele iz notranjosti Italije številne množice, ki so mestu in njegovemu prebivalstvu vtisnile svojevrstno razpoloženje. Svečanosti same in neuradne proslave so potekale mirno in dostojanstveno, razen nekaj obžalovanja vrednih incidentov. Tako so poskušali prenapeteži ponoviti nekaj svojih nekdaj priljubljenih naskokov na slovenske kulturne ustanove. Na Greti so namreč neznanci še pod prejšnjo upravo zažgali Prosvetni krožek KP. Tržaški tisk je podlo dejanje obsodil. Demokratični Slovenci z vsem poudarkom obsojamo taka- počel iu in smo prepričani, da bo vse take poizkuse v bodoče demokratična u-
prava zatrla z vso potrebno energijo.
Na sam dan predaje so neodgovorni razgrajači poskušali razbiti tudi dve slovenski trgovini, in sicer pekarno Zafred in manufakturo Čepar na trgu Belvedere. Verujemo, da sta tudi ta dva napada > samljena pojava in se podobni incidenti ne bodo ponavljali.
Ob 12.05 so ss z zadnjimi ostanki zavezniških čet na krovu- poslovile amer like in rugleške ladje. Z ■butansko ladjo je odšel tudi gene ral W,interton.
V tržaško luko so prispele tudi enote italijanske vojne mornarico in na nebu so krožila lovska letala na reakcijski pogon.
Dne 27. t. m. je mesto dobilo zopet svoje vsakdanje lice. Na ulicah ni na spregled civilne policije, pač, pa opravljajo varnostno službo ka rabinjerji. Devet policijskih inšpek-
torjev in nekaj ducatov policistov je odšlo z angleškimi četami v Avstrijo. Nekatere vesti zatrjujejo, da jim t~ sledilo 'e okrog tined policistov.
Predsednik Einsudi in Scelba bosti! i novembra v Trsni
4 novembra bo Italija praznovala 36. obletnico svoje zmage v pivi svetovni vojni, na osnovi katere je dobila tudi Trst. Ker je naše mesto letos, po enajstih latih dejanske odcepitve, prvič zopet po stavljenc pod italijansko upravo se -bodo glavne tozadevne slavnosti tokrat vršile v Trstu. Ob tej priliki nas bosta obiskala predsednik Republike, Einaudi, in predsednik ministrskega sveta Scelba.
Letošnje proslave italijanskih o-■boroženih sil bodo pravzaprav začele ža 31. oktobra, in sicer v Severni Afriki, na pokopališču vojakov, padlih pri El Alameinu. Tej prvi slovesnosti .bo prisostvovalo okrog 300 veteranov iz te bitke,, ki so odpotovali že predvčerajšnjim na krovu križarke Montecuccoli v Aleksandrijo. >I*itri pojde za njimi z letalom še italijanski voini minister Taviani. Po končanih obred:h bo križarka Montecuccoli takoj zapustila Aleksandrijo in začela svojo pot proti Trstu. V naše mesto bo prispela ob zori 4. novembra. Do tedaj bodo. pa- že prispeli razni odličniki, poleg omenjenih obeh predsednikov tudi minister Taviani, načelnik Glavnega stana gen. Manci-nelli in številne vojne edinice, td bodo sodelovale na veliki vojaški paradi. Le-ta .bo predstavljala višek slovesnosti, s katerimi bodo proslavili ponoven priključek Trsti k Italiji in se spomnili padlihi v vseh vojnah, v katerih je Italija doslej sodelovala.
Trst je užival predpravice prosti: luke od 1. 1/17 do 1891. Prosta luka je obsegala pristanišče, vse mesto m bližnjo okolico do carinske me-,e, ki je šla od mitnice v Zavljah do milnice v Ki.ueu pri Katinuri, do mitnice nad Sv. Ivanom in na S.^ali Sant.i, od koder se je spuščala do mitnice pod današnjim svetilnikom na Greti in od tod navzdol do morja.
Naiodni ekonomi in gospodarstveniki XIX. stoletja so smatrali, da .so proste luke škodljive za narodno gospodarstvo države. Tako so bile v Srednji Evropi proste luke odpravljene v drugi polpviu.! XIX. stoletja. V^Italiji so bile u-kinjene proste luke Genova, Livorno, Benetke, Brindisi in Messi na po združitvi Italije. Nemčiji je odpravila proste luke Hamburg, Al tono in Bremen 1. 1888 in Avstrija je ukinila prosto luko v Trstu in Ogrska v Reki leta 1891. Za nadomestilo odpravljene tržaške proste luke je pospeševala Avstrija v Trstu zgraditev novih industrij. Leta 1891 Čistilnico mineralnega olja v Sv. Soboti; Čistilnico riža; več tovarn za razne vrste o-lja, za 1 mole um in končno zgraditev plavžev pod Skednjem im več drugih industrijskih podjetij.
Pod imenom prosta luka se razume pristanišče z mestom in okolico, to je ozemlje, ki je izvzeto n carinskega ozemlja dotične države.
V	carinskem smislu tvori taka prosta luka pravo tujino, v katero i-ma svoboden vhod in izhod, ne da bi bilo podvrženo carinski kontroli, carinskemu obravnavanju in carini blaga iz vseh delov sveta.
Po ukinitvi svobodnih luk so srednjeevropske države vzpastavi’e tako zvane ožje proste luke (Bun-to franco). Take oije proste luke so obsegale samo pristanišče ali
Evropa
Preteklo soboto so v Parizu podpisali kakih 30 pogodb, zapisnikov, pisem in prilog, skupno 270 strani z nad 30 tisoč besedami, s katerimi je prenehalo zasedbeno »tanje Nemške zvezne republike in omogočen .njen pristop k zahodni o-hrambi.
Podpisi so uveljavili naslednv bistvena določila:
1) Nemški zvezni republiki so zopet vrača njena vrhovnost. S tem bo v svojih notranjih in zunanjih zadevah popolnoma samostojna :t: ima pravico, da postavi na noge številčno omejeno armado, kakor tudi manjšo mornarico in letalstvo.
2) Zasedba Zahodne Nemčije s strani zmagovitih sil s tem odpade. Na njeno mesto stopi ureditev, po kateri bodo zavezniške čete v Zahodni Nemčiji ostale s privoljenjem bonnske vlade kot gostje in so namenjene obrambi ozemlja Zvezne republike.
3) Združene države. Velika Britanija in Francija si pridržujejo pravico do pogajanj s Sovjetsko
Proglas gen. Hfintertona
Ker je člen I. priloge VII. k mirovni pogodbi med zavezniškimi in pridruženimi silami ter med republiko Italijo določil, da naj za čas, dokler ne bi nastopil svojega mesta guverner Svobodnega tržaškega ozemlja, to ozemlje še naprej upravljata
zavezniški vojaški poveljstvi vsako v svoji coni.;
Ker je v skladu -s to določbo z razglasom št. 1 z dne 15. septembra 1947 vsa vladna in upravna oblast v tisti coni Svobodnega tržaškega ozemlja, kjer so bile nameščene britske in ameriške vojaške sile, kakor tudi jurisdikcija nad njenim prebivalstvom pripadla poveljniku teh britskih in ameriških sil in je v tej coni še naprej ostala zavezniška vojaška uprava;
Ker so vlade 'Združenega kraljestva, Združenih držav A-merike, republike Italije in Federativne ljudske republike Jugoslavije parafirale Spomenico sporazuma o dejanskih ukrepih za Svobodno tržaško ozemlje, kale m se sporoči Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov, in
ker sta v izvajanju tega sporazuma vladi Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike voljni končati zavezniško upravo v britsko-ameriški coni Svobodnega tržaškega ozemlja in opustiti upravljanje tega področia ter je republika Italija pripravljena prevzeti upravo področja, za katero bo odgovorna po določbah Spomenice o sporazumu, in	je v ta namen poslala	generala Edmonda De Renzija	z ustreznimi poverilnicami,
zato jaz. Sir John Winterton, KCMG, OB, CBE, generalni major, povelinik britskih. in ameriških sil in Zavezniške vojaške uprave v britsko-ameriški coni Svobodnega tržaškega ozemlja, rfa pOfllagi prejetih navodil	iz ds'mm	naslednji razglas:
1) Zavezniška voiaška	uprava	britsko-ameriške cone	Svo-
bodnega tržaškega ozemlja se s tem konča.
2) S tem opuščam vladno in upravno oblast v britsko -ameriški coni Svobodnega tržaškega ozemlja, kakor tudi juris-dikcijo na d njenim prebivalstvom., ki mi je doslej pripadala kot poveljniku britskih in ameriških vojaških sil, nameščenih v tej coni.
Cono ob 10. uri dne 26. oktobra 1954.
T. J. W. WWTERTON, generalni major
.zvezo o zopetni združitvi Nemčije in. sklenitvi končne mirovne pogodbe. Vse tri države se tudi obvezujejo, da se bodo v bodoče stalno trudile, da pride čimprej do take končne rešitve.
4) Nemška zvezna republika In Italija bosta sprejeti v tako imenovano bruseljsko pogodbo, ki je bila sklenjena leta 1948 med Veliko Britanijo, Francijo, Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom.
5) Tg nova zveza sedmorice ?e bo imenovala »Zahodnoevropska u-nija«. Ta ’bo organizirala skupn" vodilne organe v obliki, ministrskega sveta in posvetovalne zbornice in s tem ustvarila okvir bodoči evropski skupnosti.
6) V nasprotju z dosedanjo politiko se Velika Britanija obvezuj? obdržati na evropski celini štiri divizije in II. taktično letalsko flo-tiljo tako dolgo, dokler bo zavezn: ško vrhovno poveljstvo to smatralo za potrebno.
7) Članice nove unije se obvezujejo, da bodo ob napadu na eno izmed članic takoj priskočile napa-denki na pomoč. Ta obveza je še prekoračila obveznosti glede vzajemne pomoči, ki jo predvideva Atlantska pogodba.
Unija bo takoj organizirala skupno nadzorno oblast o oboroževanju. Ta bo pazila na to, da se vojaški potencial članic vzdržuje v pogojenem okviru. Nemška zvezna republika se še posebej obvezuje, da se bo strogo držala določil o »strategično eksponiranih ozemljih? in da ne bo izdelovala atomskih, bioloških in kemičnih orožij.
9)	Nemško zvezno republiko bodo povabili, da pristopi k Atlantski obrambi .kot njena petnajsta članica. Vrhovni poveljnik atlantskih iil v Evropi, ki ie v tem trenutku
ameriški general Gruenther, nadzira vojaške sile Zahodnoevropske unije in na ta način poveljuje tudi novi nemški armadi.
10)	Pooblastila atlantskega evropskega poveljstva se znatno razširijo, zlasti v pogledu premikov čet in oskrbe.
POSARJE
Medtem sta se kancler Adenauer in francoski ministrski predsednik Mendes France dogovorila končno-veljavno tudi o .rešitvi Posarja. Posarje so evropeizirali. S tem so odpadle zadnje razlike, ki so še ločile Francijo in Nemčijo. Dogovor o rešitvi posarskega vprašanja daje Franciji prosto roko, da svojo gospodarsko zvezo s Posarjem vzdržuje tudi v bodoče in da je Posarje politično ločeno od Nemčije. Nasprotno pa dobijo s tem dogovorom nemške stranke, ki stremijo po združitvi z Nemčijo, priložnos'., da v treh mesecih,	to	je vse do
ljudskega glasovanja,	te	sklepe po-
bijejo in jih morebiti tudi ovržejo. Nemčija .bo lahko svoj gospodarski položaj v Posarju	konsolidirala
izrecno pa se odpoveduje, da bi poskušala pogodbo ovreči, če 'bi jo posarsko prebivalstvo enkrat priznalo.
Tudi ta pogodba	je	uradno le
»začasna«. Končno ureditev naj bi prinesla šele mirovna pogodba z Nemčijo. Ta omejitev pa ima zgoij formalni značaj, ker so Združene države in Velika Britanija priznale, da bodo sedanjo obliko sporazuma med Francijo in Nemčijo podpirale tudi pri mirovnih pogajanjih.
Posarska vlada je na svoji izrew ni seji odobrila francosko - nemški sporazum glede Posarja.
S
del pristanišča .* javnimi skladišč:, ki so tvorila carinsko prosto ozemlje. Na tem ozemlju se je smelo u-
vo-sno -blago predelovati, serti-mu. previjati. Take ožje proste' luke .-mamo v Italiji, v Nemčiji in ‘Avstriji, kamor je spadal tudi Trst. V drug.h pomorskih ali obrežnih' m«, stih, kj;r se -v javnih skladiščili oiago ne sma predelovati, se gov > r* ° prostih conah ali prostih okrajih.
Po prvi svetovni vojni se- ie dvignilo v nekaterih državah zopei močno gibanje za vzpostavitev prostih luk v širšem pomenu, kakov smo jih poznali v prejšnjem stoletju. Italija je priznala pravico in. ■značaj take proste luke Zadru m okolici, v omejenem obsegu tudi Reki. Proste luke v širšem pomenu besede .nahajamo po prvi svetovni vojni v nekaterih; nordijskih državah (Kopenhagen, Malmoe, Go' teborg, Stockholm). Po drugi svetovni vojni je podelila Italija, posebno vrsto delne carine prostega ozemlja tudi Gorici, ker je bila odtrgana od svojega zaledja.
Tudi Trst je izgubil po prvi svetovni vojni svoje zaledje v podu-navski kotlini. Po drugi svetovni vojni je bil odrezan še od ostalega, svojega zaledja, ki je segalo od Pu-le do Postojne, Idrije in Predil.i, in z londonskimi dogovori je izgubil -e področje B. Gospodarski kriza in brezposelnost sta dosegla v Trstu vznemirljivo stopnjo. Trs; je izgubil s 'STO nedvomno svojo gospodarsko-politično prostost. Mesto in njegova okolica sta doživeh
zadnjih 35 letih nič manj ko. šest preobratov in sprememb u-pravnih oblasti. Zato ni nikako čudo. če preživlja danes tržaško ljudstvo in tržaško gospodarstvo ena najhujših kriz zadnjih sto IM.
Zato je nova ustanovitev organizacije -tržaških trgovcev, obrtnikov in malih industrijcev z namenom, da doseže od italijanske vlade podelitev pravic m značaja pro-~sU‘~luke mehih ' frsfu M %nT A, kategorična posledica obupnega stanja, v katero so nas vrgli zaporedni provizotiji in nestalnost u-prav tega ozemlja. — Ttf bodi mimogrede zaradi jasnosti omenjeno, da uprava tržaškega pristanišča, o kateri je govora v londonskem m** morandumu in mirovni pogodbi, nima nič skupnega s tržaško prosto luko kot s carine prostim ozemljem.
Koristi, ki bi prinesla prosta luka tržaškemu gospodarstvu, bi bile življenjske važnosti. Vse dobrine. vse blago, proizvodi in surovine, ki prihajajo v prosto luko in njeno ozemlje, so carine proste. Posledica te prostosti je v tem, da se v prosto luko po morju jan, po suhem uvoženo blago lahko v *ie-stu svobodno predeluje, plemeni.i. sortira, čisti, previja in šele nato odpošilja. Prosta luka zaživi s tem novo življenje ia njeno gospodarstvo je deležno novih energij. Na eni strani se poceni življenje prebivalstva ; zato se znižajo plače in mezde in delovna sila postane cenejša. Nujna posledica je znižaj) ie produktivnih stroškov in znižan i-cen industrijskih, izdelkov in proizvodov ter pristaniških pri6to}b:n v primeri s cenami na carinskem ozemlju države. In prav te nižje cene bi imele za posledico večjo konkurenčno zmožnost tržaškega pristanišča s severnimi pristanišči ter na ozemlju proste luke Izdelanih' produktov na svetovnih- tržiščih. Od tod privlačnost za mednarodni -blagovni promet in za ino- , zemska naročila, posebno za težko industrijo, rafiniranje, tovarne strojev in za ladjedelnice, ki šo navezane tudi na inozemske naročnik-?, in odjemalce.
-Zato se mesta s prostimi lukam i hitro razvijajo, njih možnost zaposlitve dvigne dotok drugih delov*-, n ih sil ali tudi dotok kapitala, novih industrij in trgovskih tvrdk. Tako se ozdravijo v gospodarsk i pasivnih mestih in krajih nst|trdo-vratnejše gospodarske kri-ze. Mesto prične živeti samo od švoji-h lasi nih sil in preneha biti v večno breme državnim financami in ostalim državljanom.
Uresničitev carine prostega o-zemlja bi vsekakor znatno odstranila tudi v tujini vsa tista nezaupanja, ki so nastala pod uprava med obema vojnama.
Zato. je danes ustanovitev carine prostega ozemlja za Tirst i« vso cono A edino sredstvo, ki trajno reši gospodarsko krizo v Trat«. Merodajni krogi to rimska Vladu naj vzamejo v resen pretres ta p»o-blem.
Dr. J. AGHELETTO
VESTI z GORIŠKEGA
Hodimo po svoji poti
Goriški Slovenci imamo v vsakem oziru lepo preteklost, v kulturnem, gospodarskem, verskem, šolskem in političnem življenju. Saj je predstavljala Gorica nekoč važno središče slovenskega življenja, razvoja in napredovanja na vs,eh omenjenih- področjih.
Ce vzamemo v roke že samo delo Andreja Gaberščka, »Goriški -Slovenci«, najdemo v njem zapisanega -toliko, da smo na svojo pre-iteklost iahko ponosni!
Ostalo nas je v Italiji tudi dovolj, da lahko živimo, se ohranimo in .razvijamo, če le ohranemo zdravo narodno zavednost in pošteno sodelovanje ter možato strp-Ijivast med nami.
£ rešitvijo tržaškega vprašanja (s katero kot -Slovenci ne moremo Šariti zadovoljni, ker so naši bratje ■z odpravo Svobodnega tržaškega •■>-.zemlja izgubili suverenost) in -z u-vedbo posebnega statuta manjšinam, je v tem oziru zmagal kategorični imperativ spoštovanja narodnostnih in človečanskih pravic •trudi v tem predelu Srednje Evrope, ki predstavlja važno stično toč-ko med Slovenci in Italijani, v šir šem oziru pa med Slovani in Latin ci, odnosno med Slovani in Zapa dom.
Ko je rimska .ustavna skupščina .izglasovala posebno avtonomijo jezikovnim manjšinam v mejah Ita-iii-je ia s tem dala prvi značilni peča* človečans-tva in pravičnosti novi republikanski ustavi -ter isto Nemcem v Visokem Poedižju, Francozom v Dolini Aosti -ter v neki meri celo Nemcem v dolini Greso-«ey in Ladincem na Tridentinskem dejansko tudi uveljavila, smo Slovenci v ItaLiji postali žrtev ozkosrčnosti, da ne rečem krivice od •Stran i krajevnih italijanskih elementov, strank <*t udruženj, ki so pohiteli v Rim in uveljavitev posebne avtonomije za našo deželo sočasno preprečili. Kljub temu pa je ista ustavna skupščina določila, da mora ostati jezikovna zaščita iHlovancev v Italiji po členu 6 u-stave v polni veljavi.
Vlada pa ni spoštovala niti tega določila. In Slovenci v -Italiji se moramo še vedno boriti za s pošto-, -vamrje ustave in za uveljavitev posebne deželne avtonomije, proti i ■tali junaki, m strankam in tisku, ki zatrjujejo, da smo že vzorno zaščiteni!
Danes je napočil čas, ko smemo ‘trdino .upati, da se vlada vendarle •spomni tudi na nas, saj ne more delati razlike med Slovenci v Gorici in Slovenci v Trstu.
Zaupajmo torej v demokratično .pravičnost vlade in verujmo, da bomo tudi Slovenci v Italiji deležni vsaj istih pravic, kot jiih posebni statut določa Slovencem v Tr-
, -
•Danes gre tudi za to, da se os-tva-rt ožje gospodarsko sodelovanje a*ed) Jugoslavijo in Italijo, ki se bo •gotovo izkazalo zelo koristno in (godno! Zahtevano pa je tudi politično sodelovanje v slučajih potrebe e ozirom .na trenutni politični položaj v Evropi in v svetu.
iZato je nemogoče, da bi vlada mogla še naprej poslušati zle glasove Slovencem nasprotnih stranic, tiska in posameznikov, ko je vendar prav od zaščite Slovencev v I--taliji, in seveda tudi Italijanov v Jugoslaviji, mnogo odvisno toliko zaželeno in že -naprej hvaljeno gori omenjeno sodelovanje.
Nas je zadostno število za življenje in razvoj pri strogi disciplini izvrševanja narodne dolžnosti ir. ob -lojalnem spoštovanju državnih zakonov.
Zato je vsako naslanjanje odnosno načrtno sodelovanje s kako italijansko stranko povsem nepotrebno. V obstoječih razmerah pa n; moči upati na kako korist od takega naslanjanja «1* sodelovanja, ker-nas izkušnja- uči, da nima nobena od teh strank t-oliko strpljivosti do. nas, da bi mogli svojo usodo zaupati ali- od nje kako še tako majhno pomoč pričakovati.
Le od -dobre volje vlade in id naše zavednosti in discipline je odvisno naše narodno življenje. Nobena -italijanska stranka ni pripravljena prenesti krivičnega očitka, da podpira in zagovarja sovražnike I-•tailije, -kot nas zlonamerni in hudobni elementi v slabi veri naziva-
jo, samo da bi nam škodovali! Kaj takega se je že ob marsikateri priložnosti izkazalo!...
Socialisti smo v kolikor se .tiča socialnega ču-t-a in socialne poštenosti ter tudi socialnega gospodarskega napredka lahko mnogo boljši od raznih socialističnih programov in strank, ki si kot prvi cilj postavljajo prevzem oblasti, kot drugi, pa strogo izvajanje svojega revolucionarnega programa.
iSlovenci ne oblačimo niti črnih, niti rdečih srajc! Zato ostanimo le Slovenci s -svojimi .tradicionalnimi narodnimi barvami in hodimo po ■svoji poti .raje tudi sami, nego v negotovem ali celo slabem spremstvu!	S.
Natečaj za razširitev obč. hiše
Goriško županstvo je razpisalo natečaj za razširitev občinske hiš-1. Natečaja, ki predvideva 300.000 lir nedeljive nagrade, se lahko -udele žijo samo inženirji .in arhitekti, vpisani v zbornicah v Gorici, Trstu in Vidmu. Stroški za razširitev občinske hiše .so predvideni na 66 milijonov lir.
Načrte -sprejemajo do 15. januarja 1955 opoldne!
.%££££. Domišljaposli diktatorja)!
Na sobotnem zasedanju goriške-ga pokrajinskega sveta je v zvezi z londonsko Spomenico glede Svobodnega -tržaškega ozemlja zastopnik .SDZ, svetovalec g. Rudi Bratuž, podal sledečo izjavo, ki je bila vnesena pa zapisnik:
»Slovenci cone A Svobodnega -tržaškega ozemlja so želeli, da bi se Svobodno tržaško ozemlje ostvari-lo. Kot realisti pa moramo vzeti ne znanje sporazum med italijansko in jugoslovansko vlado s podpisom Spomenice, ki jamči pravice -italijanski manjšini v coni B in jugoslovanski v coni A.
Gospod predsednik, gospodje svetovalci!
Slovenci v Italiji gojimo prav i-sta čustva, ki jih Spomenica izraža, to.je: pomiritev med obema narodoma !
In če je ta pomiritev .res zaželena, želimo, da -bi bili Slovenci v Italiji deležni tistih pravic, ki jih bedo Slovenci -uživali v coni A, ki jo .bo upravljala Italija.
Bodite gotovi da bosta tedaj tista toliko zaželena pomiritev duho-v in sodelovanje obeh narodov v kratkem času gotovo dejstvo, tako v gospodarskem kakor dudi v političnem oziru.«
Iz milanskega »II nuov-o Corrie- KP. Kakšni -značajneži in misleci
re della -Sera«, štev. 256, leto 79. od 27. t. m. izvemo, da je vodja »Socialistične fronte Slovencev v Italiji« (ki naj bi bila edina or.ga nizacija Slovencev v Italiji. Tako piše milanski list, ne vemo i-z katerega vira!), Viljem Nanut, izjavil. da so vsi Slovenci v Italiji, bre izjeme komunisti protikomin-formisti, -in .da, če bili ko-nser vativci, posestniki, monarhisti, Nen-nijevi socialisti ali komunisti ko-miinformisti, bi gospod Nanut ne hal brigati se zanje.
Ker ima Nanutova fronta od štirih važnejših občin večino samo v eni, to je v Sovodtrah, in ker ni v njegovi ?. ..a .i l en: iront-i morda niti enega samega socialista in je samo vodstvo komunistično, ali n o misli g. Viljem Nanut, da je čas za njegov odhod že davno dozorel?!...
Naš odgovor »desetniku"
Frontaše .je sestanek SDZ, ki se je v.ršil na Placuti v Gorici 10. t. m., hudo razburil. Sam »desetnik«, to je frontaški prvak, je vzel pero v roke, nekaj napisal in v »Soči« objavil: da prvi junak iz Gorice krivično obdolžuje -sovodenjski frontaški odbor, da ni znal in ne zna zahtevati deleža od prispevkov od carine prostega- pasu, in da -bi moral raje dajati nasvete števerjan-skemu odboru, ki jih hodi iskati v Sovodnje; da drugi junak iz Rupe obrekuje vse, kar je v sovodenjski občini naprednega in kar ne trobi v njegov xog; da tretji junak iz -Sovodenj »rad deluje zlasti pri lepih gospodičnah, najraje pri poročenih ženah in v tem posnema kukavico, ki nosi svoja jajca v druga gnezda; da je proti asfaltiranju ceste v iSovodmjah, češ da je -bolj potrebno napraviti vodovod«.
Stvarnega ni torej »desetnik«, a-liais frontaški prvak iz Gorice, kateremu pomaga neki delavec iz Sovodenj, odgovoril prav ničesar!
Tudi Tito je zahteval Gorico in Koroško, pa je končno še Trst izgubil. ker ga je priznal Italiji! Tako je -s sovodenjskim f-rontaškim odborom: povsod je pisal, da bi u-prava prostega pasu nekaj sovo-den.js.ki občini priznala, pa ni 'c nič izbil, ker ni znal in ne zna nastopiti kot bi se tikalo -in sikalo! S tem dokazuje ta frontaški odbor, da nima kaj pametnega svetovati števerjanskemu, ko še sam nima uspeha!...
V obrekovanju p>a so mojstri le frontaši, kar s svojo spotiko jasno dokazujejo, sa-j drugega orožja proti zavednim Slovencem, ki v njih
rog ne t-robijo, res nimajo. Naši »junaki«, ki jih .»desetnik« ‘v »Soči« imenuje, so pa -zares junaki, saj so samemu »desetniku« in njegovi -tovarišiji račune prestrigli in jih še strižejo!
In da bres obrekovanja »desetnik« in njegovi niti živeti ne morejo, je dokaz dejstvo, da »junaku« iz Sovodenj, ki živi samo v njihovi butjni fantaziji, očitajo nekaj, kar se v Sovodnjah niti ne dogaja-. Dogaja pa se v Gorici, prav v krogu »desetnika«, kjer prihajajo na dan otroci brez očeta!,.. Par-don, očeta gotovo imajo, ne vedo pa, kateri je!... Ali naj .ime očetov razodenejo »junaki«? Kaj reče nk to »desetnik«?!—
PFBobpaženja
Učitelj nas je pred mnogimi let: učil v Standrežu, kako nastane žaba. Iz drobnih jajčec, nanizanih drugo na drugo se izležejo paglav-
GOSPODARSTVOl
V VRTU
Spravljajmo gomoljasto zeleno, še pred mrazom. Škoduje ji zlasti slana, ker, ji osmodi liste.
Viraotam (ohrovtu),- cvetači, (brokoli) ki ,kapusu potrosimo čilski so-liter ali pa apneni nitrat, -in sicer 2 do 3 kg na 100 kvadratnih metrov, odnosno peščico na vfcako -glavto. Namesto omenjenih gno}il„ taMoo vse, to zalivamo z gnojnico, tri do itirl litre na vsako glavo. Zemlja mora biti vlažna, ko poli-vrmo, ker sicer gnojnica zelenje ožge. Prav zaradi tega ne smemo polivati po steblih, ampak samo h korenu.
Ce vse to storimo, bomo dob-li dober pridelek: trde in debele glave.
SAJENJE ČESNA IN ČEBULE Movember je primeren čas za sajenje česna in čebule v glavicah. Zemljo moramo v ta namen dobro zrahljati. Pognojili pa smo jo z ■gnojem že prejšnje leto, ker nam .sicer zrastejo debela stebla, toda drobne glavice.
Gnojimo pa letos lahko z umetnimi gnojili, ki -ne škodujejo -razvoju glavic, in sicer 4 do 5 kg su--perfosfata, 2 kg kalijeve soli in po 1 kg žvepleno-kislega amoniaka na •vsakih Sto kvadratnih metrov. Tl. gnojila prej enakomerno potrosimo, nato pa zakopljemo odnosno zaorjemo.
Ce»ein in čebulo sadimo po dve
vreti rta gredico 80 cm široko. GM-
...
vice pa naj -stojč 15 do 20 cm narazen ena od druge. Ce sadimo v gredice, ki so 120 cm široke, stavimo po 5 vrst na vsako!
NA NJIVE
Repo, peso, korenje in zelje ter ohrovt lahko pustimo na njivi, ker jim mrasz ne škoduje, če ni preoster.
V VINOGRADU
Vinograd že lahko preorjemo odnosno prekopljemo, če ni zemlja preveč mokra. Na .vsakih 1000 kvadratnih metrov površine potrosimo 40 do 50 kg superfosfata im 15 do 20 kg kalijeve soli. Nato pobranamo in posejemo z graščico, 10 do 12 kg na 1000 metrov, nato pa zopet pobranamo, da graščico pokrijemo. Prihodnje leto, ko bo grašči ca cvetela (okoli polovice maja!), jo pokosimo ali stlačimo in v zemljo zaorjemo, da nam bo služila kot dobro gnojilo .ter tako nadomeščala hlevski gnoj in zemljo na dušiku obogatela. Ta predstavlja važno gnojilo, ki je sicer zelo drago. Dušika v zemlji primanjkuje, zato pridno sejmo graščico!
Tak način, gnojenja z graščico je priporočljiv v krajih, -težko dostop n ih za prevažanje hlevskega! gnoja.
PAZI NA TRTE/
Trt ne smemo obrezovati, dokler ne izgubijo vseh listov, in če ie mraz preoster, ker sicer trtne rane razpokajo!
ci. Ti so izredno srboriti; kavsajo in pre-kla-jo se, da je veselje. Prav nič jih tudi ne moti, da požrejo svojega lastnega bratca. Počasi jim začno -rasti kraki in namesto s škrgami, dihajo s pljuči. Zabe so dvoživke, .nam je učitelj -razlagal. Čudo narave. — Ko gledam sedaj i-stega učitelja, ki pa ni več učitelj, šele razumem preobraženje. Iz paglavca žaba; iz nacionalista komunist.	Učenec
Tipični gorici Krožnih iščejo!
Goriški pokrajinski urad za turizem je razpisal nagrado za tipični goriski krožnik jedi, ki ina-j ga go-rlški hotelirji in'gostilničarji predlagajo! Radovedni smo, kaj bodo skuhali, da bodo razpisa-telje nagrade- zadovoljili!
Cim bomo izvedeli -za izid tega svojevrstnega tekmovanja, bomo obvestili našo javnost, v prvi vrsti naše gospodinje in sladokusce.
Haj bi ionec sponašal ponvi...
Goriškega dopisnika »Primorske-,a dnevnika« je ljubi Bog obdaril z večjim opazovalnim čutom, kakor pa bi si človek po njegovem dosedanjem poročanju mogel misliti. Pod naslovom »Kam vodijo dijake fašistične, organizacije« je u-golovil že polnih 30 :-n še več let staro izkušnjo, da namreč v šolo ne spada politika. Seveda je to šo-larsko politiko zapazil šele sedaj — po treh desetletjih. Opazil jo je tudi samo v Gorici in morda še kie drugje po tujini. Le v »socialistični -domovini« j-e ni nikoli videl, in če ga -je ob -treznih .trenutkih ie zbodla v oči, je zamižal.
Pionirčke, ki jih je Ozna pošiljala v šolo ne zato, da bi se tam česa .naučili, pač pa. zato, da bi vohunili za učiteljem in -učiteljico, za duhovnikom, očetom in materjo, za bratom in sestro, te pionirčke, ki so še -svečke prodajali pod nosom, je vodila KP. Na mitinge, na manifestacije za tega- ali onega, na -demonstracijo proti -temu ali onemu je -šolarje, dijake in visokošol-ce naganjala KP. Naganjali so jih pastirji im. hlevarji, ki največkrat niti gladkega črtanja in pisanja niso bili vajeni in zmožni.
Se v lanskem oktobru so po Ljubljani- izmenoma aktivisti izpraz-njevali šolska poslopja in vodili mladež na. ulice, ceste in trge. Seveda so hodili v-si radi in tudi z navdušenjem, kakor bi hodili -radi letos 5. oktobra, če- -bi jim pra-v i-sti aktivisti me mašili -ust. Lani jih je vodila KP, letos jih je krotila
bodo i.z tega zrastli, ni težko uganiti, saj je me-tamofoznih vzornikov -na vrhu in pod vrhom Fronte nič koliko.
Res, kam vodijo dijake ,nasiLn>-ške organizacije? V -brezoblično maso spolzkih jegulj.
Nehaj misli ob slabi trgatui
Naši kmetje - vinogradniki iz go riških Brd hudo tarnajo zaradi slabe vinske letine, ki jih je hudo presenetila, čerav-no so zaradi toče in slabega vremena pač vedeli, da ne morejo upati na .bogve kaj.
V uteho .in vzpodbudo pravijo nekateri, da bi marala vlada vinogradnike pred točo zavarovati, drugi pa menijo, da bi se morala postaviti na več strani, zlasti v Ste-verjan, postaja za streljanje, proti toči. Zopet tretji trdijo, da bi morali gostilničarji točiti samo briško vino, pivci pa tudi samo tega zahtevati.
Četrti pa mečejo krivdo na tega in onega!..,
Resnica pa je tarle: Truda s trtami je zelo veliko, koristi pa ne vedno dosti! Streljanje proti toči ni lahka stvar in tudi zadostno u-činkovita ne, ko ti prihrumi, in to večkra-t zaporedoma, silno neurje. Briškega vina so se naši kraji precej razvadili; da pa morajo -kljub vsemu temu naši vinogradniki živeti in tudi davek plačevati!
Ali je iz te zagate sploh kak izhod? Jel Naši kmetje naj se z vso pridnostjo polagoma lotijo živinoreje, ki je stokrat .bolj gotova in kotrisf.na stvar kot pa vinogradništvo in sadjarstvo!
Vina in sadja prideluje Italija v izobilju, mesa pa ji vedno primanjkuje!
Sicer pa ni. rečeno, da je -treba vse t-rte .in vse sadno drevje iztrebiti. Le pomagati si je treba in prilagoditi se razmeram. Počasi :n postopoma se moramo preusmeril do večjega zanimanja, za živinorejo!
I	Z SLOVENITE
GRADNJA STANOVANJ
Po uradnih podatkih Sveta za stanovanjske -zadeve pri ljudskem odboru v Ljubljani je -bilo na področju mesta Ljubljane leta 1945 do konca 1. 1953 zgrajeno povprečno 442 stanovanjskih enot na -leto. V predvojnih letih je bilo pa na istem področju povprečna gradnja 605 novih stanovanj na leto. Ta padec je zlasti pomemben, če upoštevamo, da nudi današnja oblas precejšnje ugodnosti in pomembne kredite za gradnjo zasebnih stanovanj, česar privatniki v predvojni dobi niso imeli. Pa kljub temu so takrat več gradili kot sedaj. Zakaj to?
Odgovor tni tako enostaven in je povezan s celotnim gospodarskim sistemom današnje Jugoslavije, ki je treba odkrito priznati, da se vsaj trenutno nahaja v malo rožnatem gospodarskem položaju.
ZAGREBŠKA DELAVSKA UNIVERZA <
Medtem ko je v Ljubljani malo zanimanja za delavsko univerzo, kažejo zagrebški delavci nad vse pričakovanje veliko zanimanje za to -ustanovo. Letos je vpisanih že 4 tisoč delavcev in še 2 tisoč se jih -namerava vpisati, z,a kar pa primanjkuje potrebnih prostorov, zlasti za razne seminarje.
S to ustanovo je tudi preprostim delavcem omogočena visokošolska izobrazba.
POMANJKANJE ŽELEZNIŠKIH VOZ
Razna podjetja v Sloveniji imajo velikanske zgube -zaradi pomanjkanja železniških vozov, ker ne morejo odpremiti svojih proizvodov ali pa redno prejemati osnovnih sredstev za svojo Izdelavo.
Tovarna cementa v Anhovem je n. pr. -za september naročila 1.100 vagonov, dobila jih je pr komaj 200. Tako je za preko 900 vagonov cementa ostalo v tovarni samo v preteklem septembru zaradi pomanjkanja vagonov.
Rogaška- Slatina ima že 1 milijon steklenic izgube, ker jih ni mo-
gla odpremiti....
Podobno škodo trpe tudi druga
podjetja v Sloveniji, kjer je nad 5 tisoč vagonov, ki čakajo na. nujno popravilo.
Delavnice v Trstu in Tržiču pa zapirajo vrata in odstavljajo delavce, ker nimajo naročil....
CENA KORUZI Vlada plačuje letošnjo koruzo največ po 18 din za kg. Ta cena velja samo -za kontrolirano koruzo, to je za koruzo, katero so kmetje predhodno pogodbeno prodali državi. Za ostalo koruzo dajejo največ 16 din za kg.
Pri nas pa, plačuje vlada (am-masso) po 35 lir za kg.
so -utemeljili z dejstvom, da imajo delovni kolektivi pravico samo do
tistega dobička, ki so ,ga -ustvarili po lastni zaslugi, in ine ,do. komercialnega dobička-, ki so ga dosegli z podražitvijo svojih izdelkov ali z nepravilnim planiranjem.
Ta postopek delovnim kolektivom gotovo ne prija, in vodstva padje-tij bodo imela kaj trdo nalogo, da prepričajo delavce, da- morajo iz socialnih razlogov odstopit' del svojega dobička ljudskemu odboru.
GRADNJA HIDROCENTRAL
-Na sestanku tehničnega odbora Jugoeleksporta (izvoz električne si le iz Jugoslavije), ki je bil prve dni oktobra- v Benetkah, so med drugim odobrili gradnjo sledečih hidroelektrarn: Idrijca,, Like, Gac-ka, Cetina in Trebišnjica,
Tako je sedaj končno določeno, da bodo med Slapom in Tribušo no Tolminskem zgradili visok -jez, ki bo zajezil reko Idrijcv. Tako bo popravljana vse grapa od Trihuše do Carkna.
IZSELJENIŠKE VREDNOTNICE
Da -bi preprečiti ilegalno trgovanje s tujo valuto, katero so pošiljali izseljenci po raznih potih svojcem v domovino, so oblasti sklenile, da bodo plačevali izseljeniški nakazila v tujih devizah poleg ti-■radnega kurza še posebno nagrado v znesku 100 odstotkov. Tako bo d a sorodniki izseljencev odslej prejeli za tuja devizna sredstva dvakrat več kot doslej.
Ce bodo izseljenci in -njihovi sorodniki verjeli veljavnosti te odredbe, bodo oblasti dobile lepe vsote tujih deviz.
PREKOMERNI DOBIČKI
Na .zadnji seji Sveta za gospodarstvo v Ljubljani so sklenili odvzeti nekaterim podjetjem del dobička v korist skupnosti. Ta sklep
sflGiin.HH vpiiBSaiUfi
SLADKORNA PESA Predstavniki industrije sladkorja se resno bojč, da bo prihodnje leto primanjkovalo sladkorne pese za kritje domače uporabe. Kmetje so namreč znatno znižali posevke sladkorne pese, 1« to iz enostavnega razloga, ker ima sladkorna pesa prenizko ceno. Ce gospodarski strokovnjaki, ki določajo letne plane, ne bodo pravočasno popravili napake, -bo J-ugoslavija morala ne samo ukiniti izvoz sladkorja, pač pa bo morala morda uvažati sladkorno peso ali celo sladkor sam. To bi sicer ne bilo nič čudnega, saj uvaža že toliko let pšenico, katero je predvojno stalno izvažala.
Trinajsto plačo hišnim pomočnicam in pomočnihom
Minister za delo je na -točna vprašanja, ki so mu v zvezi z zakonom, ki -ukazuje i-zplačilo trinajste plače tudi -hišnim pomočnicam in pomočnikom, pojasnil sledeče:
a) Trinajste plače v celoti ali v dvanajsti-nkah so deležni tudi vsi hišni pomočniki in pomočnice, ki so bili še v službi na dan, ko je tozadevni zakon od 14. jan. 1953 stopil v veljavo;
b) do trinajste plače, v celoti ali v dvanajstinkah, imajo pravico -tudi tisti hišni pomočniki iin pomočnice, ki so delali ali še delajo na ure, toda v tem primeru se znesek mora izenačiti na mesečno plačo, ki so jo prizadeti z delom na -ure dosegli;
c) tudi tisti hišni pomočniki in pomočnice, ki so delali odnosno še delajo le od časa do časa, imajo pravico do trinajste plače, seveda sorazmerno po opravljeni službi; in če so opravljali službo pri več gospodarjih hkrati, imajo pravico do trinajste plače od vsakega- posebej, vedno pa sorazmerno z opravljenim delom in prejetim plačilom, ki se mora izenačiti na mesečne plačo, to je sešteti ves zaslužek e-nega meseca.
Upamo, da bodo vsi gospodarji in vse gospodinje vestno izvršili gcai navedene dolžnosti do hišnih pomočnikov In pomočnic .brez obotavljanja. kajti -to je njihova socialna. dolžnost!.
DROG ERI J A
AHTON PODGORNIK
GORICA - Trg. De Amicis, 12 na Kornu - Tel. 3009
Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA
Tovarna pohiitva
Tel. 32
KRMIM Cormona - prov. Gorlzla
PORT ARTUR
V	teku zadnjih šestdeset let je Part Artur že šestič zamenjal svojega gospodarja. . Na svojem 14-dnevnem obisku v Pekingu je generalni tajnik K. P. Sovjetije, Hruščev, podpisal dogovor, po katerem izroča So-vjetija Rdeči Kitajski Port Artur.
Malemu koščku ozemlja na severozahodni strani Korejskega polotoka oziroma na morskem jeziku južne Mandžurije je narava podelila vse pogoje mir.u in sprave. Politika pa je spremenila prav ita košček v križišče vojnih zapletljajev. Na obalah se prerivajo lačne množice ljudi, na morskem dnu pa počivajo ostanki oklepnih križark. Venec pogozdenih višav obkroža mesto in ga varuje pred surovo burjo, ki prihaja iz mandžurske stepe. Zelene trate so onečastil« .številne utrdbe in strelski jarki. Njihovi temelji počivajo na kosteh
100.000	kitajskih, ruskih in japonskih vojakov.
Kitajci imenujejo mesto Li - šun-kuo. Britanci, ki kitajske označbe niso mogli pravilno izgovoriti, so mesto krstili po angleškem poročniku W. Arturju, ki je 1. 1860 obl-, *kal naselje. Kmalu po tem slučaj-nostnem obisku je kitajski podkralj Li Hung - čank pristanišče utrdil.
Leta 18&4 so Japonci nenadoma vdrli v mesto in ga zasedli. Velesile so Japonce prisilile, da so s? 'umaknili, same pa so si prisvojile nekaj oporišč: Angleži so si vzeli Vejhajvej, Nemci Cingitao in Rusi Port Artur. Rusi so Port Artur u-trdili, zgradili 12.000 km transai-birske železniške proge in jo od Harbina preko Mukdena zvezali s Port Arturjem, ^ako so si Rusi pridobili toplo luko.
Japonci pa niso mirovali. Brez vojne napovedi — točno kakor leta 1941 s svojim napadom na Peeri Ha-r-bour — je japonska flota leta 1904 napadla rusko daljnovzhodno mornarico. Enajst mesecev so tra-jaili srditi boji.
Ko so Rusi kapitulirali, so izgubili 25.000 mož, Japonci pa 70.000 vojakov. Ruska baltiška flota je
prispela v japonsko vodovje za polne štiri mesece prekasno, ko pa je končno dosegla vodovje Daljnega vzhoda, ,jo je japonski admiral Togo poslal na dno morja. Od 37 ruskih vojnih ladij, sta se samo dve rešili v Vfadivostok.
Posledica teh dramatičnih dogodkov iza Port Artur so bile svetovnozgodovinskega pomena. Katastrofo v Port Arturju je Lenin imenoval »lokomotivo revolucije 1. 1905«.
Namesto Rusije so se Japonci vgnezdili na Koreji. Koreja je tako postala odskočna deska za drugi japonski ,skok v Mandžurijo leta 1931-32. 14 let so preko Port Arturja Japonci uvažali v Mandžu-kuo stroje in inženirje, izvažali pa premog in rude na Japonsko.
Avgusta 1. 1945 so sovjetski letalci zasedli polotok Kva-ntung. »Zavzeli« so Port Artur ob kapitulaciji Japonske. Sedaj so pristani-^ šče Sovjeti prepustili Rdeči Kitajski.
Otok nagellčhou o Tihem oceanu
Mornarji- pirpovedujejo o Zanz-i-ba-ru, da njegovo bližno zaznamujejo prej z nosom kakor z očmi. P. .gosiooat prinaša veter prodirajoče vonjave iz gozdov vedno zelenega začimbnega drevja na Zanz'-baru iin njegovem manjšem dvoje ku Pemba čez štirideset kilometrov široko morsko ožino vse do obal Tanganike na vzhodnoafriški celini. Iz sadov drevja pridobivajo na-geljčkove klinčke za kuhinjsko (začimbo. Od tega živi 250 tisoč prebivalcev sultanata Zanzibar.
Ko je pred kratkim slavil'' svojo petinsedemdesetletnico rojstva sultan Zanzibara, ni bilo na otoku prebivalca, ki se pri tem ne bi s hvaležnostjo spominjal tudi njegovega deda istega imena Sevyda, ki je 1. 1818 zasadil na otoku prva drevesa nageličkov in s tem -postan vil temelie sedanji blaginji otoškega- prebivalstva.
Svojevrsten slučsi je hotel, da so drevo presadili iz pravtako tropskih Molukov v Tihem oceanu na Zanzibar. V svoji prvotni odda-
ljeni domovini uspeva drevo le še kot velika redkost, in Indonezija, ki pripada Molukom, je medtem najboljši odjemalec zanzibarskih klinčkov in nagelievega olja, iz lega namreč v Vzhodni Aziii proizvajajo zelo iskani parfum. Z njim Indonezijci in Malajci parfumira-jo svoje cigarete. Pripovedujejo celo, da so drevo na skrivaj »odpeljala« iz Molukov, podobno kako'-so nekdaj do smrti izmučeni pustolovci ikljub najstrožji prepovedi prepeljali drevo gumijevca iz Brazilije ina Malajo. Tudi Brazilija u-važa danes gumo iz Malaje.
Leta 1890 so Angleži prepustili otok Helgoland Nemcem, zato pa v zamenjavo prejeli Zanzibar. Od tega časa dalje je svet malo zvedel o otoku in njegovih prebivalcih. Britanska uprava je prinesla deželi urejene razmere, mir in blaginjo. Mali Zanzibar -krije danes 80 odstotkov svetovne potrebe na nageljevih klinčkih. Drugi izvozni predmet otoka je kobra.
Letošnjo letino nageljevih klinč-
Dunajsko pismo
Avstrija in Trst
Londonska rešitev Tržaškega
vprašanja je sfiožila v avstrijskih političnih .in gospodarskih krogih živahna razpravljanja, ki še vedno živo zanimajo, avstrijsko javnost. Avstrijska vlada se je v prerekanjih med Jugoslavijo in Italijo u-radn-o skrbno izogibala tveganih tolmačenj, vendar so se posamezni mjeni odgovorni člani ob raznih priložnostih dosledno izražali za ohranitev STO. Kljub temu je avstrijska vlada v raznih oblikah, tako Italiji in Jugoslaviji, kakor tudi zahodnim -zaveznikom pogostokrat dopovedovala, da je gospodar-sko-poUtično močno zainteresirana na .rešitvi ‘Tržaškega vprašanja.
Trst je še iz časov monarhistične Avstrije klasično pristanišče za avstrijski prekomorski promet. Trs* se je razvil v pomembno svetovno pristanišče v takratnih časih, saj je predstavljalo tržaško mesto edi-
Liechtenstein najmanjša monarhija
Verjetno se Je redek Slovenec, izgubi v monarhistični Liechtenstein. 'Iz Švice me je pot zanesla semkaj. Dežela je okrog 20 km dolga in 8 km široka. 'A avtom jo človek prekriža v dobri uri. Lepa in prijetna pa je Jr. zato se z avtom ustaviš kar na vsakem ovinku. Po* šebno mikavno je glavno mesto Vaduz, ki šteje vsega 2500 prebivalcev.
Na glavnem trgu sem vprašal policijskega stražnika. — vsa država jih ima vsega 9 — kdaj odprejo ifujskoprometni urad. »Po maši«, j; odgovoril točno ift prostodušno.
Vsa država šteje 12.000 duš. V deželi vlada demokratični ustroj. Vsake štiri leta izvolijo zbornico, ki šteje 15 poslancev. Vlada, ki jo imenuje knez, šteje dva ministra: predsednika ip podpredsednika, k: si delita posamezna ministrstva. Zunanje ministrstvo ima enega samega poslanika, in to v Bernu. Deželni vladar je 48-letni Franc Jožef II., ki stanuje v svojem preprostem gradiču v prestolnici. I-ma tri fante in eno deklico.
Tudi teh 15 poslancev ni seveda istih misli, saj je dežela demokratična. Obstojata dve stranki: unionistična (»rdeča«), ki seveda ni komunistična, saj njeni pripadniki prav tako zvesto obiskujejo cerkev kot njeni tekmeci od konservativne meščanske stranke (»črni«). Stranki vodita vzajemno -razumno politiko. Pred kratkim sra se sicer sprli, in to zaradi gozdne-
ga čuvaja v vasi Rugell. Prejšnji čuvaj je odstopil. Obe stranki sta
za izpraznjeno mesto postavili lastnega kandidata. Manjšina je organizirala po ustavi predpisani ljudski referendum in zmagala. Večina se je pritožila pri vladi, in ta je zadevo odstopila občinskemu svetu. Tam so izvolili večinskega kandidata. Sedaj živahno razpravljajo o tem, ali ima referendum prednost pred sklepi občinskega sveta ali ne....
Vsekakor je zgodba o gozdnem čuvaju najboljši dokaz, » kakšnimi skrbmi ima dežela opravka. V deželi plačujejo davke po 2 odsto od dohodkov. Ne poznajo šolnin in nimajo vojske. Nekdaj je armada štela 80 mož. Leta 1868 pa so jo raz-put-sili, ker ni imela nobenega, dela. Zadnji vojak je umrl 1. 193!) star 95 let.
Čeprav nima Liechtenstein svoje vojske, pa je še vedno v 'vojnem stanju s Prusijo. Kneževina je leta 1866 napovedala Prusiji vojno. Na mirovnih pogajanjih v Pragi pa so nanjo pozabili.	Peter	K-č
II milijonov avtomobilov v Evropi
Mednarodno združenje cest javlja, da je trenutno na evropskih cestah 14 milijonov avtomobilov. Leta 1938 jih je bilo -le 8 milijonov. iZa leto 1960 jih združenje o cenjuje na 32 milijonov.
ni pomembnejši stik avstro-ogrske-1 pa gosped-r.rslva s svetovno trgo vino. Trst ni naravna luka, tu se ne izliva v morje plovna reka, po kateri bT ladje prodirale v notranjost, kakor je to slučaj pri naravnih svetovnih pristaniščih. Ker ni bilo vodne veze z zaledjem, je takratna avstrijska uprava zgradila pred sto leti železniške zveze :n dvignita s tem tržaško pristanišče v vrsto svetovnih luk.
V	času med obema vojnama, ko ir Trst pripadal italijanski upravi, se je pričel avstrijski prekomorski promet v tržaški luki skokoma krčiti. Upravičene pritožbe avstrijskih gospodarskih krogov so se mrjOžile iz dneva v dan; tako zaradi skrajno neugodnih italijanskih železniških tarif, kakor tudi zaradi tranzitnih počasnosti, ki so čedalje občutnejše hromile avstrijski prekomorski promet.
Avs.triis.ki podkancler Sčhaerf ie' po londonskih sporazumih izjavit: »Z avstr?iškega stališča bi bila izvršitev mirovne pogodbe z Italijo najugodnejša rešitev, ker ie ta jx>-godba -ustvarjala avtonomno svobodno državo. Med obema vojnama Italija Trsta ni tako upravljala, da bi ostal za Avstrijo oajpri-kladnejše pristanišče, kakršen ja bil n»kdai. Skupno s tržaškim prebivalstvom, ki se še vedno s sim-patiiami spominja svoje nekdanje pripadnosti k Avstriji, se nadelamo, da Italija ne bo zopet zapadla v nekdanje pogreške in ne bo zanemarjala tržaškega pristanišča «
Z veliko pozornost!o so avstrijski gospodarski krogi sprejeli londonsko italiiansko obvezo, da bodo o pristaniškem statutu razpravljale na posebni konferenci vse zainteresirane države. Lansko leto je b;la Avstrija daleč naimočnejše zastopana pri tržaškem tranzitnem prometu, saj je znašala njena udeležba okrog dve tretjini vsega prometa. Prav tako so na Dunaju z zadoščenjem vzeli na znanje uradno izjavo italijanskega odpravnika poslov na Dun.aiu. s katero je Italija 'zagotovila Avstriji, da too v polnem obsegu upoštevala avstrijske prometne koristi v tržaški luki.
Vse to je sprožilo pri upraviteljih severnonemških pristanišč živahno snubljenje za avstrijski tran žitni promet. Na dunajskem in graškem velesejmu so se letos prvič pojavila .trgovska zastopstva, iz Hamburga in Bremena. Hamburg je lansko leto odpravil 220.000 ton avstrijskega blaga, v prvem • polletju letošnjega leta pa celo 157.000 ton., Tržaška pristaniška preureditev bi mogla resno konkurirati Hamburgu in Bremenu. Hamburg
je znano »hitro pristanišče«, kjer potekajo i.zkreevalna in vkrceval-na dela z izredno hitrostjo. Hamburg razpolaga z gostim linijskim sistemom in s številnimi mesečnimi ladijskimi odhodi; Hamburg jamči .za točno odpremo. Vsega tega Trst med obema vojnama mi zmogel. Prav zato se je avstrijski prekomorski promet preusmeril k se-vernonemškim lukam. Kljub .znatno ugodnejšim geografskim pogojem, s katerim je Trst zvezan z Avstrijo, sta oba severnonemška tekmeca -Trstu izredno nevarna tu di zato, ker so avstrijskim gospodarskim krogom še v svežem spo-m!nu izkušnje, ki »o jih doživljali pod italijansko upravo -tržaške luke.
Izbira pristanišča je gospodarsko-politično in ne zgolj tarifarno vprašanje. Na Dunaju še vedno radi poudarjajo, da je Avstrija naravno zaledje Trsta, in da se avstrijsko gospodarstvo prostovoljno ne sme ■odtujiti Trstu. Avstrija je danes v srečnem položaju, da jo snubiti dya tekmeca in da izvleče iz te tekme čimveč lastnih koristi. Naloga tržaških gospodarskih krogov je, da s primernimi ukrepi -rimske vlade dosežejo, da postane tržaška luka zopet privlačno pristanišče za avstrijski prekomorski promet. To bi bil morda še najbolj posrečeni nadomestek za izgubljeno Svobodno tržaško ozemlje. Eden izmed takih ukrepov pa je gotovo prosta cona celotnega ozemlja, in avstrijski gospodarski krogi z vso upravičenostjo pričakujejo, da bo današnja Italija prav s takim ukrepom popravila enkrat za vselej težke posledice pristaniške politike za časa hišizma.
kov cenijo na 20.000 ton. Prinesi« bo okrog 7 milijrad lir narodnega dohodka, kar praktično pomeni popolno izravnavo celotnega uvoza ziveza, oo.ek in ostalih potrebščin. Samo dve stvari ogražata. od časa do časa bratsko vzajemnost domačih negroidov z arabskimi in indijskimi podložniki sultanata:	ko-
lebanje cen za klinčke in olje ter kuga, ki od časa do časa napada drevje.
Proti kolebanju cen, ki so se od 1. 1950 dalje gibale med 6.800 do
70.000	lir ,za 100 kg pridelka, so u-stanovili na Zanzibaru obrambni kartel v obliki izravnalnega sklada — podobno 'kakor n. pr. pri za-hodnoafriških pridelovalcih kakaa.
V	dobrih letinah in visokih cenah plačujejo lastniki nasadov določeni del prodajne cene v sklad,, iz katerega v mršavih letih izravnavajo izgube.
Leta 1946 je kuga uničila kar nenadoma nad 70.000 dreves. Od tega časa dalje dobavljajo oblasti sadilcem brezplačno mlada drevesca in jim v prvem letu zorenja plačujejo za vsak kilogram pridelka posebne premije. Na ta način se nadejajo. da bodo ohranili število dreves na sedanji višini, saj pomeni sad mir in blaginjo za vse. Dokler 'bo veter prinašal vonjavo začimbnega gozdovja preko morja, bo Zanzibar srečen otok.
Na žalost je takih srečnih otokov danes tako malo na tem svetu, in vendar za srečo ni treba drugega kot mir in kruh.
Sredstva za shujSanje
V	lekarno je vstopil mali deček, star komaj osem let. »Minimal, prosim«, je dejal. — »Minimal, sredstvo za shujšan je?« je spraševal prodajalec. — »Da!« je potrdil o-trok. Drogis-t mu je izročil paketič in malček je odšel. Cez nekaj dni se je vrnil in nato vsak teden zahteval sredstvo za shujšanje. To bilo drogistu že malo čudno. Zafo je malčka ob prvi priložnosti pobaral: »Kaj ga rabiš za mamo ali očeta?« — »Ne« je odgovoril, »za me.«
Kaj je otrok znorel?, mu je šinilo v spomin. Se zaprli me bodo. Jezno je strmel v malega paglavca.
»Zate?« se je drogist prestrašil
—	»Ne zame, za mojega zajčka. Očka je dejal, da ga bomo zaklali, ko se zdebeli.#
Uran v Avstraliji
Odkar je naš grešni svet osre čila atomska bomba, spadajo uranska ležišča med najbolj zapeljive in poželjive zemeljske zaklade. V Severni Avstraliji, v orjaško raz-prostranih predelih, ki merijo prav toliko 'kot vsa Skandinavija skupaj, so 'pred kratkim odkrili boga ta ležišča uranove rude. Ta odkritja so vzbudila, med Avstralci prav take strasti po bogastvu, ka koc svoj-ečasna odkritja zlata v A-laski-. Po vsej avstralski »Skandinaviji« je bilo pred tem raztresenih komaj okrog 10 tisoč ljudi.
Od odkritja uranovih rud dalje pa roma na tisoče ih tisoče tehnikov, rokodelcev in: dninarjev iz vseh mogočih predelov Avstralije proti severu. Njim se pridružujejc trgovci, gostilničarji in obrtniki Uran je odprl vrata, ki jih živinoreja in poljedelstvo nista zmogla v dolgih desetletjih. To so predeli rodovitno zemljo % znosljivimi kli-matičnimi pogoji, vendar oddaljeni na tisoče in tisoče kilometrov od obljudenih avstralskih predelov To je tako imenovani Severni teritorij.
Geologi, .geofiziki im rudarji, ki so na Sever prispeli z letali, da preiščejo zemeljska tla, ali ne vsebujejo dragocenega urana, so .bili presenečeni nad lepotami pokrajin in so zato poklicali svoje družine k sebi. Kot gobe so rasla nova se-lišča in mesta iz zemlje, medtem ko so z mrzlično naglico iskali .ra uranom.
Z obljudenim Jugom ni nobenih ■neposrednih zvez, .zato so nastale pravcate zračne flotile, ki dovažajo naseljencem gradbena material, živila in ostale potrebščine vsakdanje uporabe. Avstralska vlada je nabavila posebna letala, ki so opremljena z inštrumenti za iska-■nije urana. Ne bo trajalo dolgo, ko bo tudi izmerjenje dežele zaključeno in bodo poleg glavnega mesta Severa, Darwina, nastala nova mesta, kakor Rum Jungi e, Edith Ri-ver itd.
Ta razvoj ffl.udi evropskim izseljencem nove perspektive za njihovo zaposlenje. Do sedaj so se morali mnogi izseljenci boriti za obstoj, od sedaj dalje — tako zatrjujejo poročila naših ljudi iz Avstralije — pa bo za zdravega in delovnega človeka dovolj kruha.
POD ČRTO
OD TU IN TAM
Moskovski radio je pred dnevi sporočil, da je Sovjetska zveza kot prva postavila na Severnem, polu mikrofon. V kakšne namene naj bi naprava služila, niso povedali, i' nadaljnjem sporočilu so povedali, da bo na prelivu Moskva - Volga, pričela obratovati prevozna ladja, ki jo bodo poganjali elektromotorji, nekak rečni tramvaj.
* * *
Pred štirimi leti je perzijski sah odločno zavrnil dovoljenje, da bi se njegova mlajša sestra. Fatima poročila z ameriškim bankirjem Hyllierjem, čeravno je ta izjavil, da bo prestopil v muslimansko vero. Princezinja se je kljub temu poročila. Sah ji je zato odvzel vsa dostojanstva in prednosti, ki ji pripadajo. Sedaj pa se je šah omehčal in ji odpustil. Vrnil ji je vse naslove cesarske princezinje, vendar je Fatima sklenila, da bo tudi še nadalje ostala v Združenih državah.
m m m
Mestni očetje angleškega mest i Liverpool so v velikih skrbeh.' Prt mestni policiji so ugotovili, dti' sb trije konji: »Artful«, »Archie« ih »Quality« za policijsko službo neuporabni, ker so stari po 17 do 24 let. Mestni očetje so zato sklenili, da bodo konje usmrtili, ker da, so za naporno kmečko delo nesposobni. Ta sklep pa je vzbudil po vsej Angliji ogromno ogorčenje. Posebno glasne so bile številne organizacije za zaščito živali, ki vzdržujejo po vsej Angliji mnoga zatoč:~ šča za obnemogle živali. Ponovne debate v mestnem svetu so trajale polnih štirinajst dni in galerije so bile stalno polno zasedene občin s(ixi, ki se je razdelilo v dve nasprotujoči stranki. Zmagala . pa>je stranka, ki se je zavzemala za'to, da občina prispieva določene - zneske za vzdrževalnino treh i konj vse do njihove naravne smrti!
m m m :
Mesto Kuvait se prav nič ne razlikuje od ostalih središč Srednjega vzhoda in vendar nima resnega tekmeca. Tu teče petrolej, in ta je malo pomembno arabsko kneževino spremenil v strategičmo središče svetovne politike. Ta okoliščina je za prebivalce izredno razveseljiva. Emir, poglavar kneževine, je napreden človek. Del svojih o-gromnih dohodkov uporablja za zidanje šol, bolnišnic, cest itd. Ku-vait je britanski protektorat. Dr žavljani male kneževine ne plačujejo nobenih davkov. Emir laHktr vse te izdatke igraje poravnava saj mu britansko-ameriške petrolejske družbe sproti polnijo iepft:
mm*'
Redni vsepičiliški profesor na, Columbijskem vseučilišču, dr. Cral R. Oman, je pred kratkim demonstriral nov »čudežni sveder« za vrtanje pokvarjenega zobovja. »Čudodelnost« tega svedra je v tem, da deluje popolnoma tiho iti ne povzroča niti najmanjšega ropota. Profesor je izjavil, da bodo že v nekaj letih vsi zobozdravniki uporabljali nov' sveder. Brez bolečin za pacienta pa tudi ta sveder ni
—	in to je njegova pomanjkljivost. Izdelali pa so ga zato, ker so, ie mnogi zobozdravniki vi Združenih državah sveder sploh odpravili -in pričeli odstranjevati obolelo zobo-vino s posebnimi ročnimi pripravami.
• • » ■”1
V	Indiji in Vzhodnem Pakistanu je pred časom nastopilo dežepje kakršnega še ne pomnijo. Vodpvje je preplavilo ogromne površine obdelane zemlje in škode sploh še, ne morejo oceniti. Posebno je bila prizadeta kneževina Nepal, kjer je na tisoče vasi izginilo. Na milijone ljudi je ostalo brez strehe. Do-sedaj so našteli nad 1500 mrtvih. Na deset tisoče Ijjudi pa je popalnqmn odrezanih od vodovja. Nesrečnike poskušajo s čolni in letali oskrbovati, vendmr je ta- služba Zeto pomanjkljiva. Minister Satlaimriin Sinha je izjavil, da 'je neurje povzročilo "znatno več šk<>de:,''kdkor pa potres leta 1935.
Izgubljena ura
Na kratko: Vasilij Konopatov je bil v družbi mlade dame. Ce bi bil sam, bi se mu -vse to ne pripetilo. 'Sam hudobec ga je premotil, da je vstopil v tramvaj v družbi mlade dame. Vse to pa se je zgodilo takole: Nikdar v svojem življenju se Vasilij še ni vozil s tramvajem. Vedng je hodil peš.
Vasilij Konopatov je vstopil torej na tramvaj in porival svojo damo pred seboj. Pa ne samo to, da ji je pomagal v voz, tudi vozovnico je plačal zanjo brez vsake posebne spotike.
Bil je srečni posestnik žepne 'i-, re, ki mu je — zmanjkala. Se pravkar jo je imel. Ko pa je segel po njej, da bi se ponesel pred damo
—	je ni bilo več. Svoje izgube m (zamolčal. »Neverjetno«, je dejal. »Enkrat v življenju stopi človek v tramvaj in že ga okradejo.« Seveda je v vozu takoj nastal vTišč. Tramvaj so ustavili. Vasja se je o-nrnil do svoje dame — kako bi tudi mogel drugače? Ce morda ona
■ure — ? Dama se je spustila v jok. »Jaz«,, tako je zahlipala, »nimam, navade segati po tujih urah!« Občinstvo se je spuntalo. »Sramota je, da damo sumničite.«
Dama je jokaje dostavila: »Vasilij Mitrofanovič, v resnici nimam ničesar proti vam. Vsakega človeka lahko enkrat zadene nesreča. Pojdiva, prosim vas, na Urad za izgubljene in najdene stvari. Tam 'bova prijavila, da je vaša ura — izginila. In morda jo bodo našli — z božjo pomočjo.« Vasilij Mitrofanovič je odgovoril: »Urad za izgubljene in najdene stvari nima s tem nobenega opravka. In če sem vas osumničil — bodite dobri in oprostite mi! Resnično: vsakega človeka lahko enkrat zadene nesreča.« Zopet se je oglasilo občinstvo. Kako si on to predstavlja? Ce je njegova ura. izginila, potem je njegova dolžnost, da to prijavi Uradu za izgubljene in najdene stvari.
Vasilij Mitrofanovič je odgovarjal:	»Državljani,	res nimam časa
—	in da povem po pravici, nimam tudi nobene volje hoditi na Urad za izgubljene in najdene stvari. Tam nimam kaj iskatil Ni moja
dolžnost potepati se po uradi-h.«
Občinstvo je odgovarjalo: »To j« nezaslišano! Ce pogrešate svojo u-ro, je vaša dolžnost,, da to prija* vite. Pridite! Mi .bomo za pričo.« Vasilij Mitrofanovič je odgovarjal; »To je nasilje nad človeško svobodo!«
Ni mu preostajalo drugega, ko da se je odpravil z njimi.
In kaj mislite, dragi .prijatelji? Odide možakar v Urad za izgubljene in najdene stvari — in se več ne prikaže. Enostavno ga n,ii.več na spregled. Ostal je -tam. To pa je 'bilo tako. Možakar je s svojimi pričami srečno prišel v Urad Zf izgubljene in najdene stvari in prijavil svojo izgubo. Dejali so mu: »Pomirite se! Uro bomo že spet našli. Izpolnite vprašalno polo tu.<> Možakar je pričel tudi z izpolnjevanjem in se zataknil. Pa so ga pričeli pestiti. Kje je bil n, pr. leta 1919? Moral jim je odtisniti palec. No, vse ostalo je jasno. Obdržali so ga kar tam. Damo so Izpustili' .
Vse mogoče se dogaja na tem svetu, državljani. Niti v Urad za izgubljene in najdene stvari ni
varilo odhajati. Lahko se zgodi, da se človek od tam ne vrne več.
Pripomba prevajalca: Ali nismo tudi mi izgubili svoje ure in tudi naša usoda ni boljša od Vasilija Konopatova?!
Iz kraškega dnevnika
Leska in jelša sta se ogolili. Fili-grane rišejo bele ovčice na modro nebo. Včeraj je deževalo. Ne za dolgo. Kat biseri se lesketajo vodne kaplje po resju.
Neka šolarka mi je dejala: »O-blaki so zajokali in odleteli!« Prav ■tako je bilo. Zrak je umit in očiščen, tla so se zmehčala, kakor da je rdeča zemlja vpila vso mokroto. Sledovi .tankov so še sveže vidni, marsikatero oko jih je preklelo, tudi moje. Visoka rjava trava se mi opleta do kolen. Tako malo so jo letos pokosili. Včasih ob tem času ni bilo bilke na spregled. Cesar nista, izmogla kosa in -srp, je o-pravila pest. Letos je tu pokvarjene trave ma pretek. Tudi po 30.000 do 40.000 lir najemnine so nekaj let prejemali srečni posestniki, kra-ške gmajne. Tanki so bili res dobri
najemniki — ne za vsakogar. Zopet bodo pele kose in srpi, zopet bo grebla izmučena pest za posušeno bilko, spomin na najemnike v teh trenutkih ne bo zbledel.
Krik to vik se je nekdaj razlegal po kraški zemlji. »Pojdi domov!« so pisarili najemniški pac-; kači v vseh jezikih in v vseh barvah. Paketi so obiskovali kraške hiše, in 'histerične, oškornjene Maričke so jih javno zametovale, skrivoma pa jih sprejemale tudi po večkrat — in jih prodajale. Prodajale bi tudi sebe, če bi jih hudobija ta grdoba ne zaplesnili...,
»Hiše in domove, hleve in svinjake vam bo pozidala ljudska o-blast; naženite imperialistične kapitaliste!« so kričali poklicni poha-jači širokoustno. K sreči jih niti njihovi največji prijatelji niso poslušali. Kakšne bi bile danes naše vasi, če ne bi zmagovala razsodnost!
Se vedno mečejo oblaki vihrave sence. Iz sivine in rjavine gori svetlikajoče se rdečilo in rumenilo in poživlja mračnosti kraških str-nišč Repa se že beli, brzote stiskajo glave, na vrtovih napihujejo
popke krizanteme. Razpoloženje Jakopa! iških dni....	<:$>	t
Pokopališki mir tudi v dušah in srcih kraških ljudi. Bližnja preteklost odhaja, daljna se vrača. Vse to zgolj zaradi kupčije, zaradi pra-z-oih priseg, naročenega kričanja 'in, zavestnega goljufanja. Mimo so odšli tanki, ki so tlačili kraško zemljo ta jo gnojili z nejevoljo in kratko srečo obenem. jPrihajajo novi ali bodo prinesli mir in strpnost, saj s>reče tanki ne prinašajo.... ,
Zemlja, pa čeprav stlačenapirje tu — in tu je tudi kamenje, ki je kljubovalo tisočletja in bo kljubovalo tudi bodočim dnem. .
Utihnili so kričači, omagale, so Maričke, zbledeli so napisi; prise-_ ga je ostala zlomljena beseda. Izgubil se je ropot avtomobilov tja. proti zahodu. Za nekaj dni samo. Zadoščeno je tistim, ki živijo od •bede in gorjd drugih....
Za eno izkušnjo več je obogatela kraška zemlja, in to je tudi edino njeno bogastvo današnjih dni, dragoceno in nepodkupljivo. Ta izkušnja ne bo zaman. To je edina misel, ki v teh dneh objema vso kra-ško zemljo in njene ljudi.
VESTI s TRŽAŠKEGA
Koliko jih je ostalo?
V noči od nedelje na ponedeljek so v Miljščini premaknili mejo. Jugoslovanske čete so zasedle črto, ki tvori zdaj mejo med conama A in B Svobodnega tržaškega ozemlja. Zal nam je, da moramo reči. da je prebivalstvo tistih krajev sprejelo izpremembo na vse drugačen način kakor v Trstu. Naj so imeli razni kominformis-tični hi drugačni agenti pri tem še takšno besedo, to nikakor ne more pojasniti ali opravičiti dejstva, da je n. pr. v Škofijah in na Hrovatinih okrog 90 odstotkov prebivalstva zapustilo svoje domove in premoženja ter se je prostovoljno odpravilo v trdo begunstvo. Vsekakor je to slabo spričevalo za oblast, ki je prevzela upravo tistih krajev. Posebno mm je težko, ker je to slovenska oblast. Zaradi tega namreč trpi potem ugled vsega naroda.
Medtem ko so s področja, ki je pri premiku meje prišlo pod jugoslovansko upravo, v glavnem odšli skoro vsi, ki delajo v Trstu ah v Miljah, je pa v pretežno agrarnih središčih večina prebivalstva ostala. Tako je Plavje in Badiho zapustilo samo okrog 20 odstotkov druži«. Toda to co izjeme. Povprečno se suče odstotek tistih, ki so zapustili svoje domove, nad 70 odstotkov. Od nekaj nad 3800 prebivalcev jih je odšlo 2850. Jugosl3-vija je torej dobila tako rekoč izpraznjene kraje.
Pametno je, da so jugoslovansko oblasti takoj, še isto jutro, ko so dobile področje v svojo upravo, ne moteno pustile delavcem, da so prišli na to stran na delo, in kmetom, da so pripeljali pridelke na tržaški trg. Ce se bo ta obmejni promet za stalno in ina siguren način uredil, potem lahko pričakujemo, da se bodo nekateri begunci morda še vrnili, čeprav se med njimi slišijo glasovi, da ne zaupajo ukrepom, katere se lahko od dan*;s na jutri prekliče. Vsekakor pa bi bilo dobro, da svojo lastnino v r»-du predajo in si tako zajamčijo predvideno odškodnino.
Uhiniteu vojaSke uprave
no področju B.
Dne 26. t. m. je maršal Tito v ■svojstvu vrhovnega poveljnka jugoslovanske armade razpustil VUJ na področju B STO. S tem preid-.* vsa uprava na tem področju v civilne roke.
Beograjska skupščina je istega dne ratificirala londonske dogovo-ie, kakor tudi tristransko sodelovanje med Beogradom, Atenami in Ankaro v okviru Blejske pogodbe z dne B. avgusta 1.1.
Ravnatelj Uprave za pomoč tujini ZDA, Harold E. Stassen, se je nekaj dni mudil v Beogradu in ■razpravljal l jugoslovanskimi c-blastmi in ameriškimi funkcionarji v Beogradu o vprašanju ameriških pomoči tujini. Pred svojim odhodom je Stassen iz-javil, da so bili beograjski razgovori zadovoljivi in konstruktivni. O podrobno stih pa ni hotel povedati ničesar
Povedal je samo še to, da, se bodo razgovori z Jugoslavijo prihodnji mesec nadaljevali v Washingtonu, ko bo Združene države obiskal načelnik jugoslovanskega gospodar-stva, Svetozar Vu-kmanovič, ki c e bo zadržal v ZDA od 12. do 18. novembra.
Stivanski bloh cdpraaljen
Radijska poročila in tudi pripovedovanja potnikov potrjujejo, da je bil štivanski blok v trenutku, ko jt general De Renzi prestopil tla STO, odpravljen. Se nadalje pa, bo obstojal blok finančne straže, ki bo verjetno prvenstveno skrbela za to, da potniki ne bodo tihotapili preveč cigaret v notranjost republike.
Na blok-'h proti Jugoslaviji pa so ukinjeni prehodi z navadno prepustnico i.n je zato za odhod v Jugoslavijo potreben potni list. Na blokih med področjema A in. B p-i bo menda za dvolastnike prehod svoboden. Zaenkrat pa formalnosti še niso končnoveljavno urejene.
mm -
VRHOVNI POVELJNIK GEN. E. DE RENZI
11 duhu pomiritoe in sožitja
Priznati je treba, da se je prenos oblasti izvršil v Trstu v popolnem -redu. S tem je bilo ustvarjeno vzdušje, iz katerega lahko vzklije tista pomiritev duhov in sožitje pripadnikov dveh tu živečih narodnosti, katero smo zadnja leta- sicer nenehno zagovarjali, to ■da za katero na nasprotni strani nikdar nismo našli razumevanja in upoštevanje.
Nekaj manjših incidentov neodgovornih elementov, ki nikakor niso bili izraz splošnega razpoloženja, ne kvari splošnega vtisa, katerega smo pravkar podčrtali. To so bili pač ostanki včerajšnjih valov, ki so še pljusknili v nove dni. Ob vztrajnih naporih vseh prizadetih., tako Slovencev kakor Italijanov, posebno pa oblasti in šol bi se lahko kaj kmalu doseglo, da bi preteklost dokončno premostili in da se podobni dogodki ne bi več ponovili.
VažnA vloga pripada v tem. od borbe za končno pripadnost njegovega ozemlja še tako razgretem Trstu, posebno oblastem. Te morajo s svojim primerom prebivalstvo vzgajati, .poskrbeti1, da se izkorenini zaradi dovčerajšnjih okoliščin krajevno še precej ohranjena totalitaristična miselnost, ki pozna in vidi samo sebe. Primer, ki se je dogodil med neko veliko slovesnostjo na trgu Unita, je kaj poučen. Dve mladenki sta začeli psovati dve gospe, ki sta izmenjali nekai besed v slovenščini. Nastal je skoro majhen incident, glede katerega v podobnih prilikah nihče ne more predvidet!, kako se lahko razvije. Pa je pristopil starejši gospod, morda policijski agent v civilu, ki je vročekrvnima Italijankama dejal: »Gospodični, žal mi je, da verna mor^m reči, d? to, kar delate, m
Spremembe v tržašhem tisku
prav. Jaz sem prišel iz Rima in pri nas je polno različnih ljudi, pa vsak govori kakor hoče, ne da hi mu kdo to očital. To. kar delate vedve, ni kulturno.« Razumljivo., da je mladima vročekrvnicama minila vsaka volja, da bi nadaljevali začeti napad.
Sploh je -treba ugotoviti, da sc. bile policijske sile, kakor tudi številni funkcionarji, ki so prišli v Trst, primerno pripravljeni. Tako se je Italija* predstavila na dostojen način 'tudi tistemu delu prebivalstva, od katerega je vedela, dl ne more zahtevati, da bi se njenega prihoda veselilo, čeprav razume navdušenje in veselje svojih italijanskih someščanov, ki so se zopet znašli v okviru svoje lasin--' narodne države.
Veseli nas, da smo v raznih velikih italijanskih listih imeli te dni priložnost čitati, kako se tudi v Jugoslaviji menjuje gledanje na I-talijo. Naravnost spodbuden je v tem pogledu članek beograjskega dopisaiika milanskega »Corriere da1-la Sera«. Ta pravi, da se je v izlož bah naenkrat pojavilo italijansko blago, da skušajo ljudje, posebno Slovenci, z nj-im govoriti italijansko, da je povsod zelo ljubeznivo sprejet itd. Dodajmo k vsemu temu še izredno pomirljive in obetajoče izjave državnikov z obeh strani Jadrana, pa bomo nedvomni spoznali, da smo sredi poskusa zbližan ja in pomiritve, za katere ga lahko samo želimo, da bi uspel in postal resnica. Od njega bi nam-teč imeli velika korist obe državi, pa tudi mi, kot obmejna manjšina, ki najbolj trpi, če se soseda ne razumeta.
Začetek je torej dober. Da bi ta-ko bilo tudi nadaljevanje, uresničenje vsega, kar je bilo dogovorjena, in kar je za popolno pomiritev in sožitje potrebno!
wPiccolo“ oživljen
Ne dan, ko je Italija prevzela upravo področja A Svobodnega tr žaškega ozemlja, se je marsikaj Iz-premenilo. Med drugim si je ob tej priliki tudi dosedanji »Giornale Trieste« zopet nadel svojo* klasično obleko, katero je doslej držal v o-mari. Izšla je namreč posebna, le po opremljena 40 strani obsegajoča izdaja, na kateri pa blesti nn-slov »Piccolo«, medtem ko se je »Giornale di Trieste« skromno skril v podnaslov. Lastniki prnvijo, da s tem javno obnavljajo tradicijo, katero je ta dnevnik igral v zgodovini italijanstva Trsta, podobno kakor so jo obnovili tudi drugi veliki italijanski listi, ki so kmt.lu po osvoboditvi zopet povzeli svoja nekdanja imena.
Žalostno je samo to, da je videti, da se »Piccolo« tekom svoje skoro desetletne oficialne odsotnosti iz javnega življenja ni veliko nauči!. V svojem prvem uvodniku se namreč že spotika nad jezikovnimi pravicami, ki so 7. londonskimi sporazumi priznani tukajšnji manjšini, s čemer kaže, da je s starim imenom povzel tudi svoj stari duh nestrpnosti, kakor .da ne bi Italija prav zaradi podobne nestrpnosti nekaterih njenih sinov izgubila v drugi svetovni vojni precejšen de! svojih pridobitev iz prve svetovne vojne. Ce bo pisal tako tudi v bodoče, potem s tem prav gotovo ne bo prispeval k ustvarjanju mirnega sožitja med prebivalci tega o-
zemlja. Človek bi pričakoval, da bo nova uprava vsaj ob svojem prihodu kako drugače, s kakim drugim, novim simbolom pričela novo obdobje. Vendar pa so za začetek 'taki i-n podobni simboli, kot je obnovljeni »Piccolo«, kaj dvomljiva jamstva za prihodnost.
Dve Publikaciji sta ugasnili
Z odhodom Zaveznikov sta v Trstu prenehali izhajati dve dnevni publikaciji, v katerih je v teh letih izšlo v pregledni obliki veliko snovi, ki je važna za zgodovino »zavezniške« dobe tržaškega življenja. To so bila »Dnevna poročila«, katera je izdajal Slovenski odsek Zavezniške poročevalske službe, in »Daily Press Revievv«. ki je v angleščini objavljal prevode ali izvlečke vseh važnejših člankov o Trstu, tržaških razmerah in vprašanju, pa naj so izšli v tukajšnjem ali tujem časopisju. Obe publikaciji sta izhajali dobrih devet let. »Dnevna poročila« je urejeval dr. Matej Poštovan, »Daily Press Revievv« pa John 0 Sabec. Oba sta slovenska rojaka in sta vestno 1,-pravljala svoje odgovorno delo, zn katero jima gre tudi priznanje od strani tukajšnje javnosti, posebno pa dnevnikov in tednikov, s katerimi sta posredno bila v stalnem stiku. Prvi, ker jim je dobavlja! snov za članke in novice, drugi pa, ker je angleško govorečemu sve-tu posredoval, kar smo v našem jeziku pisali.
Italijanov po -delih nekoliko neod govornih razgrajačev, ampak po zadržanju odgovornih mož, ki morajo svoje nazore o sožitju in strpnosti razširiti tudi med svojimi sonarodnjaki.
Štoha končuje eno borbo in nadaljuje d ugo
»Primorski dnevnik« je v svoji številki z dne 26. t. m. objavil u-vodnik, katerega je podpisal Franc Stoka, ki .pravi:
»Danes se nekako zaključuje borbe tržaškega ljudstva glede teritorialne pripadnosti njegovega mest,? in okolice. Tržaško ljudstvo pa na daijuje borbo -za svoje socialne, demokratične in človeške pravice Prav za to borbo pa so zdaj dani boljši pogoji, predvsem zato, ker teritorialno vprašanje ne bo več razdvajalo tržaških demokratičnih množic, ki se bodo odslej pridružile veliki družini italijanskih demokratičnih sil.«
Nekateri iskreno želijo tovarišu Stoki, da bi v drugi borbi pokaz-il več doslednosti in imel več uspeha kakor v prvi!
Narodna nestrpnest
Člen 3. statuta o narodnostnih pravicah manjšin se glasi v italijanskem besedilu:	»L’	incitamento
alVodio nazionnle e ražziale neile due Zone č proibito e qualsiasi at-to del genere šara punito.« Je res, da je od 5. oktobra do 26. t. m. komaj 21 dni, ali nekateri vročekrvneži z italijanske strani so mislili v zadnjih dneh, da se lahko požviž gajo na mednarodne dogovore, ki so bili od Italije in Jugoslavije v Londonu podpisani in k imorajo z zgornjo določbo enkrat za vselej napraviti konec podpihovanju in širjenjju narodnostne mržnje in nestrpnosti med Italijani in Slovenc!. Požig krožka Rauber, razbitje stekel na: dveh trgovinah, poskusi in predpriprave za druga vandalistič-na dejanja proti Slovencem so delo .neodgovornih in zapeljanih, so ostanki onih časov, ko so izvestni krogi mislili, da je zaničevanje in nasilje proti Slovencem čin junaštva. Danes smo Slovenci na Tržaškem postali narodnostne manjšima in zato je tembolj vsako nasi 1 je nasproti Slovencem ne samo čin barbarstva, ampak tudi znak pomanjkanja vsake duševne kul ture.
Je pa zadovoljivo dejstvo, da vsi trezni krogi italijanske narodnost; obsojajo take izpade proti Sloven cem, in da odkritosrčno priznavajo, da mora zavladati med Italijani ir, Slovenci čut medsebojnega spoštovanja in mirnega sožitja v interesu miru in napredka. Zaito ne bomo Slovenci sodili svojih sosedov
TRŽAŠKI PREPIHI
S ko fije pred pr e d ajo
Nedelja 25. oktot^a v Škofijah. Na, cesti pred blokom in starodavno gostilno polno radovednih Tržačanov. Tu pa tam vise s hiš ob cesti jugoslovanske zastave z rdečo zvezde. Vse imajo isto obliko: >0 enako velike in nove. Okna in vrata okoli stoječih gostiln in trgovin, so zaprta, na vratih skoro povsod žcbice odzunaj. Znak, da v hišah ni ljudi. Tudi na šoli je zastav;. Prostori pa so prazni. Celo klopi in table so odpeljali, nam je dejai policaj.
Po vasi 1111 lvilo. Ni odraslih, r,i otiok, ni ne mladeničev, ne mladenk. Le tu pa tam gruča Tržačanov, ki stoje, gieda.o in se čudijo. Ob poti je bilo okno priprto. P> giedam. V sobi pri mizi je slonela starka in si brisala solze. Sama je ostala z -možem - starčkom: »Otroci in vnuki so odšli za kruhom. Bila bi jim samo v nadlego in napoto, če bi bila z mažem šla z njimi po sv itn. Tako 'aomo raje doma počakali smrt.«
In Je- prazne hiše. Nekatere odprte na stežaj, druge .zopet z a pr,1. a prazne in puste. Na velikem pra lnem dvorišču gleda 25-letni mladenič nemo iz prvega nadstropja. »Ir vi ostanete?« ,ga nagovorim.
»Ne, čakam samo voz, da naložim še opanek naše revščine.« Na vprašanje, koliko jih je odšlo, je dejai: »Skoro vsi, so odšli. Od preko 1100 prebivalcev je ostalo kakšnih 10 družin.«
Nova, vili podobna lična hiša. Tudi ta je zaprta odzunaj z žabico. Koliko takih zaprtih novih hiš je v Škofijah cb cesti proti Trstu! Niti one niso bile sposobne zadržaM svoje gospodarje.
V vasi ie pred pragom zapuščene hiše ležaj velik siv pes. Vidno potrt in vdan v usodo, kakor bi hotel kot zvest čuvaj čuvati :ie prazno hišo in čakati na povratek gospodarjev.
Pod Skofija-mi proti Orehu je stal kamion. Vanj so nosili iz obcestne hiše pohištvo, orodje, deske in tudi lončke cvetic. Fant je gnal zavezano junico proti Trstu. Obotavljala se je in ni hotela naprej, kakor bi bilo tudi njej težko zapustiti domači hlev. »Ta junička nam je še ostala, ker je mršava«, je dejal, »drugo živino smo prodali, ker smo -bili brez denarja. Skoro na pol zastonj. Za mlado krav-., s 16 litrov mleka smo dobili komaj petinpetdeset tisoč lir.«
Nevi blok je približno 12 km od Trsta. Barake za blok so že pripravljene. Na levo proti Elerjem in na desno proti Plavjam so rumeni štirioglati koli že kazali nov-} mejo med Italijo in Jugoslavijo.
Kom. množično izsiljevanje
Z Dunaja nam piše prijatelj: V Demokraciji« ste .zapisali, da spominjajo tako imenovane »volitve« Vzhodni Nemčiji na nacifašistič-ne čase. Dejanski potek teh »volitev« pa je dokazal, da teh »volitev« ni mogoče primerjati niti z nacifašistično dobo. Tudi takrat so bile volitve gola komedija, vendar sta bili na glasovnicah vsaj formalno na izbiro dve možnosti: dl ali ne. Takrat .0 še obstojale obvezne volilne kabine in na njihovo uporabo so nacistični veljaki pazili z vso strogostjo. Tej komediji so svobodno lahko prisostvovali zastopniki svetovnega tiska. Takrat so tudi še uporabljali kuverte za glasovnice, in če je takrat nekdo izostal od volitev, s tem ni tvegp.l svojega lastnega obstoja in obstoja svoje družine.
Za vse to, kar pa se je v Vzhodni Nemčiji dogajalo zadnjo nedeljo, ni mogoče najti primerne o-značbe. Morda bi najlaže prišli do definicije z označenjem, ki ga je svojemu listu sporočil berlinski dopisnik švicarskega dnevnika »Ba-sler Nachrichiten«: Množično izsi ljevanje.
»Volitve« so pripravljali s še ne doživijeno intenzivnostjo. Nihče sitemu izsiljevanju ni mogel odtegniti, celo tisti ne, kateremu so ob Izročitvi glasovnice v roko pozabili zagroziti: »Ce si proti, potem moraš v kabino!« Strahotni dvojni, pomen "tega stavka je najboljša neprostovoljna komunistična ilustracija resničnega stanja v Vzhodni Nemčiji.
Odstotek volilnih rezultatov 99,3 zb kandidate »ljudske fronte« so določili že davno pred volitvami. V sistemu komunističnega nasilja se torej ni ničesar spremenilo, saj se tudi ničesar spremeniti ne more. Komunizem uspeva le s pomoč jo bajonetov tajne policije, z nasiljem nad človeškim dostojanstvom z goljufijo in prevaro.
Tudi o teti ugotovitvah bo »De lo« molčalo ali pa bo to resnico srednjeveške politične inkvizicij'' potvorilo v demokratično čednost. Rdeče čarovnija....
DOLINA
Na naši pošti je nastavljena oseba, ki ne obvlada našega jezika in govori s strankami le italijanski Službo je nastopila pred par dnevi, -ker se je dosedanji uradnik domačin — prostovoljno umaknil. Ker živimo v te-j vasi sami Slovenci zahtevamo na pošti uradnika, ki zna naš jezik.
Smnestija na področju B
Pred svojim odhodom s področja B je poveljnik VUJ amnestiral številne obsojence, ki so zagrešili kazniva dejanja na področju B. Oblasti niso izdale koliko je teh obsojencev, pač pa so se tudi ob -tej pri-
ložnosti dosledno držale odstotnega, računa, ki je v komunističnih deželah tako priljubljen.
Neoficialen gost
V Trst je prispel te dni, z namenom, da v imenu bivšega itaiijan--s k ega kralja Umberta prisostvuje vkorakanju italijanskih čet v naše mesto, minis-ter Kraljeve hiše, - . Falcone Lucifero. S seboj je prinesel proglas, katerega mu je njegov vladar osebno narekoval \ Cascaisu, na Portugalskem. »Gkr--nale di Trieste« je ta proglas tu^: objavil.
Tržažfio posojilo
Zakladno ministrstvo v Rimu objavlja, da je po podatkih, ki jih i-ma m razpolago guverner zavoda Banca d’Italia, podpisovanja tržaškega posojila že prvi dan doseglo znesek 32 milijard lir.
OBVESTILO C1TATELJEM
Zaradi praznikov bo prihodnja številka »Demokracije« izšla v soboto 6. novembra! 1954.
Uredništvo
Novi ravnatelj civilne uprave
Vojaški poveljnik Trsta. geai. De Renzi, je imenoval za začasnega ravnatelja vseh uradov civilne u-prave g. dr. Edvarda Davanza. To bi bilo mesto prejšnjega -ravnatelja Vilellija. Dr. Davanzo je bil načelnik finančnega oddelka.
*	*	V
Za komisarja Tržaške radijske u-stanove |je bil imenovan dr. E. Mar-'tini Mauri, za ravnatelja pa dr. G Candussi.
Smrt slovenskega duhovnika
V Bresciji je 21. t. m. umrl župnik v. pokoju, prečastiti g. Ivan Baloh. Sorodnikom in prijateljem pokojnika naše iskreno sožalje!
Odgovorni urednik:
Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
Darilne pakete
za Jugoslavijo in druge države razpošilja tvrdka
ALASKA
Š. H A V E R I C
TRST - ulica S. Lazzaro 13-1 Tel. 35-658
Zajamčeno prvovrstno blago po najugodnejših cenah
Mizarji
kmetovalci
1
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje
TEL.
90441
CALEA
Vlala
R 8 T
Soonlno, 8 4
HOOVER HOOVER HOOVER
En dan v tednu ste gotovo preobremenjeni, da operete delovno obleko in vse osebno perilo družine,! V temu Vam edino od-pomore novi električni pralni stroj
HOOVER
ki Vam sam opere 3 kg
perila v 4 minutah popolnoma čisto in brez kakega mučnega namakanja.
Odslej Vam bo pranje v veselje In prihranili boste na času in denarju 1
HOOVER
dobite pri lord ki
I. KERZE
Piazza S. Giovanni 1 - Tel. 35019
Po najugodnejši ceni in tudi na obroke
HOOVER HOOVER HOOVER