------ 411 ------ Naši dopisi. Iz Rusije 7, dec. —. {Napad na cesarja.) Navadno pravijo, da v nabih časih se čudeži več ne gade. Res }e sicer, da iz kamenja kakega Devkaliona se v naših časih ljudje ne rode , in tudi ni slišati, da bi se kak prerok v kočiji po zraku v nebesa odpeljal. Al če dobro premislimo mnoge dogodke naših dni, ne moremo si kaj, da ne bi pripoznaii, da prav tista vsemogočnost io previdnost Božja, o kateri tako mnogo iz starih časov pripovedujejo, se nam tudi v naših brezverskih Časih t vsi svoji sili javlja. Častiti naši čitatelji vedo, da n i-hilisti so letos dvakrat delali zavratne napade na ruskega cesarja. 14. aprila se je cesar po svoji navadi sam sprehajal po ulicah petrogradskib. Zoani Sokolov ga je srečal, pustivši ga 2 koraka mimo sebe , je petkrat vstrelil po njem iz revolv.erja, in sicer tako, da prva krogla je imela samo 2 koraka, peta pa tudi ne več kot 5 korakov leteti, da bi dosegla hudodelstva cilj. Vendar krogle so letele mimo cesarja, nič zalega mu tetorivsi. Morda bo kdo rekel, da v tem ni nič Čudnega, marveč se prav naravno objasnuje, češ, da se je hudodelcu roka tresla. Al ko so hudodelca po petem strelu prijeli, se mu roka ni tresla; on je hitel z levo strup si mašiti v usta, z desno se je z revolverjem branil, in ko so na smrt obsojenega obešali, se mu tudi niso tresle ne roke, ne kolena, ne jezik; kazal je, da ima zdrave žile ter šel )e iz tega sveta trdovrateu hudodelec in bo-gotaj. — Nedavno so ni hi lis ti si izbrali drugo pot veleizdaje in gnjusnega umora. Kupili so septembra meseca hišo zvunaj Moskve blizo tovarne postaje mo-skovsk-kuske železne ceste. Da bi svoje sosede in policijo lože prekanili, delan so se neznano pobožne. Po stenah svojih sob so obvesli podobe cesarja, cesarice in drugih členov cesarske hiše, posebno pa še podobe iz-veliČarja, Matere božje in drugih svetnikov ter so pred nje postavili pozlačene voščene sveče in iampice; tudi v cerkev so tako pridno hodili, da so se sosedje čudili njihovi pobožnosti. Tako so vam bili pravi volkovi v ovčji koži. Podnevi so molili in spali, ponoči so pa iz svoje hiše 22 sežnjev dolg podkop izkopali pod levi kolovoz železne ceste , po katerem vlaki v Moskvo prihajajo. 1. dne t. m. zvečer ob 10. uri se je imel cesar iz Krima v Moskvo pripeljati. Za cesarja in njegovo spremstvo sta iz Sevastopolja bila odpravljena 2 vlaka po eno postajo drug za drugim. Kakor po navadi, se je cesar od Sevastopolja peljal v poslednjem vlaku ; v Simferopolju pa , veleč, da želi pol ure poprej biti v Moskvi, se je presedel v prvi vlak, — hvala Bogu, ki mu je tako misel vdahnil* Ob poli desetih je prvi vlak srečno prispel v Moskvo, kjer se je cesar na poti v Krenoeij vstavil, da malo pomoli v kapeli Iverske Matere Sožje. Ob 10. uri, ko je cesar se klečal pred podobo Iverske Matere Božje, je pridrdral drugi vlak z 52 osebami k imenovani tovarni postaji, pa uže ne po levem kolovozu, ampak po desnem. Hudodelci, misleči, da v tem vlaku se cesar pelje in da vlak teče po levem kolovozu , so spodkop zažgali. Strašen tresk se je zaslišal, šine levega kolovoza so zletele v zrak; na desnem kolovozu se je od potresa hlapon odtrgal od vagonov ter je drdrai naprej , bagažni vagon je vzdignilo v zrak ter ga prevrnilo na streho , dva bližna vagona prvega reda sta skotila poprek, vsi drugi vagoni so samo s kolovoza skočili ter ostali na kolesih. Izmed vseh 52 osob ni bil nikdo ranjen. Ko bi se bil cesar po svoji navadi v poslednjem vlaku po levem kolovozu peljal, ves vlak bi se bil razbil v drebezge in cesarja s 95 osebami spremstva bi ne bilo več. Kdor tukaj ne vidi čudeža iz roke Božje, naj si razjasni ta dogodek, kakor mu je drago; jaz se ne bojim biti prav tistih misli, kakor jih je nekolikokrat deset milijonov ruskega naroda. — V prvem trenutku preplašeno spremstvo cesarjevo ni vedelo, kaj se je zgodilo. Skočili so z vagonov ter našli 3 sežnje globoko jamo, kjer je poprej bila železna cesta. Ko je na me*to hudodelstva prispela policija in sodniška komisija, so zapazili, da na trisežnjevi globočioi pelje podzemeljsk hod pod bližno hišo, katero so policaji od vseh strani obatopili. V hiši razen gori omenjenih podob so našli nekaj stolov in miz, posteljo, nekaj stare obleke in flašk ter galvaniško baterijo, od katere je bil drat napeljan k mini. Ljudstvo, ki se je okoli hiše zbralo , je začelo „prokleti dom" , kakor jo je imenovalo, poderati; treba je bilo poklicati vojakov na pomoč, ki so s silo oteli „prokieti dom", da ga narod ni razrušil, ,,da bi kamen na kamenu ne bil ostal". Al želja naroda se bo izpolnila; še tisti trenutek so začeli nabirati denar, da se na tem mestu cerkev sezida v spomin ,,čudnemu rešenju". Tudi Petrogradčanje so sklenili sezidati cerkev na trgu pred moskovskim kolodvorom, kjer so cesarja vprvič po tej nevarnosti med seboj zagledali. Ruski cesar Aleksander II. je pobožen, milosrčen in dober, kakor malo kak človek. Kako velikanske reforme je Rusija od njega uže prejela, je vsemu svetu znano. Ruski narod ga spoštuje in ljubi, kakor malo kak narod svojega vladarja. Vprašaj, kogar hošeš, kako je to, da Ivan Grozni, strogi Pavel, surovi Nikolaj niso bili v nevarnosti za svoje življenje, Aleksander II., ki ga narod skoraj drugače ne zove , kot „Mazilenec Božji, Blagočestivejši Gospodar", pa ni nikoli varen svojega življenja, — in slišal bodeš ta-le odgovor: „N)ečeativi duh (= peklenski duh) ne terpit togo, kto mil Bogu." „Nihilisti nas opominjajo, da bi mi morali častiti Aleksandra Osvoboditelja še živega, kakor častimo njegovega patrona sv. Aleksandra Njev-skega po njegovi smerti." In res, kjer se je z Aleksandrom „Osvoboditeljem" kaj pomljivega zgodilo, ondi brž zida ruski narod cerkev v spomin dogodka. Ko je telegraf raznesel včat o čudnem rešenji cesarja iz nevarnosti, vsa mesta po široki Rusiji so se prazničoo okinčala in razsvetlila; zastave so večidel 3 dni vihrale, v nekaterih krajih vihrajo še danes—sedmi dan. Vse šole so ob prvi novici onega dogodka prestale, učenci so povsod peli zahvalno in cesarsko pesem, v vseh cerkvah je bila zahvalna služba Božja; v glediščih ovac jam ni b lo konca ne kraja. V Gorici 14. dec. — Dva metra široki plakati vabijo danes naše občinstvo na razstavo tistih reči, ki jib je nabralo društvo goriških gospa za zimsko ljudsko kuhinjo za uboge. Med razgledovanjem ,,bazarja" in med srečkanjem danes popoldne bo vea čas igrala banda. Kacega aparata potrebuje dandanašnji „fi lantro pij a", in kako priprosto je, kar evangelij uči, da naj namreč levica ne izve tega, kar je desnica storila!! Pa kaj hočemo— zastonj jud nič ne da; če hočemo revežem pomagati, moramo za-nje plesati ali se kakor si bodi kratkočasiti. Taka moda je dandanašnji. Vse drugače deia znani steber stare šege gosp. grof Chambord. Prišedši v Gorico predpreteklo soboto poslal je koj 400 gold. župana za mestne uboge; druzih 200 gld. je podarila v isti namen gospa grofinja, njegova soproga, društvu katol. gospa. — Domorodni društvi (l;rudečega križa") za ranjene ali bolne vojake ste si izvolili vsako svoje predeed-ništvo: možkemu je predsednik župan, g. dr. Deperia ; ženskemu gospa grofinja Selma Coronioi (soproga predsednika državne zborLice). — Zoana italijanska brošura ;,Pro pa tria" ima tudi v Gorici svojo epizodo. Knjigar Wokulat, ki je nekaj iztisov te (prepovedane) knj ge prodal, je obsojen, da mora plačati 15 gold. kazni, „L' Isonzo" pa 25 gold. zato, ker je sprejel nek razglas zadevajoč to brošuro. — Somenj sv. Andreja se je letos slabo obnesel zavoljo snega in hudega mraza. Sicer pa trdijo naše... klepetulje (?), da je štacunarje ,jBog štrafal zato , ker imajo ob nedeljah in praznikih štacune odprte, kakor ob delavnikih.u Vox populi, vox Dei? kali? Živinski somenj — prej zavoljo kuge na Kranjskem prepovedan — bil je telegrafič ,o že 29. novembra spet dovoljen, toda za kmečke ljudi prepozno. — V sredo 10. t. m. je bila seja deželnega šolskega sveta. — Po odpovedi gosp. učitelja V. Ku-marja postal je g, Ant. Hribar začasni voditelj tukajšnje 3razredne državne deške šole (nekdanje nor-maike, poznje vadnice). — Danes se začne v prvostoini cerkvi ljudski misij on se 4 govori na dan v italijanskem jeziku; v bližnjih vaseh — vSempasu in Solkanu pa bo o božičnih praznikih v slovenskem. — Na zadnje še nekaj pikantnega. Našemu municipiju je vlada že pred leti vzela policijo, zdaj pa še davkarijo, kolikor se tiče državnih davščin. Izročeno je to opravilo c. k. okrajnemu glavarstvu goriškemu. Zapo-vedela je to finančna oblast. ,,Soea" vidi v tej administrativni naredbi nekaj političnega. Brž ko ne je tudi tako. Iz okolice trebanske 14. dec. Z. K. — Goveja kuga je v St. Lorenškem kraji in v okolici či&to prenehala, zato ni nikakoršne straže več zaradi kuge. Res huda je bila ta šiba za priprosto ljudstvo, kajti v več krajih morali so seljaki 3ami stražiti in to vsakateri po 6 ur bodi-si ponoči in podnevi. Al veliko so prestali tadi vojaki, kajti mesto da bi bili šli iz Bosne, vsi vtrujeni, na odpust na svoja seia , morali so iti na kordon in stražo po vaseh, kodar je kuga razgrajala. Slišati je bilo vojake, da so nekateri rekli, da hudo je bilo v Bosni, pa vse eno bi bili raji še v Bosni ostali, nego šli na stražo zaradi goveje kuge. Straža taka je res po vse drugačna nego so navadne vojaške straže in z mnogim trpljenjem združena. Naj bi toraj, ker kuga prouzro-čuje tako zlo in hudo, ljudstvo skrbno pazilo in ubogalo gosposko in slušalo njena povelja, da se zabrani ta grozna morivka. — Pri nas je zima silno huda, 11. dne t. m. smo imeli 21 stopinj mraza. Temenica je popolnem zamrznila, tako, da mlinarji ne morejo mleti. Št. Jošt nad Polhovim gradcem 10. dec. (Odgovor na dopis v ,}8lov. Narodu.") Nek tukajšnji pobaim, napol dijak, napol klatež, ki se je najprej šolal v Ljubljani, potem v Gorici, enkrat jo celč mahnil v Zagreb je letos, fco je mesec dni prebil v Gorici, prikorakal domu in je spomladi meseca januarija napadel v „Slov. Narodu" nas Šentjoške farane, da smo sami neumci in da ga ni moža, da bi bil sposoben za županov stol. Tega poba-lina gotovo naše občinske zadeve čisto nič ne zadevajo, ker, kakor so bili naši prednamci; tako smemo tudi mi njih potomci ponosni biti na svojo Čast in dobro ime, ki ga vživamo, in ga nam mora pripozoati vsak pravi rodoljub. Kake više inteligence, kakor nam opomni omenjeni dopisec, gotovo pri priprodtih hribovcih ni treba iskati, ali toliko uže umemo omike, da svoje občinske zadeve pošteno, natančno, omenjenemu pobalinu gotovo v najmanjšo kvar opravljamo, ter smo pri vsaki volitvi, ali kedar je sploh kaj veljalo za narodno stvar,, stali trdni kot skala za narod, in naše geslo je bilo in bo „vse za vero, dom, cesarja*'. — V dopisu od 16. novembra nam omenja o neki ,,narodni šoli", ki po njegovem mnenji bi gotovo mogla v prav kratkem časa stati, da bi v njej mladina zajemala najvišo omiko. Mi sami se dobro zavedamo, brez njegovega sveta, da je šola res koristna naprava, ali v tacih okoliščinah, kakor smo tu, bi pri najboljši volji ne mogli zadostovati novi šolski postavi. Fara je silno raztresena, hiše posaoaesoe, tako da bi otroci moral; po 2 uri daleč, poleti v silni vročini, pozimi v hudem mrazu ter debelem snegu hodni, da bi dobili najviše inteligence, ka&or jo tudi omenjeni pobalin , čeravno je išče kakor nekdaj Telemak Ulisa, sam ne more dobiti. Nadalje napada tukajšnjega velecenjenega rodoljuba gosp. župnika, da ne skrbi za omiko svojih faranov in nima ljubezni do naroda. Tukajšnji viaokočastiti gosp. župnik ima gotovo najboljše za blagor io srečo svojih faranov vneto srce , zato tudi najboljše ime ter veljavo pri vseh faranih ter vseh vriih rodoljubih, in se ga bomo tudi gotovo s ponosom ter hvaležnim srcem spominjali mi in naši zanamci, dokler se bode čuio o njegovem blagonosnem delovanji med nami. Toraj tudi nič bolj ne želimo, ko to, da bi gospod župnik še mnogo, mnogo let med nami pastiro-vali, nam gotovo v največe veselje in blagor. — Omenjenega pisca pa opozorimo, naj gre svojo umazano robo drugam ponujat; pri nas smo ga siti do grla. Mi bomo uže svoje občinske zadeve brez njegovega puhlega 3veta dobro oskrbovali ter omiko nikdar po njem merili. Janez Gerdadolnik, župan. Jakob Skvarča, svetovalec. Anton Tominc, svetovalec Iz Radeč 7. dec. (Potno predavanje g. R. Dolenca.) Petega novembra t. 1. predaval je v naši šoli gosp. Dolenc, vodja vino- in sadjerejske šole na Slapu, o vino-in trtoreji. Gosp. vodja ogledal si je v to svrho prejšnji dan vinograde in kleti v obližji. Dejal nam je, da je vinoreja v naših krajih še prav na primitivni stopinji. Dale omenja trte, katere bi pri nas najbolje ugajale. Za bela vina priporoča: kraljevino, ortiiber, rulander, pikoiit, sipo in španijol (iašna, gutedei). Slednja prav zgodaj zori; njeno grozdje se lahko proda za na mizo. Za črna vina omenja: portugalko, burgundca, črno ri-bolo in frankinjc Navaja tudi zeleniko, katera je zbog perja za ute pripravna. Lipovščine ne priporoča , ker jako pozno zori; še v Vipavi redkokedaj popolnoma dozori. Riesling slabo obrodf, toraj ni priporočati. Ravno tako nista veliko vredna voiovnik in kržatoa, ker jagode razpokajo. Posebno priporoča gosp. Dolenc čisti nasad, ker le na ta način vse grozdje ob enem času dozori. Pri nečistem nasadu se čestokrat zgodi, da so jagode nekatere trte uže popolnoma zrele, med tem, ko je drugo grozdje se trdo. Da se pa vinorejcu ne godi škoda, obere ves vinograd na enkrat. Lahko ae tedaj razume, da vino iz napol nezrelega grozdja ne more biti sladko, marveč je pravi ,.cviček". — Trte naj se po g. Dolenčevem navodu v vrsto sade, in sicer 1 m. na sirokost in 60 cm. narazen. Trtne sorte naj se množeV po živ i ca h, ne, kakor je tu navada, z grubanjem. Gospod vodja grubanje čisto zametuje, ker preveč stane. Naš vinorejec gleda le na to, da vinograd kolikor mogoče dober kup obdela; a dokler grubanja n& opusti, ga bode obdelovanje vedno mnogo stalo. Pri -----412 ___ ___ 413 -— grubanji se narede le stranske korenine, a kremnih nič. Trta opeša prav kmalu, in treba je čez 2 ali 3 leta sopet nove odrastke pogrubati. Trte s krooioiini koreninami pa gred6 daleč v zemljo, dobe dosti živeža iz aemlje, in rode do 20 let brez vsacega posebnega obdelovanja. Govornik omenja, da se le v trtnicab za-morejo vzrediti dobre trte sajenike. Sade naj se pa tako, da pride zadnji popek 2 cm. pod zemljo. Pri dve- in triletnih živicah naj se porežejo vse stranske korenine, kronine pa do 3 cm. Dalje priporoča gosp. Dolenc, da naj se trte sade v vrsto, da zamore do vsake trte in do vsacega grozdja solnce prodreti. Ce so trte sem ter tje nasajene, delajo si ena drugi senco. Tudi ni dobro,