Dobrivoje Radosavlfevič: Izvajanje zaključkov Zaključki s posvetovanja o gospo-darskih vprašanjih, ki je bilo nedav-no pod predsedstvom tovariša Tita, so postavili temclje naše prihodnje gospodarske politike. Na teh teme-ljih se pripravlja zvezni družbeni plan za Ieto 1956 in v skladu z njim bodo morali pripraviti tudii republi-ike in lokalne plane kakor tudi plane gospodarskih organizacij. Ko bo iz-delan in objavljen predlog zveznega tfružbenega plana za leto 1956, se bodo lahko tudi drugi organi oblasti in gospodarske organlzacije pobliže in konkretneje lotili izdelave svojih planov. Hkrati pa se pripravljajo še mnoge druge pomembne spremembe v našem gospodarskem sistemu, kl naj bl zagotovile izvajanje zaključ-kov o gospodarski politiki, sprejetih na posvt-tovanju. Treba je t&koj pripomniti, da bo priprava predloga plana ter spre-memb v gospodarskem sistemu zah-tevala dalj časa. O njih bo tekla tudl široka diskusija, ki je neobhodna, zaradi eesar bo preteklo najmanj dva meseca, da bodo plan in te spre-membe v zvezni ljudski skupščini tudi sprejete. Ker gre za večje spre-membe, bi bilo nerealno pričakovati, da bi se le-te lahko izvršile čez noč> Za njihovo izvajanje in za prve re-zultate je neobhodno potrebno dalj časa, ker se od samega sprejctja družbenega plana v ljudski skupšči-ni še ne more pričakovati nobenega učinka. Zaradi vsega tega ne bi bilo do-pustno čakati, da bodo vse te spre-tnembe v podrobnosti formulirane c odredbami družbenega plana in za-konskimi predpisL Na temelju ob-javljenih zaključkov, ki so dali smer-nice bodoče gospodarske politike, pa se lahko že sedaj — in to je tudi nujno — vnašajo sprcmembe v te-kočo gospodarsko politiko. Zvezni, republiški in lokalni organi oblasti Uredniški odbor »Naše skupnosti« NikoU Balog, Nikola Cobelič, Ašer Deleon, Kiro Gligorov, Zdenko Has, Milun Ivanovlč, Petar Iviževič, Jovan Jankovič, Ljnbisav Markovič, Mitra Mltrovii, Ante Novak, Vojhi Popovič, Janko Smole, Tone VratuSa, Teodor Vujasinovič, Danllo VukovK, DuSan Vukovič. Predsednik nredniškega odbora: KIRO GLIGOROV. Glavni urednik: LJUBISAV MAR-KOVIC. UREDNISKI ODBOR ZA SLOVENIJO inl Ivo Klemenčiž, Vasja Kogej, Ini Viktor Kotnik, Mile Smo!insky, Inž. Pavle Zaucer. Predsednik nredniškega cdbora la Slovenijo: inž. PAVLE ZAUCEK. kakor tudl organi družbenega uprav-ljanja gospodarskih organizacij se morajo takoj lotiti tega posla, ker bodo na ta način prispevali k hitrcj-šemu in ucinkovitejsemu izvajanju zaključkov. Na temelju obstoječlh prcdpisov in veljavnega družbenega plana se je treba takoj lotiti izvrše-vanja ustreznih sprememb v smislu bodooe gospodarske politike. Če jih bomo uspešno izvedli, bedo dale te spremetnbe potrebno podlago za lažji prehod v leto 1956. Hkrati s tem pa že zdaj lahko opravimo tudi drugi del posla. Or-gani oblasti In organi družbenega samoupravljanja gospodarskih orga-nizacij morajo že zdaj na temelju objavljeoih zaključkov začeti pri-pravljati svoje plane, programe in projekte. Ze površen pogled kaže, da ni za-ključka a posvetovanja, ki ga ne bi mogli že danes začeti izvajati. Za to obstoje vse realne možnosti. Postop-no manjšanje obsega in sprememba strukture investicij pa nas bosta do-kaj približala postavljenim teme-Ijem nadaljnje gospodarske politike, ki se bo seveda lahko v polnem ob-segu uresiučila šele z družbenim pla-uom za Ieto 1956 in s spremcnibami v gospodarskem sisterau. Hkrati z zmanjšanjcm obsega in s spremem-bo strukture investicij pa bomo da-jali več sredstcv za pospeševanje kmetijstva in krepitev zadrug, za ureditev trga in za izboljšanje trgo-vlne, Izpolnitev obveznosti V toku leta smo v gibanju našega gospodarstva lahko zapazili nekatere nesativne pojave, kl so poeledica okolnosti, da se nismo držali odredb zveznega družbenega plana in ukre-pov, ki jih je za ureditev tega spre-jemal zvczni izvršni svet. Ce bi »e ti ukrepi zdaj na podlagi zaključkov posvetovanja natančno in temeljito izvedli, bi bilo učinkovanjc posledic teh pojavov lahko dokaj blažje in slabotnejše. Naj navedemo nekoliko primerov: Z odločbo zvezne ljudske skupšči-ne je bilo odrejeno, da se 50*/» izred-nega dobička, ki je bil ustvarjen v letu 1954 zaradi porasta cen, vplača na poseben račun in imobilizira. Ta odločba, ki ima res tudi svoje po-¦nanjkljivosti, pa ni bila izvršena še ta okrog 6 milijard dinarjev. V začetku tekočega leta Je zveini Izvršn) svet izdal odločbo o realnih garancijah udeležbe v finansiranju in o prekoračenju stroškov izgrad-nje za kredite, ki jih daje splošni invcsticiiiki sklad. Te obveznosti vc-ljajo za investitorje in garante, a se ne izvršujejo v popolnoett. Po zaUonu o prora-čunu sprejema,?o predstavniški organi oblasti svoje proračune samostojno, prcdvidevajo dohodke in izdatke, kl morajo biti vsklafeni. Toda, muogi organi obla-sti se niso menili za to in nimajo zdaj sredstev niti za najnujncjše iz-datke, kakor so na primer plača uslužbencem. Z odločbo zveznega družbencga plana je bilo odrejeno, da Uudski odbori, oEiroma ljudske republike, krijejo izgube državnih kmetijskih posestev. Pa vendar je zelo malo tistih organov, ki so v razporeditvl sredstev predvidell te izdatke, 6e-prav se ustvarjajo znatno večja sredstva, kakor so prvotno predvl-devali. Mnoge gospodarskc organizacije so tudi v tekočem letu uporabljale ob-ratna sredstva za investicije. Koli-kor je do sedaj znano, znaša to okrog 6 milijard dinarjev. Dohodki od prebivalstva se ne po-birajo v predvidenih zneskih, tem-več kar za okrog 2 milijarde dinar-jev manj kakor v lanskem letu, če-prav so Ietos dohodki kmetov In ostalih davčnih zavezancev glede davka na dohodek za 25 do 30*1* večji, kakor lansko leto. Podobnlh obveznosti gospodarskih organizacij, zadrug ali organov ob-lasti, ki se ne izvršujejo v popoino-sti, je še mnogo. Vrednost neizvrše-nih obveznosti znaša po grobih ra-čunih skoraj 30 miUjard diuarjev, kar nikakor ni malo. Izpolnjevanje teh obveznosti bi se odrazilo zelo ugodno na trgu in ce-nah, in predstavlja zato zelo rcsno nalogo prav v zvezi z zaključki o bodoči gospodarski politiki. Da bi se te obveznosti natančno izpolnjevalc, je treba zavzcti odločno stališče gle-de zmanjšanja drugih planiranih iz-datkov. Brez zmanjšanja širokega programa investicij gospodarskih or-ganizacij, organov oblasti in dru-gih, brez zmanjšanja določenih pro-računskih izdatkov in izdatkov dru-gih skladov, ki niso tako bistveni, ne botno mogli izpolniti obveznosti "5e bi se lotili izvrševanja obstoječih lalog po določilib posvetovanja, je »rav verjetno, da bi morali mnogi 'judski odbori in gospodarske orga-lizacije menjati svoje družbene plane in proračune, 9 čimer ¦>I zmanjšale obseg svojih pred-videnih izdatkov, toda izvršile bi ob-veznosti. Izvrševanje obvezno6ti po zveznih predpisih bo privedlo do zmanišanja sredstev, ki pritiskajo na blagovnl trg in pospešujejo dvi-ganje cen. Izpolnjevanje obveznostl torej nima namena jemati in zmanj-šcvati podjetjem in odborom sred-stva zaradi nekakšnih dopolnilnih zveznih potreb, temved Je potrebno in na.fno, da bl se odstranilo nega-tivno delovanje teh sredstev na ce-ne, s tem pa tudi na standard delov-neara prebivalstva. Če pa bodo pod-jetja In odbori ta sredstva zadržaU, bo njihov pritlsk na blagovne skla-de neposredno škodoval koristim sa-mih proizvajalcev. i Ureditev trga Nestabilnast na trgu s kmetijskiml pridelki je prav tako močan vir ne-gativnih pojavov v razvoju gospo-darstva v Ietošnjem letu. Da bi se ta trg uredil, je bila izdanih vrsta predpisov, nekatere pa bo treba še izdati. Pa vendar smo imeli večje in manjše motnje kljub vsem tem predpisom. Trgovinske zbornice. ki so začele kljob slabostUn in težavam delovati pozitivno, so naletele na celo vrsto ovir s strani organov oblasti, ki bi jim morali posnagaU in jih podpi-ratl. Nekatera podjetja so prekršila (Nadaljevanje na 2. str. spodaj) IZ VSEBINE LJSTA Investicije ' Gradbeništvo Zunanja trgovina Hranilne vloge in potrošniški krediti Jesenska setev, kmetijski stroji in zadružništvo Naše železnice Anketa »Naše skupnosti«: Raz-delitev dobička med komunami in podjetji Potrošniški sveti Izgradnja državne uprave Kako se izvajajo predpisi Nuklearni reaktorji Gospodarske možnosti Etiopije Tečaj politične ekonomije __ (Nadaljevsnje f L strani.) dogovorjene odkupnc cene debelih prašičev in druglii važnejših kroetlj-skih pridelkov, čeprav je to s pred-pisi prepovcdano in kaznivo. Zdaj pa, namesto da bl Ijudski odbori po svoji tržni inšpekciji pomagali trgov-ski zfcornici v izvajanju njenth od-ločb, le-ti to stvar zanemarjajo ali pa tržni inšpekciji celo onemogočajo, da bi vrSila svoje dolžnosti (primer v Sove.m Sadu). Znano je, da preskrbujemo glav-ne preiiranbene proiivode z velikiis težavami in napori. Pa vendar cela vrsta Ijutiskih odborov ne skrbi za to, da bi sc vsitisti, ki se ukvarjajo a o^Siiipora. kaUor na piimer »ŽVto-promet« jn drugi, dižali dogovorje-nih cen. Nskateri Ijudski odbori celo odkrito riastopajo proti dogovorje-njm ccnam in kontrahiranju. Pri tem uporabljajo ra;ne arRumente, ki p* na koncu koncev niso nič dru-gepa, knkor podžiganje špckulant-skih tenr^enc pri kmetovalcih. Na-mesto da bi vplivaii na razvijanje zavesti. »"^p'ra'o šoekulartiske tež-nje za i-» ' 'm zaslužkom, ki ne mo-re»o kor>/'ti" po«pcševanju kroetij-stva In izboijSanju standarda. Ne-marnost Ijudskih odborov priha/a d« izraza tudi pri obvezni od. da bi bilo raako investicijsko vlaganje fhn cen«jLe in racionalnejše in da do»eže čim nčinkovitejše rezultate -v povečanju proiivodnje in naorodneg* dohodka. Mnogi ne pojmujejo, kaj pomeni sprememba strukture inve-sticij. Mislijo, da bomo vclika srei stva, ki jih je dozdaj trošila bazična industrija, otislej vlagali v industrijo potrošnega blaga in kinetijstva. Tu pa puzabijajo, da je trcba obseg in-vesticij zmanjšati in v tetn zmanj-šanem obsegu spremeniti strukturo. Ker se patetntakem obseg invcsticij zmaujšuje, je logično, da se ne bomo mogli loievati velikib objektov in velikih rckoastrukcij, ki so zelo dra-ge in dajejo počasen učinek. Naše gospodarske organizacije morajo pri-praviti realne plane in projekte re-konstrukcij v industriji potrošnega blaga, ki jih bodo mogle finanslrati v prvi vrsti z lastnimi sredstvi in ki bodo dajale v proizvodnji hiter uči-nek. Ker se zmanjšuje obseg investicij, bodo morala mnoga pcdjetja črne metahirgije, industrije stroicv in ko-vinske industrije, kjer koli bo to tnogoče, deloma preusmeriti svojo proizvodJijo investicijske opreme na proizvodnjo blaga za široko potroš-njo. Te možnosti niso majhne, zato pa je treba pravočasno ustvariti vse pogoje za izpolnitev te naloge. Zmanjšanje obsega investicij bo povzrofilo zelo težavne probleme v gradbeništvu. Gradbena podjetja se morajo zaradi konkurence, ki se bo pojavlla usposobiti za cencne grad- njc. To pocenitev gradnje deloma lahko dosežejo s koncentracijo in > nabavo mehanizacije, toda poleg te-ga je še dovolj drugih možnosti. Po-trcbno je cenejše in racionalnejše projektiranje, boljša organizacija de-la na gradbiščih in polno izkorišča-nje mehanizacije. Tiste gradbene gospodarske organizacije, ki tega ne bodo razumele, se bodo že v prihod-njem letu znašle v težkcm položaju, pa tudi pred likvidacijo. Že zdaj je treba odkriti v prora-čunski poiitiki organov oblasti vse razpoke in nerealne zabteve prora-čunskih ustanov. Mnoge zvezne usta-nove so v predlogih predračuna za leto 1956 podvojile svoje zahtcve. Prav verjctno je. da je podobna tudi pri tlrugih proračunskih ustanovah. Zdaj je čas, da se izvršijo analize proračunskih izdatkov in še enkrat pregleda proračunska politika orga-nov oblasti, ker se drugače lahko zgodi, da pridemo v trenutku, ko bo zvezni družbeni plan gotov in sred-stva znana, v položaj, da bomo mo-rali pripraviti proračun na hitro roko in sredstva razdcliti neracio-nalno. Iz teb nekoSiko primcrov vidimo, kako štcvllne nalage nas fakajo t tekoči gospcdarskl poHtikl tn v pri-pravljanju plana. za leto 1956, k»r izha.ia l« xakU«Skov s posvetovanja pri tova-rišu Titu.