Naši mladiiii za pisanko. Konec je zime. Vsa narava probuja se v novo življenje in brzonoga spomlad ae podaja križem 8veta. da mu ogrne zeleni plašč ter ga obsiplje z dišečim cvetjem. Spremljevalke ao so ji vesele tičice, in koder gre, slade1 ji one, vsaka po avoje žvrgoleč, trudapolno potovanje. Ne zastonj. Koder pride ljuba spomlad, povaodi ae, kakor da že le čaka na njen klic, začne za njo novo gibanje, cvetka iu drevesce, mravljica in bučelica — vsaka božja atvarica vzbudi ae iz spanja, v katero jo je bila trda zima zavila in se napravlja na svoje delo, bodi že to težje ali ležje, vaaka se ga loti pridno in z novo moojo. Človek, alov. kmet v tem ni zadnji. Tudi on je veael brhke apomladi in rad diha nje evrati zrak va-se. Dela ga čaka veliko, a ne boji se ga; kakor da ne čnti truda. prejde od dela na delo, z vrta na travnik, s travnika na njivo, z njive v gorico. Delo podaja delu roko in bilo bi treba kraetu več ato rok, da vae opravi, toda ker ima le dve, suče za to njiji tem bolje in opravi še a koncera tudi tako svoje d»*lo. lu to je potiej veaclje. kedar vidi človek, da je v tem tudi naše mlado ljudstvo pridno in da ga ne užuna nobeno delo. Roke naaih mladenčev in deklet ao sedaj kakor iz železa; nobeno delo jih ne potere in noben trud jim ne prežene veselja iz njih mladih arc. Pozna se to iz njih veselih, šaljivih pogovorov in še bolj iz njih veselega pelja, 8 katerim si slade svoje težko delo. V resnici, pri tacih delalcih, se tali še staršim ljudem arce in vliva se jim nova moč v trde ude, zdi se jim, da so se poleg mladih ljudi še sami pomladili. To je v resnici prav lepo, a žal, da izgubiva sedaj nase mlado ljudstvo že čedalje bolj pravi tir v svojem veselju. Naših mladih ljudi govorjenje ni nič več šaljivo, marveč postane rado pohujšljivo, njih petje ni več nedolžno, marveč je rado nebrzdano in njin obnašanje je večkrati že bolj razbojniško, kakor pa mladeniško. To je velika škoda; akoda je za mlade ljudi same, kajti se v tem le delajo vesele ali veseli, tako v resnici veseli niso. Škoda je za vso aosesko, kajti Bog ne more tam, kjer se žali, deliti blagoslova in naše delo je, če gre za pravo, saiao pogoj, da more vzrasti vsled njega to, kar želimo, od zgoraj od Boga pa pride, da v resnici izraste. Škoda je nazadnje pa še za vse slov. ljudstvo, kajti naše razmere so sedaj po vsem take, da najmanjo reč, ki ni prava, razobesijo naši sovražniki na veliki zvon. Kolikor so v stanu. povečajo še tisto in razneso nas po takem za najgrozovitiae razbojnike. Radi, to nam vsakdo lahko veruje, ne beremo listov, ki služijo našim naaprotnikom, naj so že ti v Celju, Mariborn ali Gradcn, toda setntertje moramo vendar-le pogledati va-nje in tu naa obhaja groza, kaj da ti Hsti prinašajo vae o naših mladih ljudeh. Kdor bi ne poznal naših razmer pa bi tudi ne vedel, komu da 80 ti listi v alužoi, lehko bi se zgrozil nad tacim Ijudstvom, ki doprinaša take, v časih v resnici grcizovite reči. Hudobije, ne, te ne izgovarjamo, kamo li da bi jo zagovarjali in za to naa boli pa vsako tako dejanje tem bolj. čem več želimo, da bi ae ne izgodilo. Ako se je pa vse eno izgodilo mpd Slovenci, od atrani naše mladine, oh, to naa boli v dno arca in akoraj bi želeli, da bi tak, nam nasprotni list prišel unim nesrečnežem v roke, ki so kaj taeega storili. Kakor naa, gotovo bi se tudi njih lotila, ne vemo že, ali bolj žalost ali jeza, da ae je kaj tega izgodilo. Da vržemo na koga kamen, ne, tega mi ne storimo, Se celo takrat ne, 6e si ga zasluži v reanici. Mi torej tudi ne zavračamo naših nasprotnikov, češ, da bi naj prej pred avojim pragom pomeli, predno ao se skolebali pred naa prag. Ali prav zato bi prosili naše mlade ljudi in sploh vse, ki imajo kaj moči do njih, naj skrbž za to, da se povrne med nje atari in po-šteni duh veselja, odpravi pa se izmed njih grdiin surovi duh razposajenosti. Mati mu je iz večine pijanoat, a hči sramota, 6e še ni — jec-a. Bog zna, da privoačimo našim mladim ljudem veselje, obilo veaelja ali to se ne kaže v divjem razsajanju ali umazanem popevanju. Pridne roke pa pošteno srce podaja se lepo dekletu ali tudi mladenču ni na škodo.