Po pošti prejemati: ta eelo leto naprej 26 K — b pol leta , 13 , — , fletrt , , 6 „ 60 , mesec , 2 „ 20 „ Vupravniitvu prejeman celo leto naprej 20 K — b pol leta „ 10, -„ •etrt , , 5 „ - „ mesec , 1 „ 70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. NireCnine in Inaerate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprcjemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2.1.. 17. Izhaja vsak dan. izvzemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 51. V Ljubljani, v soboto 2. marca 1901. Letnik XXIX. Državni zbor. Dunaj, 1. sušca. Pogajanja. Kritične razmere v zbornici, ki sta jih poostrili odločna češka opozicija z dolgimi govori o nujnih predlogih in pa skrajna predrznost Schonererjevih tovarišev, presedajo že vsem treznejšim ljudem. Mučna, neznosna je negotovost, v kateri visi parlamentarizem. Živeti ne more, umreti noče, kakor bolnik se v krčih zvija na javnem odru. Zdravniki poskušajo razna sredstva, toda bolezen se dalje razvija in razjeda živ-ljenske moči. Mnogi so, ki so dali upu slovo, da bi ta parlament sploh ozdravel. Zadnja dva dni je imela samo galerija svojo zabavo v zbornici, kjer Wolf s tovariši in češki radikalci igrajo „avstrijski parlament." Resne obravnave in pogajanja se vršč za zagrinjalom, v ministerski sobi in v raznih klubih. Pogajanja merijo v prvi vrsti na to, da Čehi ustavijo svojo tiho ob-strukcijo in vladne predloge pridejo v razpravo. A že pri tem vprašanju se pojavljajo razne ovire. Mladočehi imajo že velik križ s svojimi radikalci, ki na svojo roko vodijo bursko vojsko. Fresl, Klofač in tovariši so možje, ki slepo streljajo s topovi na komarje. Ob enem pa so Mladočehi v veliki zadregi zaradi svojih volivcev. Ko so Staročehe pomeli v stran, prevzeli so odgovornost za vspehe in neuspehe češkega naroda. In če danes pregledajo bilanco svojega desetletnega delovanja, izkazati morajo pasiva. Ako sedaj ne poravnajo svojih dolgov, imeli bodo hudo borbo pri letošnjih deželno-zborskih volitvah. Vzbudili so duhove, ki jih ne morejo ukrotiti. Jezikovne naredbe, ki so bile prva točka med aktivi, prečrtal jim je z eno potezo grof Clary. To jih boli in peče, zato hočejo in morajo sedaj nekaj doseči, da preprečijo politični svoj polom. Toda primerno koncesijo jim more dati vlada le v dogovoru z levico. Taka koncesija bi bilo češko vseučilišče v Brnu. Dasi bi bilo to mogoče brez škode za Nemce, vendar odločno odbijajo to češko zahtevo in prete z obstrukcijo. Vsporedno s tem pogajanjem mej vlado, Čehi in Nemci se pletejo načrti za osnovo večine v zbornici. „Nemška vzajemnost", ki so jo lani skovali, se je zopet razkosala. Zaslugo za to imajo Prusaki, ki ne poznajo nobene discipline niti dostojnosti. Nova večina je torej mogoča le z desnico in zmernejšimi strankami na levici, ako hočejo poslušati trezno pamet in ustreči opravičenim zahtevam nenemških narodov. A dokler bodo imeli na levici merodajen vpliv možjč, ki prete Čehom s političnimi generali in Avstriji s pruskimi topovi, kakor se je to včeraj zopet zgodilo v zbornici, tako dolgo je nemogoča vsaka poštena sprava. Kritični so torej dnevi za parlament. Danes ali jutri se odloči, ali letos dovoli vojaške novince parlament ali § 14. Vlada se je mogla prepričati, da proti Čehom ne more spraviti pod streho takozvanih državnih potreb. Zato po posredovanju poljskih voditeljev obravnava s Čehi. Kakor kaže, se posrečijo pogajanja, da bodo v ponedeljek rešeni vsi nujni predlogi in da se v torek prične prvo branje vladnih predlog o vojaških novincih in državni žganjarini. Današnja seja je bila nenavadno mirna. Schönerer se je opravičil z boleznijo, a drugi njegovi tovariši so bili danes zaspani. Tri ure je trajala razprava o nujnem predlogu posl. Cingra gledč osemurnega dela v rudokopih, nedeljskega počitka in ženskega ter otroškega dela v tovarnah. Za nujnost so govorili Cingr, Horica, Karbus, Fresl, Hannich in Eldersch. Dr. Ofner pa je predlagal, naj se predlog izroči odseku. Pri glasovanju zbornica ni pritrdila nujnosti, za katero so glasovali samo Cehi in Jugoslovani, Rusini, antisemitje in socijalni demo-kratje. Koncem seje pa se zbudi Wolf iz svojih sanj. Rohnel je nad zbornico, ker je včeraj odklonila njegovih tovarišev interpelacijo gledč odpustkov. Danes je skušal v obliki vprašanja na predsednika vtihotapiti v za- pisnik vso včerajšnjo interpelacijo, a še v surovejših izrazih. Nastal je zopet krik; predsednik zvoni, a Wolf se togoti, tovariši mu divje pritrjujejo. Ko Wolf iztrese svoj srd, mu predsednik odgovori, da ostane pri svoji izjavi gledč interpelacij. Mi le želimo, da bi predsednik tako strogo postopal tudi proti prusaškim interpelacijam, kakor proti češkim. Konec seje ob 3. uri. Prihodnja seja je v ponedeljek popoludne ob 5. uri. Ljubljana in dr. Šusteršič. ii. Kakor smo videli, znaša skupna škoda pri vseh zasebnih in javnih poslopjih ogromno svoto 3,138.100 gld. le nizko cenjena. Jasno je bilo vsem ljubljanskim meščanom, da je zdaj treba skupnega sodelovanja vseh prizadetih, pozabiti se morajo strankarski boji in složno je treba postopati v pomožnem delu. Katoliško-narodna stranka je hitro in rada ponudila svojo pomoč; njeni najboljši možje so po raznih zawtopih z odločnostjo in vnemo delovali za mesto in deželo. V mestnem zboru sta bila dr. Gregorič in Ka-lan, na Dunaju Klun, Povse in tovariši, v deželnem zboru celi klub in po raznih pomožnih odborih so bih naši možje izredno delavni. Hvaležnosti zato niso iskali m je tudi niso našli; nasprotna stranka jo kmalu začela z raznimi napadi na naše moža Ob času, ko se je kanonik Klun na Dunaju najbolj trudil dobiti več pomoči in večjih ugodnosti za mesto in deželo, so ga v »Narodu« najbolj psovali in grdili. Dr. Gregorič je zastavil vso svojo ener-žijo, da reši hišne lastnike propada, in za plačilo so mu votirali v mestnem svetu »in-dignacijo«. — A vse to nas ni zmotilo, da bi ne bili prej ko slej resno in vstrajno delali na rešitev mesta in dožele. Ker zasebne podpore, dasi obilne, niso zadostovale pri tej nesreči, je morala pomagati država. Pomoč od države. Porušena poslopja je bilo treba na novo pozidati ali vsaj izdatno popraviti. Pri stavbah pa je mnogo težav in sitnosti in razni davki so neljuba doklada. V tem oziru je bilo treba državnega zakona, ki določa za nove stavbe prostost davka za prihodnjih 25 let; ta zakon, veljaven za Kranjsko in Štajersko, je bil v državnem zboru sprejet. A zidati so mogli le tisti, ki so imeli kaj denarja, ali so vsaj mogli ga dobiti, veČina poškodovancev pa je bila brez denarja in zadostnega kredita. Dolžnost države je torej bila, tudi z denarjem priti ljudem na pomoč. Vlada je v ta namen državnemu '/boru predložila načrt podpore v tem, da dovoli skupaj 4 milijone za Kranjsko in Štajersko. Od teh 4 milijonov je prišlo na Ljubljano 200.000 gld. podpore in 1 milijon 850.000 gold. brezobrestnega posojila, na deželo pa 530 0G0 gld. podporo in 1,245.000 gld. brezobrestnega posojila in še posebej za trgovce in obitnike je predlagala 35.000 podpore in 100.000 posojila. Vse stranke v državnem zboru so kazale dobro voljo in osoda predloge jo bila zagotovljena; a med tem se je pokazalo, da je škoda dokaj večja, kakor so jo komisije v naglici cenile. Trebalo je novih denarnih sredstev; zato so poslanci nasvetovali k vladni predlogi še dostavek o 3 % posojilu v znesku 1 milijona. Kanonik Klun je porabil svoj upliv, da je pri vladi in poslancih dobil pritrdilo; tovariši so ga krepko podpirali. Ker jo bila zasebna darežljivost nabrala do 26. junija že 600.000 gld. darov v podporo, je bilo za prvo silo nekaj denarnih sredstev na razpolago. 9. julija so objavili državni zakon o podporah, in ob enem je deželna vlada postavila rok do 24. julija za vlaganje prošenj za podporo in posojilo. Prišlo je v določenem Času 824 prošnja hišnih posestnikov za svoto 840 900 gld. nevračljive podporo in za 3 milijone 370.700 gld. brezobrestnega posojila. Poleg teh je še 843 obrtnikov in trgovcev vložilo prošnje za LISTEK. Vse podržavljeno. Z veliko marljivostjo leže nekdo v »SI. Narod« članke pod zaglavjem »Patentovani klerikalizem in še marsikaj«. To so izbruhi poluizobražene duše, ki je zašla na časniško dušno pašo ter se tam preobjedla. Mož začne kako misel, nadaljuje s pričetkom druge in konča zopet z začetkom tretje. Samo to je raz videti iz vse dolge vrste omenjenih član kov, ki samo polnijo predale liberalnega glasila, da pisec klerikalizem sovraži, kar le more, da pa prav jasno ne ve, zakaj. Zadnjič je predlagal, da se podržavita cerkev in bogoslužje. Velikanska ideja, na katero si pa »Narodov« pisec, žal, ne more vzeti patenta, ker so jo že pred njim imeli galikanci in jožefinci. Toda tem se ni obnesla. Clankar v svojem navdušenju za po-državljenje ne pomisli, kam bi prišli, ko bi država se vtikati hotela v vsako reč, ter bi vse podržavila. Naslikati hočemo tu »Narodovemu« član karju črevljarsko delavnico v času, kedar bi podržavljeno bilo vse, torej tudi črevljarstvo. Vse se vrši seveda po določenem poslovniku. Najprvo vidiš vložni zapisnik, katerega vodi učenec Tonče. Vsak kos usnja dobi svojo redovno številko, potem pa pride v dotični referat. Referat za čižme ima pomočnik Jaka, oni za štiflete jo v rokah pomočnika Miklavža, škornje ima v svojem referatu pomočnik Nace, referat za časniške škornje pa »Narodov« člankar. Mojstra soveda ni, imenuje se »gospod nadzornik«. Mi moremo dati gospodu referentu za časniške škornje samo ta svet: Zahteva naj od gospoda voditelja vložnega zapisnika, da mu prideli vsaj nekaj boljše usnje, kot dosedaj. Tako bi bilo torej s črevljarstvom. Kaj pa s časnikarstvom ? Seveda bi delovala posebna naborna komisija, kateri bi se moral podvreči vsak, kedor bi hotel postati časnikar. Ker navadno najbolj kričijo in razsajajo tisti fantje, katerih niso potrdili, bojimo se, da bi pred to naborno komisijo ne doletela »Narodovega« člankarja ista osoda, ker že sedaj tako silno kriči. Sicer pa naj svoje izmučene duše no trudi še nadalje s pisanjem takih člankov. Dovoljujemo mu, da porabi nastopni, čisto v duhu njegovih člankov napravljeni spis : »Klerikalci, kateri imajo kot prvo geslo, ki se ga drže vedno in povsod, bodisi pri volitvah, kjer slepe naš narod, ki je tako ubog in zatiran, da jo že zadnji čas, da se reši robstva, ki mu žuli rame, da krvavo in smo mi liberalci poklicani, mu obvezati te krvave, od klerikalizma mu zadane rane. Klerikalci hočejo luč prosvete, katero naš kmet, do Bedaj hodeč po gosti temi nevede, v kateri so ga držali klerikalci, skrbeči le za Bvojo malho, ki nima dna. Klerikalcev početje, katero je ožigosal naš list, ki se s toliko vnemo za svobodo, prostost in bratstvo, za to staro geslo vseh pravih liberalcev, ki tako nese bično delujejo za narod, kateri ječi v temi klerikalizma, ki je mora našega življenja. Klerikalizem deluje, kakor je v obče znano, tako, da mi ni treba še posebej utemeljevati, ter s tem izgubljati čas, ki ga potrebujemo tako silno v svojo izomiko, brez katere bi v klerikalni temi, ki jo hoče širiti duhovščina, katero mora v svoje nadzorstvo prevzeti vlada. Gospodje klerikalci, nikari se razburjati, čo vas moje ostro pero, nabrušeno z modrostjo moderne šole, katero s tako silnim sovraštvom, kakoršnega ne uči vera, ki jo zlorabljate v svoje namene, kateri vam posvečujejo sredstva, v kojih niste, kakor vemo, izberčni. Klerikalizem s svojimi ekser-cicijami, katero se morajo odpraviti za dijake, preklinjajoče tako krajšanje počitnic, namenjenih v počitek duha, ki si je skozi mesece in mesece, no boječ so truda in napora, brez katerega ugodno živite vi klerikalci. Klerikalizem sovražeča inteligenca bore rada te članke, v katerih govori soroden duh, ki prost klerikalnih spon, v katere hočejo klerikalci šolo, ta paladij naše ustave, katero klerikalci brez patrijotizma, ki ga še nikoli imeli niso, kar jim lahko dokažem, seveda le, ako me bojo prosili olikano, ne tako surovo, kakor more delati le pristen klerikalec«. To bo kot nalašč za nadaljevanje do-tičnih člankov, katerim je po vsebini in slogu sorodno. Ti pa, inteligenca, le Citaj z zanimanjem »Narodove« članke, kot doslej ! „Deseti brat". Po Jurčiču dramatizoval Fran Govekar. Hiša natlačena, veliko gostov — tudi iz provincijalnih mest — jo moralo žalostno oditi od blagajne, ker ni bilo ni jedne vstopnice več dobiti. To je za dramo na slovenskem odru gotovo zelo redek moment. Torej dejstvo je neovržno: »Deseti brat« jo vabil v gledišče z veliko silo. Vpraša se zopet: ali je vabil naš narodni klasik Jurčič — ali jo vabil dramatizator Govekar? Lahko rečemo : Oba. Gotovo je bilo v gledišču kruto malo oseb, ki ne bi bile vsaj enkrat, čo ne večkrat, prečitalo »Desetega brata«. Saj je to podporo. Prošnje so presegale daleč dovoljeno podporo. Kdor ni dobil podpore in posojila od države, iskal ga jo drugod, da je zamogel postaviti novo hišo. Deželni zbor je sklenil prodati ali zastaviti vrednostnih papirjev za deželne potrebe in.je dalje dovolil mestnemu magistratu, da vzame začasno 300.000 gold iz fonda za barje in jih porabi za regulacijo mesta. Rešitev prošnja in razdelitev denarja se je vršila prepočasi, in malo posestnikov je moglo popraviti ali pozidati hiše do zime; manjkalo ]e zato pripravnih stanovanj, in velika stiska je bila za reveže čez zimo. Leto pozneje so se lotili dela vseskozi in dobivala je Ljubljana novo lice. Mažari v hrvatskem Primorju. XXXVI. Vse dejanje in nehanje mažarske državne oblasti obstoji v tem, da razširja svojo moč po hrvatskem Primorju. V sredstvih ne izbira a še manje se ozira na obstoječe dogovore med Ogersko in Hrvatsko. Kar le more pospeševati mažarsko nadmoč, vse se izrab-ljuje, pa če pri tem tudi veči del primorskega prebivalstva trpi največo krivico in škodo. To nam je zopet najbolji dokaz nova pogodba, ki jo je sklenila državna oblast s pomorskim društvom „Adria". Mažarska vlada je zasnovala precej, ko se je polastila hrvatskegaPrimorja, pomorsko društvo slično tržaškemu „Lloydu" ter ga tudi zdatno podpira z državnimi sredstvi. Razumi se, da je pri tem društvu vsaj na zunanje vse mažarsko, saj to hočejo Mažari pred svetom pokazati. To društvo je uživalo že dozdaj vrlo mnogo pogodnost od države, toda društve-niki še niso bili zadovoljni, nego so zahtevali od države še več podpore, katero so seveda tudi dobili, in pogodba glede brodar-stva se je podaljšala in razširila na celih dvajset let naprej. Društvo se je zavezalo, da poveča število parobrodov za deset in da razširi svoje plovitbe na Špansko, Alžir, Maroko in Tunis, ter v Portugal vsaj enkrat na mesec; tudi v Amsterdam, Rotterdam, Antverpen, Hamburg in Kopenhagen se mora ploviti, čim je za to pripravljenega blaga vsaj 100 ton. Celo v Severno Ameriko mora biti društvo pripravno pošiljati svoje parobrode, a za to dobi od ministerstva za trgovino posebne podpore 300.000 K na leto. Toda v vse te luke ne morejo ploviti parobrodi z robo iz Reke, ker se je ne nahaja toliko v tem mestu, nego prevažajo tujo robo dalje, kar pa vendar ni umestno, da ogerska država podpira taka podjetja. Ravno radi tega so se mnogi ugledni trgovci izjavili proti tej novej nagodbi, ter se vladi jeden najkiasičnejih romanov, v katerih diha naš narod, v katerem srečujemo sami sebe, v katerem imamo kar po vrsti vse nijanse originalov in značajev kmečkih in gosposkih, kar jih biva v našem narodu. »Deseti brat« je Jurčičevo najboljše delo, katero samo bi mu spletlo venec prvih pisateljev, da ni ua-pisal nič drugega. In prav zato je korak, katerega se je upal storiti dramatizator, gotovo smel. drzen. Težko je iz romana ustvariti dramo, težko je roman doseči, izjema, da bi ga kdo prekosil. Da ima prav ta roman krasnih dramatičnih prizorov, o tem ni dvoma. Ali koliko je treba predelavati, koliko sestavljati in koliko misliti, da so nebistveno opusti, da se mnogo, kar je v romanu pisanega, nadomesti z dejanjem ? Priznati se mora splošna sodba, da je treba de-jati igro še pod pilo, krepko pilo, da bo vepevala. Videli smo dovršene, krasne prizore, a tudi druf.e, ki so navdušenje, katero so rodili ti posrečeni prizori, utopili, uničili. Torej oglejmo posameznosti! Kdor jo občeval in bival mnogo med narodom, tisti je že srečal premnogokrat bitja a la deseti brat, Krjavelj, stric Dolef. Prav zato ima gledalec žc značaj, masko, mimiko kar ustvarjeno v duši, in naloga igralca je, da z masko, gesto in govorom gledalca očara — ne pa razočara. Torej Martin Spak — naslovna uloga? Mora se priznati, da jo je gospod A. Dobrovolriv po prečno jako dobro zamislil in ponekodi kar pritožili, da ni ravnala korektno, da ni poklicala k omenjenim razpravam prave trgovske veščake, ki bi bili znaii svetovati vladi v tem pogledu. Toda to je stvar, ki se tiče le vlade in njene podpore, huje pa je, kar se je pri tem dogovoru dodalo glede svobodne plovitbe. V dogovoru se izjavljuje ogerska vlada, da hoče izključiti iz svobodne plovitbe vse one pomorske vožnje, za katere dobiva „Adria" državno podporo, a ob enem se pripravlja zakonska osnova pri ministerstvu za trgovino, po katerej se hočejo urediti pooblastila za svobodno plovitev tudi drugih pomorskih društev razen „Adrije", ali z istim dodatkom kakor pri „Adriji." Kaj pa pomeni ta dodatek glede svobodne plovitbe? Dozdaj je država podpirala vse pomorske vožnje v one luke, ki so v zvezi s Hrvatsko in Ogersko ter so dobivala podporo vsa pomorska društva in ne samo „Adria". Po novej odredbi bi mogle zdaj spadati med subvencionirane pomorske vožnje le one v Avstralijo, Švedsko in Norveško, v iztočno Azijo itd. tedaj v kraje, ki ne stoje v nobenej trgovskej zvezi s hrvatskim Primorjem. Sicer pa je vlada že točno določila vse pomorske vožnje za „Adrijo" ter ni izpustila iz tega popisa niti luk niti celih obročij, s katerimi se največ trži iz hrvatskega Primorja. Kaj pomaga potemtakem podpora ostalim pomorskim društvom, katerim jih država ponuja, ker jih ne morejo upotrebiti za kraje, s katerimi nimajo in ne morejo imeti nobenih trgovskih zvez. Kaj ni to lokavo izmišljeno sredstvo, da se ubijejo vsa pomorska društva, in da se tako prilasti „Adria" pravega monopola v plovitbi v vse trgovske luke, s katerimi je do zdaj trgovalo poleg nje tudi ostalo hrvatsko Primorje. Ni li to zopet vse tako izvedeno, da se hrvatsko Primorje še huje zatre, nego je že zatrto? Hrvati imajo na Reki in v Senju svoja zasebna paroplovna društva, ki so vrlo ugledna. V ta društva so Hrvati vložili sila denarja, in zdaj naj jim vse to radi samovolje mažarske propade? In kai more postali s samo trgovino, če se proda vsa le enemu društvu, in še takemu, ki dozdaj ni pokazalo, da je doraslo velikim trgovskim zahtevam posebno v lesnej trgovini? To je tedaj odgovor ogerske vlade na vse prošnje in predstavke primorskih Hrvatov, da jim pomore povzdigniti pomorsko trgovino ter jih tako rešiti gmotnega propada. In hrvatska vlada in hrvatski poslanci na ogersko-hrvatskem saboru bržkone o tem ne vedo nič, premda so pozvani k razpravi omenjene postave k zajedniškemu ministru trgovine izvedenci iz Ogerske in Reke. Bode izvrstno igral. Njegov nastop pri starem Pi-škavu je bil brez prerekanja najizborneji. T«, daj je prodrla resnica, katero jo sicer prikrivala nekam bedasta zunanjost, resnica in skrivnost, ki nam je razodela Martinovo notranjost. Prav zato pa ne sme nikdar, kedar Martin kaže pred ljudstvom nekam indiferentno lice za ves božji svet, vzkipeli njegovo srce. Zato se, je tudi trudil gospod Dobrovolny in pri drugem nastopu to pogodil še bolj moj-Bterski. Tako je bilo tudi pri Obrščaku, ko vrže Miho na cesto. Samo prizor med oderuhom Miho in Franceljem naj pride bolj v ospredje, da gledalci zasledujejo Martinovo opazovanje in prisluškanje, pa tudi skriti gnjev radi oderuškega iztirjavanja. Pohvaliti se mora Lovro Kvas — gospod I)eyl. Neka blagonrčnost, skromnost, mir — a vendar pravi ponos — vse to je dobro zadeto, nekako prav tako, kot nam slika domišljija tega idealnega junaka. In Manica (gdč. Riickova) ? Bolja menda ne more biti po svoji zunanji naravi na odru nobena Menica. Obleka, obrazek, glas—vso — taka je morala biti Manica. Ali težka je uloga zato, ker naj hi bila živahna, a pri tem nedolžno naivna, ljubka, a brez koket nosti. Gotovo se vspne gospica tudi glede tega (kar je že zelo dosegla) na vrhunec. In naš ljubi Krjavelj ? Kdo ne zna vseh njegovih dovtipov na pamet ? Kdo ga nima natančno pred očesom ? Na izust smo se li hrvatska vlada propustila, da se na njo v tako važnem vprašanju niti ne ozro v Budimpešti, in bodo li molčali hrvatski poslanci, če pride ta osnova na pretresanje v sabor ? To je neverjetno, toda do zdaj je po-znato le to, da jih ni o tem še nobeden vprašal. Politi; mi j pregled. V Ljubljani, 2. marca. Delo poslanske zbornice. Mesec dnij so že zbrani naši poslanci na Dunaju, a s pozitivnim, za volivce — davkoplačevalce koristnim delom zbornica še ni pričela, ker tako hočejo nemški ne-odrešenci in, zdi se skoro, tudi vlada, ker bi sicer gotovo našla kako pot iz sedanje zagate. V teh razmerah so pa vendar po-samni poslanci storili, kar so mogli. To je razvidno iz naslednjega. Vloženih je dosedaj 51 nujnih in 319 navadnih predlogov, interpelacij pa je 274. Res, da je mej temi vlogami mnogo takih, ki imajo namen samo ovirati delo v zbornici, vendar je pa mnogo predlogov, pri katerih so se morali predlagatelji dokaj truditi in ki bi bili volivcem v veliko korist, če bi res postali zakon. Vlada je predložila dosedaj 83 svojih predlog. Dela je torej obilo, a z delom se ne prične. Položni rudarjev, Poslanska zbornica je včeraj ob skrajno pičli udeležbi, prisotnih je bilo le nekaj nad 200 poslancev, s 113 proti 108 glasovom odklonila nujnost predloga soc. dem. poslanca Cingra glede zboljšanja položaja rudarjev in posebno glede uvedbe osemur-nega delavnika in nedeljskega počitka. Z a nujnost so glasovali: slovanski c e n t r u m, kršč. socijalci, Mladočehi, opo-zicijonalni Poljaki, Italijani, soc. demokratje in vsenemška zveza, vsi drugi, mej temi baje tudi člani „hrv.-slov. kluba" so glasovali proti, akoravno zastopa posl. dr. Ferjančič rudarsko mesto Idrijo. Nič ni pomagalo, da so razni govorniki kazali na angleški parlament, ki je ravno te dni vsprejel predlog gledč osemurnega delavnika. Soc. demokratje bodo menda sedaj spoznali „ljubezen" liberalcev do delavcev. Češko vseučilišče v Brnu. Dalje časa je že na dnevnem redu opravičena zahteva rnoravskih in drugih Cehov ter njih zastopnikov, naj se čim prej ustanovi češko ali vsaj dvojezično vseučilišče. Storilo se je v tem oziru že mnogo korakov in je bilo tudi dokaj upanja, da se konečno uresniči dolgoletna želja rnoravskih Čehov. Sedaj so pa proti tej zahtevi z vso odločnostjo nastopili moravski Nemci, ki bodo seveda našli podporo pri vseh svojih zaveznikih, in groze vladi naravnost z obstrukcijo, učili dijaki njegove pripovedke. No, gospod Verovsek je v tem »velik-, da zadene ton takih originalov, da jih zadene mojsterski. Toda maska ni bila Krjavljeva! Ni bila — nikdar! Najprvo proč tisti slamnik, ki datira iz dobe zadnjih par let — kot ga nosi kak morostarski kosec. Ta slamnik sam je že tak anahronizem, da človeka zjezi. Krjavlju na glavo pokloitan klobuk, širokih krajev, visoke štule — ki stoji na vse vetrove, obvezan s kakim oguljenim motvozom ! To je Krjavljev klobuk! In obraz? »Zabuhlega obraza je bil,« pravi Jurčič — ergo! .tu tem njegove pražnje jerhovke! To niso bile Kr-javljeve hlače. On je nosil »leskove« — ve rujte, da jih je. Tudi stas bodi bolj upog njen, »zgaran« — potem bo pristni Krjavelj. In vse to popravi najlažje gospod Verovsek, ker drugo že vse ima. Vsi drugi igralci niso tolike važnosti, a pohvalno naj se omenja g Danilo (Dolet), Krivtc (g. Pavšek), Neža (g. Danilova) in jako izvrstni kmet pri Obrščaku, ki kriti-kuje učenje. Maska in kretnja zares narodna izborila. In sedaj — v koliko se je posrečilo dramatizovanje? V prvem dejanju je onega petja za odrom preveč ! Zadostuje jedna kitica! Tista pavza je mučna. Po prvi kitici naj se oglasi Se Martin v ozadju — basta. V drugem dejanju je prizor po Jurčiču jako dober. A pri svatih se pozna, da Govekar ni doma. Ker se že radi zbora privede na oder svatovski sprevod, naj bi se tu porabilo to- ako bi se udala Čehom. No, vlada naj pomisli, s katere strani jej ie pričakovati hujega odpora, kajti uverjena sme biti, da najde v vseh slovanskih vrstah najhuje nasprotnike, ako se ustraši nemSke grožnje. Ogerski agrarci. Stranke v ogerski poslanski zbornici se v kratkem pomnože za jedno novo stranko. Nastopila bo stranka agrarcev, kakoršno imamo tudi v avstrijskem parlamentu. Nje somišljeniki so se nameravali organizovati že pred nekaj tedni in so menili razposlati volilcem svoj program v 50.000 izvodih. Razpošiljatev je pa izostala, ker se je vodi teljem od neke strani namignilo, da sedanji trenutek ni primeren za take poskuse in ne kaže sedaj motiti obstoječih parlamentarnih razmer. — Ogerski agrarci so torej že nekoliko galantneji od naših, ki se niso prav nič ozirali na obstoječe parlamentarne razmere. Dvoboj v nemški armadi. V nemškem državnem zboru so je vršila te dni živahna razprava o dvoboju v armadi, oziroma o tem, kako naj bi se že vendar enkrat definitivno odpravila ta grda navada. V ime centruma je nastopil zelo srečno poslanec dr. Bachem, ki je apeloval na — krščanskega cesarja. Vojni minister je namreč tem povodom dokazoval, da eksi-stira neka cesarska določba iz leta 184-3, ki predpisuje in odobrava dvoboj v armadi. Govornik katoliškega centra je pa dokazal, da se to ne ujema z državnimi zakoni, posebno je pa v direktnem nasprotju s — krščanskim mišljenjem cesarja Viljema. Cesar pri vsaki priliki povdarja svoje krščansko prepričanje, ki označuje dvoboj kot uboj in samomor, in kot takega prepoveduje. Govorniku se zdi torej povsem nemogoče, da bi vladar predpisaval in odobraval dvoboj. »Ako krščanstvo v vladarjevih ustih, končuje govornik, ni samo prazna beseda, ne moremo izvajati druzega, nego navedeno dejstvo.« — Dunajska >Reichspost« dostavlja tem besedam, da pričakuje podobnih besedij tudi povodom razgovora o interpelaciji poslanca Finka in tovarišev v avstrijskem parlamentu. Kralj Edvard v Nemčiji. Danes ostavi Edvard VII. po dosedanjih dispozicijah Cronberg, kjer je obiskal bolno sestro, ter se povrne v domovino. Cesar Viljem ga morda spremi do morja, a gotovo to še ni. Sploh se je minule dni opazilo, da se cesar Viljem ni posebno živahno zanimal za svojega gosta. Pustil je skoro ves čas Edvarda samega in bival v Bero-linu. Nekateri pravijo, da je s tem hotel pokazati, da je kralj Edvard prišel res samo na obisk cesarice Friderike, drugi pa trdijo, da cesar ni hotel še bolj razburjati javnega mnenja, ki ni nič kaj simpatično pozdravilo angleškega kralja na nemških tleh. Bodisi liko tisto pristne kmečke ženit, poezije! Naroden je le pozdrav Krjavljev na ženina in nevesto — vse drugo slabo zamišljeno. Kako sedita ženin in nevesta osamljena — zapuščena! Ne, to ni takozvana »vhodnja« kmečke svatbe. Potem naj pa opuste igralci besede: gollja itd Ne vemo, če so ekstemporirane ali če so Govekarjeve, vemo le, da niso za oder, in da jih Jurčič tudi nima in da nas samo ena taka beseda poniža v družbo ba-rabstva Prelep je prizor na Piškavem domu, takisto v črevljarnici. Najnesrečnejša je scena (četrto dejanje) v Krjavijevi koči. To je iz-kašljana scena — iz lož in od drugocli. Zakaj? Prizor je ganljiv, je razvozijanje cele igre — in tako nesrečen I Naj so prikrajšajo dovtipi Krjavlja Najgloblja resnost — pa Krjavelj — to ne gre. Skrči naj se prizor v koči — v koči naj bo na ognjišču ogenj — itd. Gospod Govekar bo sam po predsinoč-nem večeru najbolje vedel, česa je bilo preveč in česa premalo ! Na vsak način naj se pri Krjavlju črta nekaj pripovedovanj. Pri Obrščaku zadostuje samo to, kako je hudiča presekal. Pesem o starčku — ena kitica čez glavo dovolj — poslušalo bi se lahko samo tedaj, ko bi to pesem pel kak dober zbor. Vse te hibe se gotovo popravijo pri »Desetem bratu« in imeli bomo zopet jedno narodno igro več na našem odru. kakor koli, občevanje res ni bilo kdove kako prisrčno. Sneli o liberalizmu. Pri nekem banketu demokraško-libe-ralnih meščanov budimpeštanskega notranjega mesta je imel min. predsednik Szell daljšo govorancč o liberalizmu in njega potrebi za Mažarsko. Rekel je mej drugim: Pristaš sem liberalnih načel, ne samo radi tega, ker sem prepričan o njih visoki (!) resnici in idealni (!) vrednosti, marveč tudi radi tega, ker so neobhodna potreba za prospeh in blagor O g e r s k c. Ogcrska potrebuje liberalizem, kakor kruha. (!) Toda država, vlada in za--konodajstvo ne zmorejo vsega, sodelovati mora družba. Sami sebi podpišemo smrtno obsodbo, ako nismo liberalni. — Tako in še drugače je hvalil Szcll židovski liberalizem, ker le o tem je govor na Mažarskem, „krasne" njegove posledice se pa kažejo na vseh koncih mažarske polovice, posebno pa pri nižjem ljudstvu. Liberalizem, je rekel tudi, mora imeti svoje korenine v srcih prebivalstva. No, korenin dosedaj še ni bilo opaziti, pač pa bajonete povodom volitev. Napad na ruskega naučnega ministra. Ruskega naučnega ministra, tajnega svetnika Bogoljepowa je 27. t. m. neki Peter Karpovič s samokresom ranil na vratu, ko je vsprejemal ljudi v avdijenci. Napad je bržkone v zvezi s postopanjem naučnega ministra proti vseučiliščnikom, katerim ni dovolil vsega, kar se jim je zljubilo počenjati. Dijaška zarota je bržkone podkupila tega moža, da spravi s sveta strogega načelnika naučni upravi. S tem si dijaštvo pač ne bo zboljšalo sedanjega položaja. Proti katoliške demonstracije na Portugalskem. Španski Iramasoni so prenesli svojo divjo gonjo proti katoliški cerkvi in njenim ustanovam sedaj tudi na sosedna portugalska tla. Iznašli so tudi tam slučaj ala Ubao, le s to razliko, da je hči brazilijskega konzula, radi katere gre vse v boj proti jezuvitom, polnoletna in torej roditelji, oziroma njih podpihovalci niso mogli najti nobenega pravega vzroka za svojo gonjo. V tej skrajni sili so pa proglasili imenovano hčer za — slaboumno in kot taki zabranili vstop v samostan. Sedaj se v Oportu in drugih portugalskih mestih dogajajo povsem jednaki nemiri, kot v Španiji, kar je torej dokaz, da se dela po načrtu. Slovstvo. „Slovenski učitelj" prinaša v svoji peti številki sledečo vsebino: Mi? ... — Meto-dišia obravnava Aškrčeve pesmi „Caša nesmrtnosti". — Domačo naloge. —• Slovstvo. — Šolske vesti. — Drobtine. - „Slovenski učitelj" izhaja dvakrat na mescc in stane celoletno 5 K. Naroča se pri uredništvu v Ljubljani. Dopisi. Iz Podrage, 1. marca. (Domišljavost podraškega Narodovega in R o-doljubovega dopisnika.) Žo dne 19. novembra m. 1. sklenili so na koferenci »Sodalitatis sacerdotum in honorem Ss. Cordis Jesu« v Vrhpolji zbrani vipavski duhovniki, da se zbero dne 6. febr. t. 1. v Podragi na konferenco. Tedaj še pač nihče ni vedel, kedaj bodo obiinske volitve v Podragi. Slučajno so je vršila torej konferenca ravno na dan po podraških občinskih volitvah. Znani »resnicoljubni« podraški dopisnik pa sporoča lahkovernim bravcem »Slov. Naroda« in »Rodoljuba«, da jo »župnik Koller povabil vse služabnike božje »na pojedino«, pri kateri so nameravali slaviti zmago na Božičevih razvalinah«. Dopisnik ima pač živo domišljijo ! Pomilu jemo le bralce »Slov. Naroda« in »Rodoljuba«, ki dan na dan prebavljajo take in jednake laži brezvestnih dopisnikov. Iz Železnikov, 28. svečana. (Zlata poroka.) To pa to! Pustni torek smo obhajali zlato poroko, in sicer prvikrat, od časa obstanka naše fare od 1621. leta. Zbrali smo se v lepem številu ob devetih zjutraj v sta novanju zlatoporočencev sorodniki in znanci njihovi. Opomniti je, da od 38 svatov, ki so danes pred 50 leti spremili mlada poročenca k poroki, ni nobenega več na svetu. V prvi pozdrav stopi starosta vseh sorodnih svatov pred zlatoženina, podavši mu krasno s šopkom okinčano palico, z željo, naj si jo ohrani v prijazni spomin še mnogo let, potem se zvrstinco in odidemo v cerkev. Tam spremita pred veliki altar ženina in nevesto tovariš in tovarišica njihova. Po slovesni sv. maši je bila zlata poroka. Vič. g. duhovnik je slavljencema gorko priporočal, naj danes prav lepo Boga zahvalita za vse dobrote, prejete v dolgi dobi njihovega skupnega življenja in da naj tudi zanaprej v ljubezni in svetem miru preživita še ostale dneve pripravljaje se za srečni odhod v sv. nebesa. Z vso pohvalo se mora omeniti prelepega petja na koru pod vodstvom č. g. J. Levičnika, staroste kranjskih učiteljev in organistov, ki je nas vse danes tukaj zbrane svate podučeval v duhu blagega knezoškofa Slomšeka. Sveta tišina pak je nastala po celi cerkvi, ko so po poroki zapeli na koru staro, a še vedno lepo pesem „o nebeški ohceti." Iz cerkve domov grede peljal je zlatoženina pod pazduho starešina, stara sablja, znan in slavevenčan iz velike bitve pri Kraljevem gradcu, ki je, dasiravno je že davno prekoračil leta tirolske pameti, vendar bil na svatbi sredotočje in duša vse zabave. Pri kosilu, pri časi pristne zlate kaplje, velja seveda prva napitnica poročencema. Govornik je dejal, da upa, da govori vsem tu pričujočim iz srca, ako jima želi, da bi bila srečna do skrajnih mej človeškega življenja, ko jih pa enkrat Jezus k sebi pokliče, naj jih angel božji popelje tja v srečno domovino, da se snideta z vsemi onimi, s katerimi sta danes pred 50 leti veselo svatbo obhajala, in ki so že davno pred njima v dolgo večnost šli. Potem je sledilo lepo petje, rekla se je marsikatera resna in šaljiva, prijatelji in prijateljice so se črez dolgo vrsto let zopet videle in pomenili o otroških letih, ko so skupaj v šolo hodili in mili pi-ijtttolji bili. Kot too^j,«,» »» deklice so se razšli, a danes se snidejo kot sivolasi starčki in mamice. Bliskoma je prihitel čas odhoda, še jeden rokotisk, še zadnji prijazni z Bogom ženinu in nevesti, znancem in prijateljem, in razšli smo se z gotovo zavestjo, da mi zdaj tu zbrani se vsi skupaj na tej zemlji ne vidimo več. Torej z Bogom! R. p. t. d. Tedenski koledar. Nedelja, 3. marca: 2. postna. Aga-pida d. m. ; evang.: Jezus se spremeni na gori. Mat. 17. — Ponedeljek, 4. marca : Kazimir sp. — Tore k, 5. marca: Friderik spozn. — Sreda, 6. marca: Fridolin spozn. — Četrtek, 7. marca: Tomaž Akvinski, cerkv. učen. — Petek, 8. marca: Janez od Boga sp., Tančica Gosp. — Sobota 9. marca : Frančiška Rimi j. vdova. — S o 1 n c e izide 5. marca ob 6. uri 35 minut, zaide pa ob 5. uri 49 minut. — Lunin spremili: Ščip 5. marca ob 9. uri 2 min. zjutraj. —• Música sacra v nedeljo, 3. marca: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Ko ralna maša brez orgelj; gradúale in traetus zložil A. Foerster, offert<-rium dr. F. Witt; po povdigovanju »O salutaris«, zl. abé G. 1. Vogler. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Cecilijino mašo v G dur zl. Ad Kaim, gradúale in traetus »Tribula-tionisa zl. Ant. Foerster, ofertorij »Medita-bor« zl. J. Obersteiner. Dnevne novice. V Ljubljani, 2. marca. Potresno posojilo. V odseku za pomoč ob nesrečah prizadetih po elementarnih nezgodah je torej Šusteršičev predlog prišel na vrsto in je izvoljen poročevalcem krščanski socijalec Steiner. Naša želja je, da se ta zadeva za našo ubogo kranjsko deželo ugodno reši, in jo priporočamo poslancem, da zanjo delajo z vsemi silami. „Narod" se seveda vedno jezi, kadar naši poslanci kaj koristnega store, in tudi sedaj, ko ni vedel nič boljšega povedati, se je razsrdil vsaj nad tem, da je prišel predlog baš temu odseku v roke, in ne proračunskemu. Zakaj pa dr. Tavčar ni ničesar storil? Bi bil pa on spravil potresno posojilo v proračunski odsek! Sedaj ga pa še k seji tega odseka ni bilo! To je pač čudno, in Ljubljančani se vprašujemo, ali je bil zato izvoljen poslancem? Sedaj je nujno, da vsi poslanci obeh klubov delujejo za nujno pomoč — tudi dr. Tavčar! „Primorski List" o „Slovanskem centrumu" piše: „Liberalci so se zdaj lotili javkati; kako je to žalostno, da so slovenski poslanci razdvojeni. Tako „Narod", „Edinost" in „Soča." Na to javkanje ne damo mi nič, ker vemo, da ravno liberalci nemir delajo v celi deželi do najmanjše vasi. To javkanje je neiskreno, je lc zdražba proti kat. stranki, ne želja miru in sprave. Otročja je tirjatev, da morajo biti slov. poslanci vsi v enem klubu samo zato, ker so Slovenci. Tako torej dolžni smo se bratiti tudi s sleparji in lopovi, če so ti Slovenci. To je naravnost judovska politika, a nikdar politika poštenih mož! Naš sklep je: Liberalizem je nesreča slovenskega naroda. Vsi pravi prijatelji naroda so torej dolžni zavirati to nesrečo, ne pa jo še pospeševati. V tem znamenju in spoznanju je osnovan „S 1 o-v a n s k i centrum" in mi ga iskreno pozdravljamo kot vseslovensko katol. organizacijo." f Fran Peterca 6tar. Včeraj ob 6. uri zvečer je umrl v Ljubljani starosta občespoštovane rodbine Peterčevc g. Fran Peterca, hišni posestnik in trgovcc, v 74. letu svoje dobe. Pokojnik, ki je bil svoj čas tudi obč. svetnik ljubljanski, je užival splošen ugled in spoštovanje ter jc kljub svoji visoki starosti do zadnjega se čvrsto udeleževal javnega življenja, v katerem se je vedno kazal kot odločnega, odkritega pristaša katoliško-narodne stranke. Bog mu dodeli večno življenje, njegovo blago rodo-vino pa tolaži ob britki izgubi! - Pogreb bode jutri ob peti uri popoludne. Duhovne vaje na učiteljišču. Za tukajšnje žensko učiteljišče se vrše v Marija-nišču od danes popoludne naprej do vStevši r—: s J..1------ vaje. Za moško učiteljišče je določen čas za duhovne vaje od 10. do 12. t. m. Učiteljstvo na Kranjskem Provi zorični učitelj na ljudski deški šoli v Črnomlju, gospod Ivan Demšar, je imenovan definitivnim učiteljem istotam, deflni-tivna učiteljica na dekliški ljudski šoli v Kočevju, gdč. Gabrijela T s c h u r n, je na lastno prošnjo prestavljena na nemško dekliško ljudsko šolo v Ljubljani, pomožna učiteljica na tej šoli, gdč. Gabr. Cidrich, je postala definitivna učiteljica. II. redni koncert Glasbene Matice se bo vršil v s o b o t o, 9. marca. Kot so-lisiinja sodelovala bo poleg drugih izborna umetnica gospa Jelena Klička-Ne-beska, virtuozinja ra barfi. Umetnica kon-certovala je v Pragi. Brnu, Plznu in drugod z izrednim vspehom, v Ljubljani svirala bo v koncertu transkripcijo Smetanove simfonične skladbe „V 11 a v a", „n o r d i š k o balado" Poenitzovo, „N o c t u r n o" svojega očeta K 1 i č k e, profesorja na praškem konservatoriju in veliko fantazijo za harfo Saint-Saensovo. — Jutri v nedeljo od 11—12. ure imajo mešani skupni zbori, v pondeljek zvečer ob 8. uri pa skupni moški zbori v Glas beni Matici skušnjo za sobotni koncert. Pevci in pevke so prosijo, da pridejo vsi točno k skušnji. Duhovniške vesti s Štajerskega. Provizor pri sv. Juriju v Slov. goricah postal je tamošnji kaplan, č. g. Ant. Šijanec. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Franc Ad-lasnik z Mute k sv. Janžu na Dravskem polju; Martin Agrež iz Leskovca v Dol; Anton Lajnšic iz Dola v Žalec; Franc Lo-vrenko iz Kozjega v Leskovec. Č. g. Franc Cerjak, provizor v Poličanah, je postal zopet tamkaj kaplan. Č. g. Anton Drofenik, duhoven v začasnem pokoju, je nastavljen kot kaplan v Kozjem. Razpisana je župnija sv. Jurija v Slov. gor. do 3. aprila 1901. Napadi na dr. Šusteršiča v » Domovini« so dosegli tako mero, da jo moralo poseči vmes celo državno pravdništvo. V štev. 16. »Domovine« je zaplenilo dr- žavno pravdništvo cel članek «Kako smo malenkostni«, v katerem je celjska »inteligenca« nagromadila osebnosti na dr. Šusteršiča. „Slovenska krščansko • socijalna sveča" se udeleži po odposlanstvu jutrišnjega pogreba g. Frana Peterca. Zbirališče ob V, 5. uri pred hišo žalosti na Dunajski cesti št v. 41. Slovenski cerkveni govori v Gorici. Porofiaii smo, da bo v cerkvi sv. Ignacija v Gorioi v postnem času vsak petek ob 7. uri zvečer slovenski govor, bedaj se nam poroča, da bo vsako nedeljo ob polu 3. uri popoludne krščanski nauk v slovenskem jeziku. S tem jo vpeljan po 50 letih zopet slovenski krščanski nauk v goriški farni cerkvi. Krščansko časnikarstvo na Goriškem. »Primorski List« si je pridobil od novega leta že nad 500 novih naročnikov. Resnica zmaguje, ako se za resnico — dela! Na Jeiici je padel v četrtek, 28. febr. iz kozolca 7 letni sinček posestnika Andreja Erjavec, po domače Kukeljna, in je bil takoj mrtev. Liberalno obnašanje Po Ljubljani so te dni Ižanci, polni nevolje do pijavškega župana, sledeče pripovedovali : Dne 27. februvarija ;e bil pri nas na Igu semenj. Ob 10. zjutraj so je peljal g. župnik s sv<_to popotnico k bolniku. Vsi ljudje, celo čifuti, ki so bili na semnju, so se odkrivali in vsi sejmarji počastili sveto Resnje Telo. Nasproti se pripelje župan pijavški, liberalec Franc Jamnik, le on se ni odkril. Duhovnik ga opoiori : Odkrijto se ! Mož zavozi s svojimi sanmi v voz duhovnikov, da je moral voznik, cerkovnik in župnik iz svojega voza. Še enkrat ga župnik opomni: Odkrijte se! Ker vse nič ne pomaga, gre župnik z Bigom dalje k bolniku. Ljudje so se zgledovali nad takim ostudnim dejanjem. Upamo, da poseže državni pravdnik vmes. Bog bo pa sam sodil toliko prevzetnost. — Ta liberalen mož jo pri zadnjih volitvah pete brusil za Luko Jelenca in za Lenarčiča. u_;r ;----i. - ustanovila 28. svečana v Strugah za on-dotno faro. Od »Gospodarsko zveze« je bil navzoč revizor gospod Pele. To je že osma posojilnica v slovenskem delu kočevskega okraja. ¡Samo Slovenci ob Kolpi se še ne ganejo . . Šumi, Kulpa, šumi, pa zaspance zbudi! Iz Preddvora se piše: Pogreb preč. g. župnika Janeza Debcljaka je bil priča, kako vsestransko jc bil ranjki delaven in priljubljen. To jc pa tudi zaslužil, vsaj je bil trideset let duša tako obstrane, širne občine pod lepimi gorami, ki se je vedno in povsodi odlikovala s svojo gorenjsko možatostjo in katoliško odločnostjo. V izbranih, vznesenih besedah je visokočastiti g. dekan Anton Koblar žalujočim župljanom naslikal izgubo tako vrlega duhovnega očeta in blago ljudstvo je dalo svojim čutilom duška pri tako prisrčnih besedah. Solzilo se je pa ž njim vred tudi dvaindvajset duhovnih so-bratov, katerim je srce pokalo žalosti ob rakvi tako ljubega tovariša. Ganljive na-grobnice so preskrbeli sosednji in daljni gg. učitelji. Radi bolehnosti je blag. g. okrajni glavar poslal svojega zastopnika, prisostoval je tudi bi. g. direktor, okrajni šolski nadzornik Andr. Zumer. Ob lepem sprevodu šolske mladine pod vodstvom vrlega tamoš-njega g. nadučitelja, požarne brambe, občinskih odbornikov, Marijine družbe, domače in daljne inteligencije in vseh hvaležnih žup-ljanov smo spremili blagega pokojnika k zadnjemu počitku. Umrl je na Dunaju c. in kr. poročnik redovne ladije v pok. gospod Evgen An-drejka. Truplo se jo prepeljalo na pokopališče sv. Ane v Trst. Izpred sodišča. V Radečah sta bila te dni dva liberalna agitatorja radi neke okrožnico nasproti imenovanju častnih občanov, pri kateri sta prav pošteno lagala, na globo 20 in 50 kron obsojena. štajersko šolstvo. Štajerski deželni šolski svet jo dovolil, da so sme def. učiteljica Marta S u c h o r v Laškem poročiti z učiteljem Robertom 1'lavsakom istotam. Na ljudsko šolo Trbovlje-Vodo pride učitelj Jožef Hribar iz Ribnice na Kranjskem. Na šoli v Trbovljah je imenovan pomožni učitelj Anton Kuhar. Slovenski industrijec odlikovan Izdelki Peter Majdičevega paromlina v Celju bo bili odlikovani na pariški svetovni razstavi z največjim odlikovanjem t. j z zlato kolajno in diplomom de Grand Prix avec Medaille d'Or. Začenjajo spoznavati, »slov. Učitelj« poroča: Liberalni poslanec Molmenti je na Laškem priporočal, da se verouk zopet vpelje v šole, kajti v moralnem oziru so kaže očividen propad, katerega je mogoče le z verskim mišljenjem odstraniti, ker le z vernostjo se je mogoče bojevati proti slabim človeškim nagnenjem. Tako sodijo liberalni možje o brezverski šoli. Ljubljanske novice. Stavljenje s s t r o j e m je pričela v Ljubljani Klein-maverjeva tiskarna. Nemško ime takemu stroju je „Setzmaschine." S strojem se sproti ulivajo črke. Stroj potrebuje samo jedno moč. Današnja „Laib. Zeitung" ima s tem strojem nastavljenih 95 vrstic. Dotični uslužbenec, ki ima s strojem opraviti, mora biti pri svojem delu jako pazen, da se ne zmoti pri ulivanju črk, ker pomot ni tako lahko popraviti. — Nezvest čevljarski vajenec. Včeraj je bil aretovan A. Erjavčev čevljarski vajenec I. Princ. Ukradel je g. Erjavcu denar iz miznice in ga skril v drvarnici. — C redit ver ein kranjske hranilnice ima plačati toliko dohoda-rine, da bi v petih letih zginil ves rezervni fond. V ta namen je sklican za 17. t. m. občni zbor, ki naj sklepa, naj se li društvo razpusti. — Aretovana je bila včeraj dekla Reza Smrekar, ki je svoji gospodinji Frančiški Leuz pokradla več krožnikov, srajc, platna in knjig. — P o n e -v e r i 1 je hlapec M. Mozolj prodajalki premoga Kat. Kuga 14 K. Hlapec je ušel. — Pri novem Franc Jožefovem mostu so sedaj postavili lesen oder v obliki obokov. Štajerske novice. Nov ž i d v Celju. V Hummerjevo hišo v Celju se je naselil židovski trgovec Neureuter ali Reitmayer, ki bo tržil z narejenimi oblekami. iVi SCdlianU Ijuuaivu, pwui ^ — L/ lil i i jv . Celju generalmajor v pok. g. Emil Zamboni pl. Lorberfeld. Umrl je deželni poslanec štajerski za okraje Irding, Grobing, Schlad-raing in Aussee Tomaž K ö b e r 1. — V Šoštanju bodo v kratkem občinske vo-litje. Nemci agitujejo z vsemi silami, da bi vrgli slovensko stranko. Radi hujskanja proti veri bil je znani K r i s t i č obsojen v Trstu na 40 K globe. Občinske volitve v Pulju V Pulju je pričelo nekaj pokati. Občinske volitve bo pred durmi. Mnogi volivci brez razlike Btrank so se postavili po robu gospodujoči gospodi. Dr. Rizzi se je za to hitro pripeljal z Dunaja in govori se, da je mornarico, pa tudi druge že pridobil zase. Tako utegne pri puljBkem obč. svetu zopet ostati vse pri starem in Slovani bodo še dalje pritiskani na steno. Požigalci lesov v tržaški okolici. Iz Trsta se nam poroča : Poročali ete o zadnjem požaru v gozdu nad Sv. Ivanom v nedeljo popoludne. Policija je zasledila krivca. Naj vam povem, kako se je to zgodilo, da dobite pojma o tržaški policiji. Neka deklica je videla o vprašavni dobi v bližini dotičnega gozda moža z dvema otrokoma ; rekla je tudi, da je bil mož od Sv. Ivana iz te in te hiSe. Nato je prišel redar v hišo Sv. Ivan-skega prvoboritelja dr. Slavika, ter povabil očeta imenovanega gospoda, 701etnega starčka, da pojde na komisarijat. Tam je gospod Slavik star. zastonj zatrjeval, da se v nedeljo popoldne niti ni ganil iz hiše, da je bil do pol 2. ure s svojimi unuki na domačem vrtu, da je bil potem pri kosilu v domači družini itd. Vse ni nič pomagalo. Komisar je poklical neko ženo in dve dekleti, ki stanujejo v isti hiši z družino Slavikovo, na katere osebe se je aretiranec skliceval. Te tri ženske bo prišle in potrdile v polnem obsegu navedbe gospoda Slavika Toda to policiji ni bilo dovolj. Skoro dve uri so navijali uboge ženske na vse mogoče načine, če bi se morda zagovorile ter s tem zapečatile usodo g. Slavika. Še le proti 5. uri popoludne je dr. Slavik šel svojega očeta iskat ter se mu jo posrečilo rešiti ga. — Toda najlepše še pride. Policija je poslala deklioo, ki je spravila policijo na sled krivcu, v Slavikovo hišo. Dekle je reklo odločno, da g. Slavika m videla na licu mesta, niti Sla vikovih otrok ter da to ni hiša, katero je navedla, nego, da dotičnik stanuje v hiši zraven. Šti so tja ter našli vprašavnega moža in otroke. Mož je takoj priznal, da je bil v nedeljo popoludne v gozdu, kjer je bil požar, da je kadil ter ni izključil, da je zagnal kak cgorelek ali pa žveplenko v stran. Tega moža pa niso niti klicali na komisarijat, češ, da je očividno, da je stvar nedolžna ter jasno, da mož ni imel slabega namena ! Kako si je razlagati tako strogost na oni in tako milobo na drugi strani V Dr. Slavika oče je častljiv starček, ki še ni imel nikdar opraviti s policijo, a je Slovenec in sin znanega odbornika političnega društva »Edinost«, drugi pa sicer ne uživa najboljšega glasu, a jo rodom Nemec in pristaš italijanske stranke 1 Prvega so mučili celih pet ur, drugega niso niti povabili v mesto ! Tu se vidi jasno, kako upliva italijansko židovsko časopisje colo na slavno policijo tržaško. Slovencem bi radi na vsak način naprtili krivdo požarov v tržaških gozdih. Italijanski podaniki so pa le marljivi delavci, čeprav sta med petimi osebami dva anarhista; ako zgreši kaj takega Nemec, je le nedolžna stvar! Kje je državno prav-dništvo, da napravi konec infamnemu huj skanju, ki dela utis tudi na c. kr. policijo. Žrtva oderuhov. Iz Trsta se poroča, da je 49letna soproga vpokojenega polkovnika Marmocha padla v roke oderuhov. Soprog ni vedel o njenih denarnih zadregah do predvčerajšnjim zjutraj, ko bi se morala vršiti eksekucija. Polkovnik je naročil soprogi, naj reče eksckutorju, naj toliko časa počaka, da se on vrne z denarjem. Ekse-kutor je prišel, a čakati ni hotel. Pričel je takoj svoje delo. „Slišite", dejala je gospa, „ako ne opustite eksekucije, se umorim." Eksekutor je nadaljeval dražbo, gospa Mar-moch pa je odšla v svojo sobo. Skoro je bilo čuti iz sobe ječanje. Ljudje so hiteli tja in videli gospo v zadnjih zdihih. Zastrupila se je. Ko se je vrnil polkovnik z denarjem — -» «•"Artl J n »v» r/nn a Nesreča. I/. Dobrepolj se nam poroča, da se je dne 26. svečana ponesrečil kmet Pirnat iz Kompolj. Pri spuščanji hlodov po plazu se je premalo ognil, pa ga je pritisnil k drugem deblu, da je bil v pol ure mrtev. Delal je za dnino v grajščinskih gozdih. Pri lokalnem prometa na državni železnici se počenši z današnjim dnem prično izdajati na zahtevo strank prepisi prejemnih listov. Ti prepisi se izdajo po želji strank na prejemni ali oddajni postaji. Nesreča v Gorici V hotelu »Pri pošti« v Gorici se jo prigodila velika eksplozija plina. Gospodarja Riesa, natakarja Supa in vratarja Hartnerja je plin vrgel nekaj metrov proč ter jih poškodoval po telesu in po obrazu. Natakar in vratar sta morala v bolnico. Radi motenja vere je bil te dni pred kasacijskim sodiščem konečno obsojen verski odpadnik čevljar Ant. Helbling. Po trjena je bila namreč obsodba okrožnega sodišča v Mariboru, ki je prisodila Helblingu teden dnij strogega zapora, ker se demon strativno ni hotel odkriti pred Najsvetejšim. Kasacijsko sodišče je motiviralo svojo razsodbo s tem, da drugovernika sicer nihče ne more siliti (!), da bi se odkril pri kaki ceremoniji (!) katoliške cerkve, v tem slučaju je pa dokazana demonstracija. Schonererjanska obrekovanja. Iz Prage se poroča, da se je moral te dni zagovarjati radi nemoralnih dejanj katehet Paul iz Tešina, in sicer VBled ovadbe Scho-nererjanskega časopisja. Pri razpravi je pa vseh sedem navedenih prič dokazalo, da je katehet popolno nedolžen. Seveda je katehet oproščen in bo tožil dotične obre-kovalce. Stavec — župnik. Nemški radikalci so se s 66 slučaji nenravnoBti, katere so hoteli obdolžiti katoliško duhovščino in potom zapisnika državnega zbora spraviti brez konfiskacije v javnost, korenito blamirali. 11 slučajev je brez imen, torej brez dokaza, druge slučaje je krščansko časopisje že dokazalo kot zlagane, ali pa so vsled oddaljenosti »dogodb« (Špansko, A'gir itd.) ne moro dognati natančna preiskava. Mej slučaji se sveti celo socijalnodemokraški stavec Abele iz E Kvangen kot župnik, ki je bil radi ne-nravnosti obsojen na tri mesece ječe. Taki so ti »župniki«, katerih nenravnost straši po liberalnem časopisju 1 Revmatisem pregnal s smrtjo. Delavec Oblak iz Zgornje Ravani na Kranjskem služil je pri posestniku Legatu v Gla-nogu na Koroškem. Mož je imel revmati-zem. Pravil je to dni, da se mora napiti žganja in da si bo a tem pregnal revmatizem. Rečeno, storjeno. Oblak se je tako napil žganja, da je pijan obležal na cesti in — zmrznil. Ozdravljen je revinatizma. * * * Cesarska akademija za znanost je prejela za učenjake - botaniko, ki so na menjeni v Brazilijo, od tvrdke Henrik Mattoni več sto steklenic Mattonijevega Giess htiblerja, katere je sprejela z zahvalo. Mati in sin — gimnazijska abi-turijenta. Mej letošnjimi gimnazijskimi abilurijenti v pruski Šieziji se nahaja neka vdova s svojim sinom. Mati je iz ljubezni do sina zasledovala vse študije svojega sina in letos bodeta mati in sin delala zrelostno gimnazijsko skušnjo. Udobno električno železnico imajo v Sain Louis v Ameriki. V vozeh elektriške železnice je telefon, katerega se občinstvo, ki se z železnico vozi, lahko brezplačno poslužuje. Vino sv. očeta. Na južnih straneh valikanskih vrtov ima sv. oče velike vinograde, katere goji s posebno ljubeznijo. Razni špekulantje so se oglasili, ki so hoteli nakupiti to grozdje in plačati tako drago, da bi svota znašala več, nego znaša ves Petrov novčič. Špekulantje so hoteli dragoceno vino iz tega grozdja prodajati po svetu kot „Vino Leonovo". Sv. oče je seve odločno odbil vsiljive špekulante. Vse svoje premoženje sežgal je milijonar Tagiuri. Zažgal je vse svoje vrednostne papirje v znesku 1,400.000 lir, potem se je pa — zastrupil. Angleži proti vojski z Buri Angleški občinski svet v Battersea je sprejel K.ouluoljo, o Iratoro »a poaiva vlada v interesu angleške časti in človečnosti, narediti konec vojne z Buri ter Burom pustiti neodvisnost. Kaj je bilo vzrok smrti angleške kraljice? Razni listi o vzroku smrti angleške kraljice prinašajo naslednjo zanimivo vest: Mlajši brat kralja Edvarda, princ Co-naught je istotako lahkomišljen človek, kakor kralj Edvard. Preteklo leto spoznal se je princ z mlado Američanko, ki je živela v Londonu. Ta ženska je popolnoma zaplela princa v svoje mreže, ter je zahtevala od njega, da se loči od svoje žene ter njo poroči. Kraljica Viktorija je za to zaznala ter je pozvala princa na odgovor. Zahtevala je od njega, naj naredi konec škandalu in se oprosti one ženske. Princ je kraljici Viktoriji odgovoril, da brez te ženske ne more živeti in da je ostavil ne bo. Kraljica se je nad takim odgovorom tako razjezila, da je pala v nezavest in da je več dnij morala ostati v postelji. Sedaj je princ Conaught počel še večje škandale ter se je z ono ženo pričel javno kazati po londonskih ulicah. Kraljica, razljutena nad takim postopanjem svojega sina, pozvala je v Osborne princa in Robertsa, ter zahtevala od Robertsa, da kot vrhovni maršal vojske zapove princu Conaughitu, da takoj mora v Južno Afriko. Princ se je tej zapovedi odločno uprl ter rekel, da je vojna v Južni Afriki veliko hudodelstvo. Kraljico, ki je bila še jako slaba, razljutil je ta prizor tako silno, da jo je zadela kap, in tri tedne po tem dogodku bila je — mrtva. Prebivalstvo nemškega cesarstva. Po štetju dne 1. decembra I. 1. so v Nemčiji uradno našteli 56,345.014 oseb ali 4 065.113 več kakor leta 1895. Na Prusko odpade 34-5, r.a Bavarsko 6-2, Saško 4-2 in virtemberško P3 milijona prebivalcev. Mest s 100.000 in več prebivalci imajo v Nemčiji 33. Leto 1900 vojno leto. Vsled najvišje odredbe z dne 20. iebruvarija se mora leto 1900 všteti kot vojno leto vsemu moštvu, ki se udeležuje ekspedicije v Kini, in ima vsak udeleženec pravico do vojne sve- tinje, ako mu ni bila podeljena pri kaki drugi priliki. Stara angleška prerokba pravi, da se pod vlado sedanjega kralja Edvarda VII. zopet prizna po vsej Angliji vsled reformacije odpravljeni katoliški maši prvo mesto. Sedaj se bnre na Angleškem vsak dan 2850 svetih maš. Papirnati roboi. Francoski higijenik Tb. G u y o t pravi, da so žepni robci, s katerimi se čisti nos, pravo skladišče vseh mogočih mikrobov in prenašalci raznih bolezni. Guyot pravi, naj se nikdar ne rabi jeden in isti robec. Rabi naj se papirnat robec, ki je cenen in katerega ee brez posebne škode vrže proč. To navado imajo tudi Japonci, ki vržejo papirnat robec proč, kakor hitro so ga jedenkrat rabili. Guyot ne pove, kako bi bilo po ulicah, ako bi ljudje metali prcč papirnate robce. Ali bi se potem še bolj ne širile bolezni, ako bi ob vsakem koraku ležal tak robec? Treba bi bilo v vsaki ulici potrebnega mesta, kamor bi se metali taki robci in potem zažgali. Koliko je ljudi na svetu? Na vsej zemeljski kroglji je po približnjem računu sedaj 1.566,000.000 ljudi in sicer v Evropi 380 milijonov, v Aziji 860 milijonov, v Afriki 180 milijonov, v Ameriki 140 milijonov in v Avstraliji 6 milijonov. Mej Berolinom in Hamburgom se namerava zgraditi elektriška brzoželeznica, ki bode prevozila to progo v 5 četrt urah. V eni uri bode baje prevozila 200 km. * * * Kaj pa »inteligenca«? Uzor naše liberalne »inteligence« je gospod Miroslav Malovrh. Mož je urednik »Naroda« in »N o -vic«. »Novice« so namenjene »neumnemu kmetu«, »Narod« pa — »inteligenci«. Zanimivo je primerjati, kako isti mož piše v oba lista! V »Novicah« piše: »Nauki sv. Alfonza Liguorija so nam popolnoma neznani in odkritosrčno povemo, da nas tudi čisto nič ne zanimajo«. To je za kmeta. Za »inteligenco« pa piše, da »Liguori« uči »svin|arije« in krivo prisego, ter dan na dan prežvekuje to psovke. V »Novicah« piše, da »parlament nima glede verstva nič govoriti« , v »Narodu« pa, da se mora cerkev podriaviti, nerkveno premoženje zapleniti in samostani z državno silo zatreti. V »Novicah« protestira proti napadom na katoliško vero, v »Narodu« pa jo pomaga blatiti z vsemi silami. V »Novicah« piše, da »vidijo nemški nacijonalci v kat. cerkvi oviro uresničenju svojih teženj«, v »Narodu« pa piše, da cerkev dela za germanizaeijo V »Novicah« piše, naj si cerkev pridobi kar mogoče mnogo prijateljev in braniteljev v ljudstvu, zlasti pa mej izobraženci, v »Narodu« pa vsakega branitelja cerkve pod ime nom »klerikalec« blati in uči, da je mej cerkvijo in omiko smrtno sovraštvo. To pač priča o velikem — talentu tega uzora vseh »inteligentnih«. — Iz včerajšnjega »Naroda« pa smo zvedeli senzačno novico, da je dr. Šusteršič »res brhka, zvita glavica«, in da je »na koteriji, brezumnem, z omiko na tanko polakiranem Btvarstva nestvoru (') obupal« ! Dr. Šusteršič uči baje sledeči nauk: »Liberalec, vlezi se na tisti del svojega grešnega telesa, ki se giblje vedno transverzalno; delati smeš le to, kar vidiš mene, namreč: slovenski narod z nevrednimi duhovniki vred gledati, trgovine z vero kot monopolet z menoj udeleževati so, pope v zavezanem žaklju z žemljicami dražiti; žepe si napolnivši, pa odprto roko z razprostrtimi prsti v isti plošči pred nos! To so »blage, golo človekoljubje pihajoče besede«. Dr. S. je »od same pobožnosti zvito-roki klerikalni junak«. »Klerikalna koklja« 1 »Največji šnopsarji in pretepači so klerikalci«. »Maziljeni zaupniki«, »krumpasti meteorji«. — »Rodoljub« poučuje v »Nedeljskem premišljevanju« svoje »ljube brate v Kristusu«, da so farovži kraji detomorov, duhovniki počenjajo sodomski greh, oni so »farovške žabe«. Kako nesramen je »Rodoljub«, se vidi iz te notico: »Ljubljanski škof berači po celi deželi za svoje zavode, v Ljubljani pa kupuje za klerikalne gospodične pušeljce za plese«. Dokazano je že davno, da je to laž, a »Rodoljub« jo vedno zopet prinaša. Sedaj napada tudi že »Vincencijevo družbo«. Sploh je ves „Rodoljub" poln samih infamij. „Edinost" pa je toliko — „poštena", da očita našim poslancem „blas- femijo", ker s takimi ljudmi nočejo sedeti v enem klubu! To je — „inteligenca* 1 Sejmi po Slovenskem od 4. do 0. marca. Na Kranjskem: 4. v Višnji gori, Novemmestu, Preski in na Uncu; 5. v Črnomlju; 7. v Zalogu in v Sodražioi; 8. v Ljubljani; 9. na Brezovici. — Na Slov. Štajerskem: 4. na Vranskem in v Gor. Ponikvi; G. v Ptuju ; 8. na Pilštanju. — Na Koroškem: 4. v Milštatu in Špitalu. — Na Primorskem: 7. v Gorici; 9. v Kobaridu. Društva, (Mestna hranilnica ljubljan-s k a.) Meseca februv. 1901 je uložilo 842 strank 497,686*98 K, 602 strank pa dvignilo 306.998-86 K. (Mestna hranilnica v Kranj i.) V mesecu februvariju 1901 vložilo je 384 strank 112.206 K 88 h, vzdignilo 262 strank 65.413 K 72 h ; 12 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 17.560 K. — Stanje vlog 2,395 532 K 85 h, stanje hipotečnih posojil 1,641 468 K 88 h, denarni promet 287236 K 90 h. (Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu februvariju 1901 je 204 strank vložilo 39.466 K 12 h, 182 strank dvignilo 36.341 K 28 h, 28 strankam se je izplačalo posojil 41.400 K. Denarni promet 216.124 K 78 h. Narodno gospodarstvo. Naie mlekarstvo. (Dalje.) Znana nam je tudi sirarna, za katero je dal deželni odbor zdatno podporo, kmetijska družba menda 200 gld. iz blagajničnib preostankov, po kateri pravici seveda ne vemo, in vrh vsaka še 1000 gld. brezobrestnega posojila, tako se vsaj govori, in za vse to se je zidala hiša na tujem zemljišču, do katere ima društvo le 10 let pravico, potem pa lahko pobere kopita ! Vsekako malo čudno gospodarstvo ! Če se da podpora, naj bi se vendar tudi gledalo, da se vestno porabi, ko se gospodari z ljudskim denarjem. Pred vsem naj bi se pa gledalo na dobro izdelavo in zorenje sira, kar se sedaj prav nič ni storilo. G. ra\natelj Pire je bil sam vsak mesec v nekaterih sirarnah, včasih še po večkrat, videl izdelavo, gledal zorenje in ni vedel ali ni hotel, kar je menda izključeno, ljudi opozoriti na najjednostavne napake pri izdelavi, na izdelovanje, na zorenje itd. Sedaj zabavljajo ti ljudje, ki so sami krivi in bi imeli pred vsem dolžnost skrbeti za zboljšanje žalostnih razmer, kakšen je sir v Bohinju. Njih glasila pišejo skoro gotovo po njih informacijah, da je sir vsako pot za gnojišče, ko niso ničesar storili, da bi postalo bolje. Le v Bohinju se izdeluje vsako leto 60—70.000 kg. sira, ki se je zadnja leta prodajal po 50—55 kr. kg Ko bi bila izdelava pravilna in bi imela kmet. družba na razpolago praktičnega veščaka, ga bi vsaj 10 kr. vsaki kg. lahko dražje prodali. Zapravili so torej vsako leto na tisoče narodnega premoženja in zdaj vpijejo nad nehvaležnostjo klerikalnega Bohinja. Kakor v Bohinju je tudi drugod, kar bo lahko potrdil vsak, kdor raz mere pozna. Ni pa dosti, blago samo proizvajati. Kmetje izdelkov ne morejo doma porabiti, poiskati si morajo odjemalcev, da spravijo vse kolikor mogoče v denar. Čudno je pa postopanje, Bnovati mlekarnice in sirarnice, potem jih pa pustiti lastni razumnosti, naj gredo srečo lovit s svojim maslom in sirom. Kmetje sami ne razumejo veliko o trgovini, ne vedo za odjemalce, ne poznajo reklame, za katero jim manjka tudi pripomočkov. Ni nam pa znano, da bi se v tem oziru kaj več storilo, kakor da se je z vsemi sredstvi zabavljalo proti zadrugam, ki so hotele ta važni del našega gospodarstva prevzeti. Dobro, pokažite nam torej pot, povejte nam kupce, ki dobro in zanesljivo plačajo, iščite, potrudita se, da spoznamo vašo resnično ljubezen in navdušenost za naš napredek, pokažite v dejanju, da želite in delate kmetu dobro, potem pa gospodarskih društev, ki vam sedaj ne dajo miru, treba ne bo. Res Čudna je slepota nekaterih ljudi, ki sami ničesar ne store in skušajo na vsak način za-braniti, da bi niti drugim kaj storili. To je najvišje narodno delo! (Konec prih.) Darovi. Za J e r a n o v o dijaško mizo: G. J. Novak, župnik v Žalini 10 K. — G. J. Soukup, župnik v Stari Oselici 10 K. — G. J. Tavčar, župnik v Lešah, 10. K. — G. Anton Mezeg, župnik v Podkraju 5 K. — Zbirka po č. g. dekanu Fr. Kummerju v Stariloki 11 K. Zbirka g Dom. Janežu 11 K, 40 h. G. g. Malovrh, župnik v St. Vidu namesto venca na grob gospoda župnika De-beljaka 10 K, — G. Jan. Pfajfar, župni upra vitelj v Javorjah 10 K. — Bog plačaj! Telefonska in brzojavna poročila, Planina, 2. marca. Pri volitvi novega občinskega odbora v Planini je soglasno izvoljenih 20 mož kat.-narodne stranke. Dunaj, 2. marca, čaje se, da je Korber ponudil Cehom, ako odnehajo, osnovanje češkega vseučilišča v Olu-muoa. Nemški poslanci iz Moravske taki univerzi odločno nasprotujejo ter so nasprotni tudi utrakvistični univerzi v Brnu. Dunaj, 2. marca. Definitivna volitev predsedstva državnega zbora bode 8. marca. Dunaj, 2. marca. (C. B.) Odsek, ki se je posvetoval o izjavi nadvojvode Frana Ferdinanda, je vsprejel v sinočnji seji sklep, da se ista z dolžno hvaležnostjo spoštljivo vzame na znanje. Dunaj, 2. marca. V obrtnem odseku je pojasnil min. Call, da je že iz-gotovljena predloga o premembi zakona glede trgovinskih zbornic in jo vlada v kratkem predloži zbornici. Tudi novela k obrtnemu redu je že izgotovljena, toda ker treba poprej še znslišati inte-resovane zastope, pride prememba o § 5y in 60 samostojno v razpravo. Oporto, 2. marca. Nemiri proti je-zuvitotn in vplivnim katolikom se nadaljujejo. Policija mora stražiti posamna poslopja. — Brazilijski konzul je dobil nalog od svoje vlade, naj odpotuje v domovino. Carigrad, 2. marca. Da se bolgarsko -macedonska agitacija omeji, pošlje Turčija 50.000 mož na bolgarsko mejo. Berolin, 2. marca. Rusija je do segla protektorat nad Tibetom in znatno železniško koncesijo s tem, da je obljubila brambo pred agresivno angleško politiko. Tudi nad mongolskimi provin-cijami Kitajske je Rusija proglasila svojo nadoblast. Berolin, 2. marca. Ameriške zje dinjene države priporočajo, naj si vlasti na Kitajskem osvoje le toliko zemlje, kolikor je potrebujejo za varnost svojih poslaništev. Nemčija podpira ta predlog. London, 2. marca. Iz Shanghaja poročajo, da je ljubljenec princa Tuana in Tungfusianga, Faišun, organizoval nov upor pri Laučau s 5000 možmi. Naročajte ,Socija!izerrv! Naročila sprejema g. Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č. (Dalje.) „In kuga?" reče Renzo. „Ali ste jo imeli?" „Ne, in ti?" „Seveda! Torej le previdna bodite! Jaz pridem iz Milana. Gledal sem kugi z očij v oči, a preoblekel sem se od nog do glave; toda ta bolezen se lahko naleze od najmanjše stvari. Ker vas je Bog dosedaj obvaroval, pazite se še toliko časa, da mine kuga! Saj ste moja mati! Veselili se bodemo nekoliko časa na račun trpljenja, katero smo morali prestati, saj jaz." „Toda .. ." začne Agnese. „Ej!" prekine jo Renzo. „Sedaj več ne velja ,toda'. Za to ni več časa. Pridite vun pod milo nebo, da se nekoliko pomeniva!" Agnese mu pokaže na vrt za hišo in dostavi: „Pojdi tja; tam najdeš dve klopi. Takoj pridem!" Renzo se na jedno vsede, kmalu pride Agnese in se vsede na drugo. Če bi čitatelj mogel biti tu prisoten in videti ta živahni pogovor, poslušati te zgodbe, vprašanja, odgovore, vsklike, pomilovanje, radost, pogovore o don Rodrigi, o očetu Cristoforo, opisovanje bodočnosti baš tako natanko in določno kot opisovanje prošlosti, prepričan sem, da bi mu to ugajalo do konca. \ Če pa ima ves ta pogovor s črnilom na papirji napisan z mrtvimi besedami brez vseh novih dogodkov, ne zmenil bi se zanj, zato naj raji več ugiba. Naposled Angnese in Renzo skleneta, da vsi vkupe gredo v bergamsko vas, kjer je Renzo že imel dober zaslužek. Časa še ne določita, ker to je odvisno od kuge in drugih okolščin. Skleneta tudi, da se po kugi Agnese vrne domov, da bi tam počakala Lucijo, ali kjer bi jo že čakala Lucia. Mej tem bi Renzo večkrat prišel v Pasturo, da bi videl svojo mater in ji poročal novice. Predno odide, ponudi ji denar, rekoč: „,Še vse imam. Le poglejte! Obljubil sem, da se ga ne dotaknem, dokler ne bode vse urejeno. Če ga potrebujete, prinesite skledico vode z jesihom. V njo vržem petdeset lepih, bliščečih zlatnikov." „Ne, ne", reče Agnese. „Imam še dovolj. Le hrani jih, ker jih bodeš še potreboval!" Renzo se vrne domov s tolažbo, da je našel živo tako drago mu ženo, ter ostane čez dan in noč pri svojem prijatelji. Drugi dan pa zopet drugam odrine, namreč v svojo novo domovino. Tudi Bortolo je zdrav, kajti tudi tam se je hitro vse na bolje obrnilo. Malo jih je še zbolelo. Več ni bilo onih smrtonosnih peg in groznih znamenj bolezni. Navadno so ljudje čutili lahno mrzlico, pokazale so se tudi brezbarvne grče, ki so se pa dale odpraviti kot navadno ulje. Vse se spremeni. Oni, ki so ostali živi, se prikažejo, štejejo se, pomilujejo se in ča-stitajo si mej sabo. Delo se zopet začnč, gospodarji še iščejo delavcev; tkalcev je bilo že pred kugo malo. Renzo kar meni nič tebi nič obljubi stričniku, da takoj začnč delati, ko se stalno naseli v vasi. Mej tem pripravi potrebne stvari, poišče večjo hišo, ki so postale zelo po ceni, preskrbi jo s pohištvom in orodjem, dotakne se tudi svojega zaklada, a vender ne preveč, kajti vsega je bilo dovolj, ker ni bilo za blago kupcev. Potem se vrne v rojstno vas, ki je tudi že vsa spremenjena. Nato pa se vrne v Pasturo; tam najde Agnese z odločnim naklepom, vrniti se domov. Pelje jo s sabo. Ne bodemo opisovali, kaj sta čutila in kaj govorila, ko sta zopet videla stare kraje. Agnese najde vse v prejšnjem stanji in je rekla, da so ji hišo varovali angelji, češ da jc last uboge vdove in revne deklice, ter dostavi: „Kdo bi si preje mislil, da nas bode Bog tudi drugje čuval in na nas mislil, ker je dopustil, da so nam odnesli vse imetje? A poslal mi je od druge strani toliko novcev, da sem lahko vse popravila. Ne vse, kajti balo za Lucijo so mi sovragi tudi odnesli še popolnoma novo, a daruje mi jo druga milosrčna roka. Kdo bi mi rekel, ko sem se tako trudila za balo: ,Ali delaš za Lucijo? Uboga žena! Ti delaš za druge ljudi. Bog vč, kdo bo nosil to platno, to obleko! Za balo Lucije poskrbi dobra duša, katere ti še ne poznaš'." Najpreje poskrbi Agnese, da pripravi lepo sobico za ono dobro dušo. Potem na-suče svile na vretence in si z delom preganja dolg čas. Tudi Renzo rok ne drži križem. Znal je dve rokodelstvi. Tedaj sc loti kmetijstva, podpira svojega prijatelja, ki je bil zelo vesel, da je imel tako spretnega delavca pri roki, obdeluje vrt svoje bodoče tašče, ki jc bil popolnoma zanemarjen. Svojega zemljišča še ne pogleda, češ da jc preveč razmršena vlasulja, katere ne morete dve roki urediti. Niti v svojo hišo ne stopi, ker bi ga užalilo razdejanje. Sklenil je že prodati vse skupaj za kakoršnokoli ceno, in skupilo porabiti za svojo novo domačijo. Oni, ki so ostali živi, čudili so se drug drugemu kot bi od smrti vstali. Posebno so se čudili vaščani Rcnzu. Vsakdo mu častita, vsakdo hoče slišati njegove zgodbe. Mogoče bodete vprašali: ,Kaj je s pregnanstvom ?' Res! Renzo več ne misli na to, češ da so tudi oni že pozabili ta ukaz, ki bi ga imeli izvršiti. Tega ni bila kriva samo kuga, ki je toliko stvari v nič spremenila; v onih časih je bilo kaj navadnega, da so sploh ukazi ostali brez posledic, če se niso precej izvršili, posebno če ni k temu priganjala kaka veljavna in mogočna oseba; bili so kakor krogle iz puške, ki obleže neškodljive na zemlji, če ne zadenejo cilja. To je bila posledica naglice, s katero so se izdajali taki ukazi. Človeška delavnost je omejena. Ker se je preveč zapovedovalo, bilo je premalo pokorščine. Vsaka stvar ima svoje meje. Mogoče hočete tudi vedeti, kako se je Renzo gledal z don Abbondiem. Ogibala sta se drug druzega. Don Abbondio se jc bal, da bi ne slišal o poroki, če je sam' j HI. HV/.ll. de« 1 j o! * »juti. ¡2. popol. 730-8 I 780 6 j 1 7 BI 4-5 | 'si. sever , jvzh.| dež 1 13 6 det | Srednja vierajflnja temperatur«3 8J, normale: 1.4* Cm opa-z.T&aj. stanje toro-ri.tr. I Temperatur« ! I P« Cfliijn ! V.tr.Ti Cena žitu na dunajski boni dné 1 marca 1901 Za 60 kilogramov. Pienioa za pomlad . K 7-73 do K 7*74 » za maj junij » za jesen . Rž za pomlad » za maj junij za j« Bon . . „ 7 00 „ „ 7.02 Turšica za ma) junij . » 5 51 » » 5 52 » za julij-avg. . » 5'63 » » 5'64 Oves aa pomlad . . » 6 65 »» 6 67 » 7-84 » » 7 85 » 7-95 » » 7-96 » 7-70 » » 7-71 » 7-69 » » 7-70 Vozni red avstrijskih državnih železnio, veljaven o O „ zvečer v Kamnik. Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob d. uri 4!t min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ O« „ dopoldne „ „ „ 10 „ zrečer Odprto pismo „Slov. Narodu" v Ljubljani. „Slovenski Narod" piše nesramne laži čez nas in čez našega g kurata Vilka Mlej-nika. Kako pamet ima dopisnik, da imenuje „shod'1 oni pogovor, katerega je sklical kurat Mlejnik dne 24. t. m. pri podžupanu v Rakitniku. Dopisnik kliče glavarstvo na pomoč. Kje je dobil kurat Mlejnik pravico shod sklicati ? kliče „Narod". Ali je kaka postava na svetu, kizabranjuje ljudstvu, da prosi duhovnika, naj pomaga prošnje delati za njih težnje in potrebe in da pride med nje in tam ljudstvu pomaga, svetuje. Da, hvalil je dr. Žitnika in ga bo hvalil, in mi ga hvalimo in ga bomo še volili, zakaj predno je šel na Dunaj, slišali smo in brali tri pisma iz njegovega peresa, tikajoče se tudi osobito naših potreb. Očita dalje „Slovenski Narod" v dopisu, da je vprašal kurat Mlejnik, koliko glav imate v vasi. Naročil nam je preje, naj natanko spišemo in preštejemo, naj gremo od hleva do hleva in popišemo natančno število glav, da mu je predno on pride pomagat nam prošnjo delati, natanko povemo. Da bi pa sam v naši vasi hodil v hleve, da bi štel število glav ali sploh si ogledaval našo živino v Rakitniku, ni res. Ni res, da je rekel: „Moramo lagati, drugače ne gre." Stvar je bila taka. Posestnik v Rakitniku, kateri je prošnjo pisal in spisal, katero mu je narekaval g. kurat, je na vprašanje g. kurata, katero je stavil na podžupana: „Ali ste sešteli število glav?" je rekel: ,Ne". Mislim pa, okoli lOOznabitiše več, rekel: Zapišimo 150 (ne 200 kot piše „Narod",), saj se bode itak število krav in govede moralo pomnožiti sedaj pri novoustanovljeni mlekarni. — Res je pa g. kurat g. Mlejnik se je izrazil, da moramo nekaj več zapisati, ker se bode število v kratkem moralo pomnožiti. Za prašiče ni omenil g. kurat ničesar, ampak pisatelj prošnje je rekel: Ravno toliko zapišimo. To služi „Narodu", da na tej podlagi snuje laži in blati poštene ljudi! Naša živina ima v resnici 2 uri hoda na pašnik. Liberalec iz Rakitnika je napačno podučil svojega mojstra. Ali ne veste, da smo zapisali v prošnje, da hočemo imeti napajališče z Matenjci vred? In kje imajo Matenjci z nami pašnik? Ali ni 2 uri hoda daleč? Vaš pašnik je menda v vasi, da Vam ni treba daleč iz vasi, a kakor se kaže in upamo, bodemo Vam pripravili pašnik dve uri hoda, kot ga mi imamo. Laž je dalje, da je prošnje raztrgal, zakaj vse tri prošnje je odposlalo županstvo na Dunaj dr. Žitniku. Res žalostno, da se dobi list, ki prinaša take laži in človek, ki jih piše! V Rakitniku, dne 15. febr. 1901. Tomaž Vodopivec, Anton Bergoč, Franc Ogrizek, Jožef Cernač, Jakob Perenič, Franc Poženel, Tomaž Ogrizek, Jernej Cernač. Lepo meblirana sobica z mesečno plačo 8 gld. s postrežbo vred, odda ne na Mestnem trgu štev. 20, lil. nadstropje. — Razgled je na trg in posebni uhod. Več se izve istotam. 215 1-1 sarna priporoča raznovrstne v izituice po nizki ceni. t 224 1-1 Rodbini Peferca in Karol Pollak naznanjata užaljenim srcem vest o smrti iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, deda in svaka gospoda frana peferca trgovca, hišnega posestnika itd. ki je danes zvečer ob polu 6. uri, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v dobi 74 let mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v nedeljo, 3. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Dunajska cesta št. 41 na pokopališče k sv. Krištofu, kjer bo položeno truplo pokojnika v rodbinsko rakev. Sv. zadušne maše se bodo brale v raznih cerkvah. Pokojnika priporočamo pobožnemu spominu. Ljubljana, 1. marca 1901. Zaiivaia. 22J 11 Ob smrti našega nepozabnega brata, gospoda Rafaela Winkler, začasno upokojenega duhovnika, skazovalo se nam je toliko sočutja, da se čutimo podpisani dolžne izrekati tem potom vsem naj-iskrenejšo zahvalo Zlasti zahvaljujemo pre-milostnega gospoda prošta dr. Elberta, ki je vodil pogreb, mnogoštevilne gospode duhovnike, ki so iz bližnjih in daljnih krajev prišli k pogrebu, častite usmiljene brate, v kojih bolnišnici je pokojnik zadnje mesece iskal pomoči, kakor tudi vse druge znance, | kateri so spremili pokojnika na zadnjem potu. V Idriji, dni 27. februvarija 1901. Žalujoča mati in brata. Zahvala. 21 b 1-1 Podpisana rodbina izreka tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo za mnogobrojno izražena sožalja o priliki bolezni in smrti naše nepozabne matere, stare matere, tašče in tete, gospe Helene Čadež katero smo dnii 27. februvarija položili v prerani grob. Posebno zahvalo izrekamo sorodnikom in prijateljem, ki so se potrudili tako daleč, da so spremili drago ranjko k zadnjemu počitku. Najiskrenejša zahvala tudi vsem darovateljem krasnih vencev, in sploh vsem, ki so se tako mnogobrojno udeležili sprevoda nepozabne ranjke. V Poljanah pri Škofjiloki, 1. marca 1901. Žalujoča rodbina Čadež. VABI I O na IV. redni občni zbor „I. delavskega konsumnega društva na Jesenicah, registrovane zadruge z omejeno zavezo'' kateri se vrši v nedeljo dn6 17. marca 1901 ob 3. url popoldne v gostilni g. Franceta na Savi pri Jesenicah. "V spored: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagiijnikovo. 4. Odobritev računa za 1. 1900. 5. Volitev načelstva. 6 Volitev nadzorstva. 7. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi 220 1 -1 Načelstvo. VABILO 221 1-1 na Vabilo na redni občni zbor „Hranilnice in posojilnice y Žireh, reg'str. zadruge z neomejeno zavezo", ki se bode vršil v nedeljo dnč 10. maroa 1901 ob 3. url popoldne pri načelniku. Dnevni red: 1. Poročilo računskega pregledovalca. 2. Odobritev računa za 1 1900 3. Slučajnosti in nas\eti 222 i-i ISaželstvo. Ako bi bil sklicani občni zbor nesklepčen, vrši se eno uro kasneje drugi občni zbor. ki liode sklepčen, r.e oz'raje se na število udov. Čisto medicin, ribje olje. pri Mariji Deželna lekarna Čubar, Hrvatsko, septembra 1900, Blag. g. MIlan Levsteli, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno dobrog in pristnog medtolnskog rlbjog-olja, katerog že dle časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto jo prijetnega ukusa in lahko prebavljivo Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr. Pozdravljam in ostajam Vam udani 830 21 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenloa 60 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno pošto dež. lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leustefca v Ljubljani. Resljeva oesta št. 1., poleg mesarskega mosta Istrijansko vino. Kmetijska zadruga Vodnjan v Istri (C^ssa rurale Dignano, Istria) ima na prodaj direktno iz kmetskih kleti (3): nad 3000 hektol. dobroga črnega In belega vina od 15 kr. naprej, kakor tudi finega namiznega olja iz lastnih oljk. — Večje partije vina po dogovoru z načelništvom zadruge. — Za pristnost vina iu solidno postrežbo so jamči. 77(9-7) Za načelništvo: Ant. Ms lusa. Ivan Fujman. V slučaju, da zgoraj sklicani občni zbor ne bi b 1 ob določeni uri sklepčen, vrši se ob '/,4. uri isti dan, na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, koji bode sklepčen brez ozira na število vdeležencev. II. redni občni zbor kmetijskega društva v Dolenji vasi pri Ribnici, ki bode v nedeljo dnč 17. maroa 1901 ob 7*4. url popoldne v prostorih g. Ig. Merher-ja v Pri gorici št. 3. Dnevni red: 1. Predložitev letnega računa za 1900. 2. Volitev 3 članov načelstva. 3. Volitev nadzorstva in razsodišča. 4. Predlogi in nasveti. NB. Ako bi občni zbor ob ij,4. uri ne bil sklepčen, prične se pol ure kasneje drug občni zbor, ki sme brezpogojno brez ozira na Število navzočih zadružnikov sklepati. V Dolenji vaši, dne 1. marca 1901. Načelstvo. Tokajski konjak zdravilski in pristni francoski, tvrdke liisquit Iluhniiclie & Comp. po najnižjih cenah pri JPetei* Lassiiik-u v Ljubljani. 211 9—t ii MkiniM mt Dijaški molitvenik. Flos juvenilis Libellus precum in usum studiosae juventutis priporoča prodajalnica kat. tiskovnega društva (XI. Ni o i* li i*« njnki. V Ljubljani, dne 5. f< bruvarija 1901. i&sa ur JLJ um l»IJs% h i Privoz hiš. št. 5 (na Pridali) ki je zlasti za izvrševanje trgovskega iu krčmarskega obrta zelo pripravna, se bode dne 8 marca 1.1. ob 10. uri dopoldne pii c kr. okrajnem sodišču v Ljubljani prisilnim potom prodajala Znaten del najvišjega ponudka bodo mogel vjtnjižen ostati. — Natančneji podatki o dražbenih pogojih, cenilni vrednosti itd poizedo se pri imenovanem sodišču. 186 2 2 c3 -d o u O. H d! ti Mestni magistrat v Ljubljani, dné 12. svečana 1901. 180 2-2 Patentirane ročne in nahrbtne stroje za žveplenje proste in (Ivojnate li r najnovejšega sestava JmaO* brizgainice za žvepSeno-ogijik (injektori) zoper fllokaero £0 20—4 aparate za streljanje ob hudi uri Posebne brizgainice za sadno drevje in vsa druga orodja za sadie- in vinorejo pošilja po najnižjih tovarniških cenah IG. IIELLEll, I >111151 j II. Praterstrasse 40. , a A mmmx^. \ a © a o* n a> H 'H. p o ts o <-i t» C3 o K, .. im [1H- , ^ IM utual", zavarovalna družba za življenje v New-Jarku. Ustanovljena 1842. Z nasprotnim zavarovanjem. Skupno premoženje dne 1. januvarija 1900: K 1489V milijonov. Čisti dobiček v prid zavarovancev leta 1899: K 38,158.423. Jamstvena glavnica za zavarovalne pogodbe v Avstriji sklenjena jo shranjena pri c. kr. ministerskem plačilnem uradu na Dunaji. Glavno zastopstvo za kranjsko: BRATA POLLAK v Ljubljani. i HsBBii^HSill m -O be tt o B > « 05 -a c« £= >o 'e « f a» Zaloga „Styria", „Helikal", „Austria" in ,,Štefanie"-koles prave J. Reithofer-jevih sinov pnevmatike, katero ponudim po isti ceni, kakor v tovarni. Priporočam svojo največjo in najbogatejšo, obče-znano veliko izbero vsakovrstne zl» t onine in srebrnhie v secesiji, posebno styria" lepe poročne prstane prave švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, prstane itd. itd. Namizne oprave (Best ck) in najboljše šivalne stroje \se to po najnižjih cenah in z jamstvom. 28 15 Vabim na obilni obisk in ogled z vsem spoštovanjem Fr. ("mlc*n, iirar in trgovec v Ljubljani, Mestni trg štev. 25, nasproti rotovža Ceniki brezplodno : r-: r;: 1 MWMWp: vptwptTK k ar;: ir;: r;.- mu m: m «•;.- rr. wt w>y. i.* ****** ** „ Naznanilo. Spoštovanim p. t. odjemalcem naznanjam udano, da sem se preselil s svojo manufakfurno trgovino na Stanem tpqu štev. 9 nasproti staro-renomirani prodajalnici klobukov gospoda Josipa poka. Vsakovrstno blago v kamgarnu in cheviotu. Obleke za gospode od 80 kr. naprej, kakor tudi blago za damske obleke, periino blago, platno, srajce za gospode, ovratnike, kravate in najboljši façon-moderci se prodajajo po čudovito nizki ceni. V mnogobrojni nakup vabi vdano in se priroča. 179 3-3 Jiosip Višnar. m*. 1 ) n n a j 8 k a borza. Dné 1. marca. Skupni državni dolg t notab . , . 98-60 Skupni državni dolg v «rebru .... 98-55 Avstrijska zlata renta 4c/0.......118 20 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 98-20 Ogerska zlata renta 4°/0........... 118 30 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..... 93 60 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1673 — Kreditne delnice, 160 gld..... 673 75 London vista ........ . .240-47'/, NentSki drž. bankovci ta 100 m. nem.drl vel .117-37'/j 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dn6 1. marca. 3-2°/0 državne srečke 1. 1854. 250 gld.. 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. , . 4°/0 zadoižnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6"/0 . . . 23-40 19-08 90-45 11-33 181 — 168-— 209 50 95-75 143-25 258-aO Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke l°/c Prijoritetno obveznice državne železnice > » južne železnice 3°/0 > > južne železnice o°/„ > > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld. ... . . 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Ogerskega » „ > 5 > Budimpešt. bazilika-srečke, o gld. . , . Rudolfove srečke, 10 gld..... 106-10 94-25 42H-50 347 70 124-75 99 50 397 -370 — 47-75 59-- Salmove srečke, 40 gld....... St. (Jen6is srečke, 40 gld....... VValdsteinovo srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke........... Akcije auglo-avBtrijske banka. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st v Akcije tržaškega Lloyda 500 gld Akcije južne železnice, 200 gld. sr . . Splošna avstrijska jtavbinska družba Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska preraogarska družba, 70 gld. Papirnih rublje* 100 . .... 189 — 227-— 391 — 57 — 275 50 6310.-828 — 104 25 153,-442— 464 -253-25 Uakup ln prodaja rsakovrstnih državnih papirjev, nrečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Fromese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. ■ Menjarnicna delniška družna „M M 11 C U I., WnllzeilB 10 in 13, DnnaJ, I., AT Pojasnila Tfe» v vseh gospodarskih in flninčnih stvarek; potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vr«!lne»t«!is (»«plrjav in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocef,® obrestovanja pri popolni varnost' <8dT naloženih g(«vnio. "S.M m