»Bes te plentaj! Zlodjeve babe, da morejo tako trdno spati?! Pol ure že zvonim ob tem pasjem vremenu, pa nobena ne sliši, da bi mi prišla duri odpreti." _ Kako je Krivcev Jaka Trpotčevo Nežo snubil. Pripoveduje C—t—č. ada sta se imela Krivcev Jaka in Trpotčeva . 1 ■ 1 Neža — takrat namreč, ko se naša povest pričenja — prav zares rada. Ali se imata tudi še dandanes tako rada, ne vemo. Lepote sicer ni bilo ni na jednej, ni na drugej strani, a to nič ne de; saj ima naše ljudstvo za ta slučaj svoj pregovor: »Vsake oči svojega slikarja!" Lepote toraj ni bilo in ker sta Jaka in Neža prav odločno in z obema nogama stala v siromaškem taboru — zli Mamon toraj nikakor ni imel besede — moramo pač slutiti, tla je tlelo v njijinih srcih nekaj, kar je Jakca vleklo k Neži in Nežo k Jakcu. O, to čudno, nerazumljivo človeško srce! Kake postave je naš Jakec? Na kratko bodi povedano: nikoli ni in izvestno tudi nikoli ne bo stal kakemu slikarju za uzorec. Saj veste, kako je z mladim drevescem tam ra Kiasu, kjer burja žvižga grozovite svoje melodije, ako je dobro re podpieš in ne privežeš. Vse fkrivljeno je in reče ne na visoko, ne na široko. Taka je bila z Jalscem. Normalne človeške visoeire ni dcsegel, ostal je lepo pri tleh. A on se tolaži z mislijo: kaj bi neki kvišku lezel, ko so vsa čevljarska dela tudi pri tleh. Ona dva organa, ki mu služita za transport kosti njegovega rojstva od jednega kraja do druzega, sta mu nekam čudno zasukana. Od zgoraj doli do kolen stojita lepo vsporedno, pri kolenih se tiščita skupaj, od kolen doli pa gresta tako rapidno razsebi, da vstrajata kot, ki meri najmanje — vsak geometer bi nam to pritrdil — petinštirideset gradov. — Krivčev Jaka je toraj čevljar. Pošteno rokodelstvo to. A na veliko Številka 12. Izdaje in ureduje SREČKO M A G O L1 č. Leto II. 1887. našo žalost moramo priznati, da on nikakor ni uzor čevljarskega mojstra; ni mu bilo dano, da bi se bil dvignil na vrhunec čevljarske umetnosti. Kake stare škarpe še zakrpa, da zabrani palcu ali mazincu, ki predrzovito sili iz čeveljske tesnobe, razgled v lepi božji svet. Ce se pa kedaj primeri, da zveriži nove i čevlje na kveder, to je pa že dogodba liistoriške važnosti v Jakčevem življenji. In če se že prigodi ta sila redki slučaj, ni se bati pritožbe, da bi bili čevlji, došli iz Jakčevih rok, pretesni. Izvršujoč čevljarsko svojo prakso, drži se namreč trdo in zvesto devize: noga mora plavati. Zato pa je načelni nasprotnik „mere po nogi"; v izdelkih njegovih rok se prav lehko koraka po morji iz Trsta v Benetke. Ali naj si bo, kakor hoče: njegovo rokodelstvo ga je preživelo do danes in ga bo, ako Bog hoče, do poslednjega vzdiha. Posebnim strastim ni vdan, le duhana ne bi mogel pogrešati. Njega si govorečega niti ne morete misliti, da ne bi vrtil v levici starodavne tobačnice. Z desno roko potrka prav rahlo na pokrivalček, potem pa s palcem in kazalcem zagrabi dišeče in živce dražeče te tvarine ter jo potisne v bakreno-rdeči svoj nos, kateri mu je Bog menda nalašč ustvaril za njuhanje duhana. Posebno se mu zameriš, ako ne vsprejmeš ponujane ti „preže". Tudi Neža ni bila nikdar lepa. Njena mati je čestokrat rekla — takrat namreč, ko Neža še ni bila zakonska žena — „lepa ni posebno, ne, ali pridna je pa, pridna". Hudobni svet pa pravi, da je prav izredno grda. Na obrazi se jej vidijo ona odurna znamenja, ki nam pričajo, da je bila nekoč za kozami hudo obolela. Z gorenje in dolenje čeljusti nam zija strašna praznota nasproti: prav zelo je škrbasta. In to menda ženske lepote prav posebno ne povekšuje. Hodeč omahuje malo na jedno stran, kar nam priča o nekem nedostatku na njenih ekstremitetab. Ali Jakec jo je vender le vzel in ako je njemu prav, mora biti tudi nam prav. To je nam tudi mnogokrat in jasno v obraz povedal, takrat še, ko se je ženil. Ce smo ga hoteli namreč razdražiti, pa smo ga prašali: povej nam Jakec, ima li tvoja Neža desno nogo prekratko, ali levo predolgo? In ko smo ga tako prašali, bil je zares hud. Zdelo se nam je, da je mahoma malo porastel in zavrnil nas je resno in kategorično: tuka je, kakoršno je Bog ustvaril in moja bo in nobenega druzega. In konec je bilo besedij! Kako sta se seznanila?! Poznala sta se pravo za pravo izza otročjih let, kajti krščena sta bila pri jednem in istem kamenu in k jednem in istem duhovniku sta hodila k velikonočnem izpraševanji. Neža je samo za nekoliko let mlajša. Da pa je Jaka na Nežb svoje „oko vrgel", i prišlo je tako le. Jaka je prilezel v samskem svojem životarenji, ne vedoč kedaj in kako, do one dobe, ko človek živo potrebuje koga, ki bi mu „knof na srajco prisil" in „v bolezni kozarec vode podal". To sta namreč glavna dva argumenta vseh onih, ki svojega koraka v zakonsko življenje drugače opravičiti ne morejo. Sam Bog je Adamu rekel, da človeku ni dobro samemu biti, in ustvaril mu je Evo. In mi naj bi ne mislili na ženitev, ko ni treba, da bi ljubi Bog za vsakega posebej in nalašč žensko ustvarjal, ko jih vender toliko po svetu okoli leta. In možijo se tudi že od nekdaj vse rade. Ce pa ima še človek toliko zaslužka, da njemu samemu zadostuje in da bi še za koga druzega kaj ostalo, kaj je naravnejše, nego da mu misli uidejo na — ženitev. Tako se je tudi Jaka začel počasi baviti z mislijo na ženitev, sprva le poredkoma, o prostih urah, a pozneje ga je ta ideja tako prevzela, da je absorbovala vse njegovo mišljenje in vsa njegova čuvstva. Miru mu ni bilo več ni po dnevi, ni po noči. Katero, katero? Kam naj bi se obrnil? Vsakemu, ki je srčnim aferam bolj vajen, ne bilo bi to prašanje tako sitno, a Jakca je spravilo v nemalo zadrego. V našej vasi je bilo mnogo deklet: prav lepih, srednje lepih in grdih. Jakec si je sostavil indeks teh krasotic, seveda v glavi, ne na papirji, kajti pisarske umetnosti si ta vrlina ni prisvojil. Slednji dan je prebiral po indeksu, pri vsakem imenu je prerešetaval okoljščine pro in contra, a pri vsakem se je tudi osvedočil, da je malo upanja, da bi se mu spolnile želje. Lep ni bil revež, in to ni dobro, in imovit tudi ni bil, in to je pa še posebno slabo. Brez teh svojstev je ugodna ženitev jako težavna stvar. Ker pa je bilo ime Trpotčeve Neže tam prav na konci dolge vrste — ker revica ni bila lepa — bavil se je ž njo najzadnje; pri tem imenu se je ustavilo prebiranje, kakor tisti imenitni ogenj v Ribnici, ki se je pri zadnjej hiši ustavil. (Dalje prihodnjič.) Spomeniki rovtarskim prvakom. (Iztesal Pikec.) (Konec.) 10. Ž 1 i n (1 r o v i č u. Tekočina ktera bodi Rada ti po grlu teče; Ena sama prav po godi Nikedar ti biti neče. Prej železo raztopljeno Grlo tvoje bi volilo, Kakor da z vode le eno Kapljo bi se omočilo. Hudomušci govorijo, Da, če tebe bi stlačili, Tako kapljico dobijo, Da še niso take pili. Meni pa takisto zdi se, Da iz tacega izvira Kaplja taka le dobi' se, Ki ne loči se od — šmira. 11. Zaletelu. Izredni tebi so možgani, Modrina! za dovtipe dani. Gotovo ga na svetu ni, Ki boljše bi mašil kot ti. Učena tvoja buča skreše Modrosti take, da ne steše V gozdovih rovtarskih nikdar Najbolj prevejan jih drvar. In kadar kako zagovedno Razdereš, zarežiš se redno: In smehu tvojemu še le, Dovtipu ne, se vsi reže. Pa ti češ v Rovtah kraljevati? Daj vender prej se obtesati, Če sploh se kje tesar dobi, Ki tvojih grč se ne plaši'. 12. Grabusu. V tvojih blaženih prostorih Se življenje še le vname, Kadar čuk debeloglavi Ukati prevzetno jame. Komur ni dtugje prostora V tvoje hrame se zateče; K tebi pride, komur kaka Se pomoč drugje odreče. V tvojej bazni utolaže se Gostom vsakojake želje. Kaj nedolžno, če se plača, Kratil bi komu veselje! Toda kaj bi razpostavljal Nepoklican tuje grehe! Kajti ne samo človeku, Tudi — rilcem treba strehe! 13. Neronu. V svesti si veljave svoje Mirno se na solnci greješ, Praznih burk vrstnikov pasjih, Nero, nič prav ne umeješ. To le srečo tvojo moti In ti dela bridke čase, Ker ti po kosmati koži Bolh se na stotine pase. Vender izmed vseh prvakov Ti mi še najbolj ugajaš, Ker nikjer modrosti svoje, Kakor oni, ne prodajaš. Ako bi volili kralja (Rovtarskega, to seveda,) Tvoji črnosti veljala Moja skromna bi beseda. Š ]) 11 i' c e. Gospodar Penko je imel precej nemarnega hlapca, ki so ga klicali za Spurcela. Kdor je storil kako nerodno, zvrnil jo je gotovo na tega reveža, in ker je bil ta toliko nemaren, da se mu niti zagovarjati ni poljubilo, požreti je moral marsikatero po nedolžnem. Ob košnji pride gospodar pogledat na travnik. Tam vidi, kako je bilo vse slabo pokošeno; kar celi šopi trave so se še videli povsodi. Ker je 1 >i 1 natančen človek, ujezi ga to, da praša: „Kdo je to pokosil?" urce," odgovore kosci jcdnoglasno. „In to?" „Špurce!" ,, Špurce!" Špurce pak je po svojej navadi molčal. Gospodar je pač videl, da hočejo drugi zopet vse na Špurceta zvaliti in zato je sklenil, da jim sedaj malo posveti. „Ako je torej Špurce vse pokosil, zasluži tudi sam Šp urce vse plačilo, kajti da bi ga vsi drugi samo gledali, za to vas nisem najel." In ostal je možbeseda in če prašaš, kdo je dobil plačilo za vse, odgovori se ti: „ Špurce." Iz slovenskega dnevnika. rGospa F. je začela ta teden temelj kopati precej velikemu poslopju ravno nasproti novemu učiteljišču ob Resljevi cesti." — Res fina zabava! Kratkovidni bilja rdi s t. Priobčil Vinko Lapajne. Nada. Krasna je res kot rožica, Kot vila divno rašena — A jaz pa mislim vender le, Da malo preponosna je. Ima res krila svilena Srebra nebrojno in zlata — A jaz pa mislim vender le, Da malo preponosna je. In dasi bolj ponosna še, Kot marsiktera je dekle — A jaz pa mislim vender le, Da bom ji vplenil srčece. Prav rad ubogam majko In dober sem čuvaj: Gorje mu, kdor bi upal K rejenki si kedaj. In da nikdo po noči Se ne prikrade k nji, In revce ne prevari: Pri njej sem vse noči. ' Selški. Ubogljiv s i li. „Sin, pazi na rejenko! Mlade je še krvi, Lehko pač kdo fantičev Še revo preslepi." — Iz bolnišnice. Bolniški sluga (zdravniku, pogovarjajočemu se z nekim gospodom): »Gospod doktor, Čormanu je jako slabo postalo, začel je že grgrati, in po moji skušnji ..." Zdravnik: »Poberite se v vražji želodec z vašimi skušnjami! Jaz pridem takoj za vami." Krošnjarski ponos. Ko je bila nekoč prišla velika žival nemškega Schulvereina v Kočevje potrdit potrte nemške duhove krošnjarske, opisal je unet krošnjar svojemu prijatelju na Dunaji imenitno slovesnost od kraja do konca. Kako izvrstno je moralo biti njegovo poročilo, uvidi se lehko iz naslednjega stavka: »Na meji kočevske deželice je vsprejela visokega gospoda deputacija pravih pravcatih Kočevcev in takoj je videl visoki gost, da je že v sredi vrlih svojih nemških sinov!" Dober vzgled. Ubog pisar, stiskan od vseh strani od upnikov in drugih človeških nadlog, sklene končati tek svojega življenja. Za zadnje groše si kupi revolver in primerja v svojej sobi, kako bi se najbolje pogodil, da bi se mu ne bilo treba še dolgo mučiti. Nastavlja si ga na čelo, na sence, v usta, na prsi, a noben način se mu ne vidi prav gotov. To njegovo poče-njanje opazuje z druge strani ulice ključarski mojster Zverina, bivši dragonec. Dolgo ga gleda in se mu posmehuje v svoji ugodnosti. Pričakuje, kdaj da se bo vender že sprožilo. Vedno bolj in bolj ga jezi, da si pisar tako nerodno nastavlja orožje na svoje smrti posvečeno telesce. Ko le dolgo nič ni, pograbi ves razjarjen klobuk in s klicem: »čakaj, jaz ti pokažem!" hiti v pisarjevo stanovanje. Tam potegne prestrašenemu pisarju revolver iz rok in mu reče: »Tepec, če se hočeš ustreliti, ne bodi tako neroden; ampak tako le nastavi in sproži!" Po teh besedah si nastavi orožje na cence, sproži in se takoj mrtev zgrudi na tla. Da so pisarju po tem vzgledu prešle skomine po samomoru, ume se ob sebi. Vse nič. Bogatej in izredno lepej gospici, ki je imela posebno lepe oči, klanjalo se jej je vse in jej dvorilo, njene oči občudovalo in hvalilo; a ona je na vse po-klone namenjene njenim očem vedno odgovarjala: »To je vse nič!" — Njeni častilci jo toraj nekoč prašajo, zakaj jim poklone o njenih očeh vedno le z besedami »to je vse nič" zavrača. »Gospodje!" odgovori jim krasotica »vi vedno hvalite moje oči, primerjate jih solnci, zvezdam, cveticam, a vse to je res nič proti poklonu, ki mi ga je napravil priprost voznik. Sla sem po ulicah ter srečam nekega voznika, ki se je trudil prižgati svojo pipo, pa je zaradi vetra ni mogel. Ko me ugleda, malo postoji ter mi reče: »Gospica, dovolite da si pri žarkih vaših lepih oči užgem svojo pipo." —t— Logika. Učitelj: »Kadar vas bodem po imenu klical, naj vsak ustane in reče: »tukaj!" ako bi pa koga v šoli ne bilo — pove naj, da ga ni." —t— V cerkvi. Župnik zapazi nekoč, da so verni med krščanskim naukom sladko zaspali. — Zdajci začne kričati: »Gori! gori!" Zaspanci se vzbude ter se plaho prašujejo : „Kje gori?" »V peklu za vas," glasi se odgovor, „ker hodite : v cerkev spat." —t— V g o s t i 1 n i. Nekoč najde gost v gostilni malo cunjo v golaži. »Gospod gostilnar! kaj pa je to!" praša gostilnarja ter mu cunjico moli pod nos. »Cunjica," odgovori hladno gostilnar. »No, pa se cunjica devlje v golaž!" praša gost čudeč se gostilnarjevi hladnosti. »Gospod!" de jezno gostilnar. »Menda vender ne zahtevate, da bi vam za dvanajst krajcarjev dal kar celo suknjo/ —t— Strele. Velike redkve so navadno puhle. Nijeden izdajica še ni dolgo užival sadu svo-j jega dela. Denarja mnogo, malo znanja Dovolj je, da se vse ti klanja. Kdor usti se, da je močan res kot zverina, Priznajte, da je tudi neumen kot zverina. Pregovoru: „Bednk ima srečo !" dostavljamo : »In 1 i z u n! V g o s t i 11 i. I Tujec: »Prosim, dovolite, gospod! povejte mi, kdo sta onadva-le gosta tam pri tretjej mizi; jeden njiju maha in rogovili z rokama in se dere ves čas, da me že ušesa bolijo, — drugi, njemu nasproti sedeč gospod pa ga tiho in mirno posluša?" Domačin: „ Veste, razlika med onima dvema je kakor med glagoloma imeti in biti." Tujec: »Ne umejem vas prav." Domačin: „No, oni kričač in bahač ima nekaj, oni skromni in tihi človek pa je nekaj." —?— 0 P o 1 u n o č i. Balada. — ■ Zložil Drašlarjev Fik. Kaj li pod gradom tam o polunoči, Oj, v temnej, gostej jelševini, Tako bolestno, skrivnostno ječi, Oj, v temnej gostej jelševini? Ko lunin svit v valovih se igra, Ječanje čuje se obupno, Ko veter lehen v vrhih zašumlja, Ječanje čuje se obupno. Pa vender ni to Urša, grajska hči. Ki v jelševini bridko joka ?! Grajščakova gotovo Urša ni, Ki v jelševini bridko joka. Pač pa učitelj grajski, Peter je. Ki v vasi spil preveč je vina, Pijan zdaj poti v grad nazaj ne ve, Ker v vasi spil preveč je vina. Zato pijan tam v jelševji leži, Ko ura polunočna odbije, Zato tako bridko, boln6 ječi, Ko ura polunočna odbije. Pod oknom. Na nebu luna je sijala, A v sobi ljubica je spala; Je spala, jaz pa nisem spal, Ker sem pod njenim oknom stal. Pa nisem mogel je ganiti, Je nisem mogel privabiti, Da k oknu bila bi prišla, Z menoj se pogovarjala. Zato narava je plakala, Plakala je i trda skala, In luna bleda vrh neba Bridkost je mojo čutila. Oj, bedo mojo je čutila, Debele solze name lila — — . Saj niso bile to solze, Oj, bilo je le — škaf vode Primera. Prosjak: »Ponižno prosim kakega milodara, saj vidite kako zelo sem potreben." Gospod: »Lehko bi še delali, dovolj ste močni in tudi zdravi." Prosjak: »Kaj ne veste gospod, da berača delat siliti, je toliko, kakor mačka učiti orat. K. V šoli. Učitelj: „No, France! zakaj si včeraj v Štem-piharjevega Boštjana kepo snega vrgel?1 France: „Oh, ne zamerite, gospod učitelj! Saj bi mu rajši kamen vrgel, pa ga nisem mogel, ker je bil primrznjen." A. K. Na ulici. „No, oče Rapinee; od kod pa, od kod, tako zgodaj ?" „1, k Šterbencelju sem šel onega prešiča klat, ki jim je sinoči poginil." A. K. H u d a 1 o s t. Ko je Adamov Jože utonil, da ga niso štiri tedne dobili iz vode, vskliknil je nek budalež : „Revež je moral gotovo lakote v vodi poginiti!" A. K. Kdo je kriv. A.: „Ali mi veš povedati, kdo je kriv, da izhaja lažnjiva „Grazer Tagespost" po dvakrat na dan?" B.: „Ne vem." A.: Kdo drugi, kakor Slovani. Ko bi Slovanov ne bilo, imela bi „Grazer Tagespost" pasje dni v pravem pomenu besede." B.: „Pa jo vender Slovani ne podpirajo z naročili !" A.: „Z naročili ne, pač pa z gradivom. Ko bi ne bilo Slovanov, ne mogla bi o njih lagati; ko bi pa ne bilo v njej laži, bi sploh ne mogla izhajati, ker resnice ne pozna." Krivcev. Nenavaden slučaj. Kovačev Jurij je imel zelo sitno zakonsko družico. Kadar se je vrnil nekoliko pozneje iz gostilne domov, klepetala je in ga grozno obirala. Jurij se je pravo za pravo ni bal, vender pa se mu je studil večni prepir in rad bi ga končal, bodisi kakor hoče. Ko se je neko noč zopet nekoliko zakasnil, ter ves zaslužek zapravil, ognil bi se rad gotovega prepira in očitanja. Premišlja in premišlja, vender se dolgo ne domisli nič pametnega. „Najbolje bo, da si končam življenje," pravi naposled. ter si poišče vrv, da bi se obesil. Splezavši na neko drevo zadrgne si vrv okoli vratu ter se spusti z drevesa. Vrv pa je bila preslaba, utrgala se je in Jurij je nezavesten obležal pod drevesom. Naslednje jutro so ga našli ter spoznavši ga, odnesli domov. Prvo opravilo jezične žene je bilo, preiskati mu žepe, nima li kaj denarja v njih, ali je vse zapravil. Ko ne najde ni beliča ujezi jo tako, da začne na vse pretege kričati na nezavestnega moža. To kričanje vzdrami Jurija, da vsklikne: „Kdo bi si bil mislil, da seže jezik moje babe celo na oni svet, ko bi to vedel, poslušal bi jo že rajši živ, kakor pa mrtev." Krivcev. Vse j e d u o. „Ako boš vedno popival in delo zanemarjal, boš v kratkem na beraški palici," očita žena zapravljivemu možu., „To mi je vse jedno!" zavrne jo mož. „Do smrti bom že živel, po smrti pa čeprav nag hodim." A. K. Sporazumela sta se. Uva kmeta idoča v semenj sta se sporazumela, ker sta imela samo jednega konja, da bo nekaj časa prvi jezdil, a drugi hodil, nekaj časa pa drugi hodil, a prvi jezdil. M. Z. Rešitev aritmogrifa v 11. štev. „Rogača". Jovanovič Emi Filipovič tesar Erdeljsko vrag Adlešiče Peter rog Ivan Samo Em (m) Goreti As 1.) Jefteva prisega 2.) Simon Gregorčič Ključ: 1=J ll=g 2 = e 12 = č 3 = f 13 = o 4 = t 14 = n 5 — v 15 = m 6 = a 16 = 1 7 = p 1 7 = a 8 = r 18 = k 9 = i 19 = š 10 = s Prva sta jo rešila gospoda: Franjo Jager v Ljubljani in Vek. Kališ ter v Trstu. Z a g o n e t k a. Slepec je videl zajca teči, kruljev hiti za njim ter ga ujame, nagec ga pa v žep vtakne. M. Z. Vabilo na naročbo „Rogača" II. leto, drugo poluletje. Ker z današnjo številko poteče prvo poluletje, usojamo si opozarjati častite naročnike svoje, kateri do sedaj še niso obnovili naročnine, da jo blagovolijo o pravem časi obnoviti, kajti list nam prizadeva toliko troškov, da jih le z velikim naporom in z lastnimi žrtvami zmagujemo. Obljubili smo sicer v začetku letošnjega leta, prilagati nekaterim listom podobe artistične vrednosti na posebnem trdem papirji. Da te obljube vsaj za sedaj ne moremo spolniti, uzrok je zopet ma-terijal, kajti navzlic temu, da se trudimo ustrezati najraznovrstnejšim željam, navzlic temu, da je sedaj „Rogač" jedini slovenski list svoje vrste in da sta se o njem prva slovenska lista „SIovenski Narod" in „Zvon" čestokrat pohvalno izrazila in ga toplo priporočala, ne moremo se hvaliti, da nas je častito občinstvo vzgledno podpiralo. Prosimo toraj, da nam vsaj dosedanji naročniki in sotrudniki ostanejo zvesti ter po mogočnosti širijo krog duševnih in materij