Leto XXXVII Št. 34 Murska Sobota 3. september 1987 Cena 350 din
Pred dvema letoma so si nadobudno podali roke, češ da bodo bolje poslovali, zagotovili delavcem večjo socialno varnost. Od ponedeljka pa velja, da delavci Bliska več ne bodo v DO Panonija, saj so se na referendumu prepričljivo odločili za samostojno pot. Glasovalo jih je namreč okrog 90 odstotkov, tričetrt pa jih je bilo za izločitev. O nameravanem dejanju smo pisali v Vestniku že 11. junija, zdaj se je napovedano uresničilo. Pa tudi mnenja so ostala približno podobna. Očitno v dveh letih (ne preveč ljubečega) sožitja marsikaj ni bilo v redu.
Nova organiziranost bo stala
NOVO
Prvi september je vsako leto poln pričakovanj, nestrpnosti, živahnosti ... Ko pa je zares konec počitnic, novo šolsko leto pa prinaša veliko neznank.
To je seveda še posebno vznemirljiv dogodek za prvošolce — tako osnovnih kot srednjih šol. V Pomurju je prvič prestopilo šolski prag okrog 1700 začetnikov obvezne osnovne šole in blizu 1200 mladih, ki so se odločili, da bodo nadaljevali z usposabljanjem v tej ali oni srednji šoli usmerjenega izobraževanja. Če so lahko še do včeraj razmišljali in oklevali, za kakšen poklic naj bi se pripravljali, je morala odločitev končno pasti. Prav gotovo ni bila lahka, kajti eno so poklicne želje, drugo pa sposobnosti, izobraževalne možnosti, potrebe po kadrih . . .
Osnovna šola je z novim šolskim letom naposled v celoti prenovljena. Tako bodo sedaj tudi v 8. razredu delali po novem programu za življenje in delo šol. Da naj bi vse osemletke postale celodnevne osnovne šole, pa bo prav gotovo še dolgo ostala le vizija. Pravzaprav je vse več teženj, tudi v Pomurju, da bi si jo sploh odmislili, oziroma jo vsaj spremenili, kajti takšna, kot je, veliko stane in je ni možno uspešno izvajati, če ni vsega potrebnega. Morale pa bi biti skorajda idealne razmere. Teh pa najbrž še dolgo dolgo ne bo. Možno pa je vnašati elemente celodnevne osnovne šole v delo >navadnih< osemletk.
O srednjih šolah je bilo lani precej vika in krika, da jih je potrebno prenoviti, in sicer predvsem tako, da bodo tudi v prvem letniku upoštevane različne sposobnosti učencev za nadaljnje izobraževanje in da se bodo zares usposobili za delo in samoupravljanje. Nekaj sprememb je uvedenih, za temeljitejšo prenovo pa, kot kaže, ni bilo dovolj ča-
Ob letošnjem neurju s točo in poplavami
VODARJI ZAMUJALI POPLAVO
Ob nedavnem neurju s točo in poplavami je bilo v soboški občini aktivirano večje število pripadnikov civilne zaščite. Razveseljivo je, da so v nekaterih krajih Goričkega vaški poveljniki samoiniciativno aktivirali pripadnike civilne zaščite za preprečevanje in odpravo posledic neurja, preden so to nalogo dobili od občinskega štaba in preden so bile aktivirane nekatere posebne enote. Pri tem so predvsem izstopale vasi: Gerlinci, Pertoča, Ropoča, Dolnji Slaveči. Gornji Slaveči, Krašči, Križevci, Otovci, Kuštanovci, Cankova in Mačkovci. Tako so veliko prispevali, da škoda ni bila še večja. V delovanju enot civilne zaščite pa so bile opazne tudi nekatere pomanjkljivosti. Tako so nekoliko zapoznelo reagirali v Rogašovcih in Gradu, nobeden od vodij krajevnih uradov se ni takoj javil na sedežu in po radijski postaji na občinski štab civilne zaščite, tudi nekateri poveljniki se niso znašli in uporabljali radijskih zvez, primanjkovalo je cerad, ob krajši okvari vozila občinskega slaba m bilo mogoče dobiti nadomestnega vozila in še nekatere manjše pomanjkljivosti. Občinski štab civilne zaščite je predlagal izvršnemu svetu skupščine občine, ki seje zavzeto vključil v akcijo skupaj z drugimi odgovornimi de avniki, da zagotovi nekaj potrebnih sredstev za nakup 20 plastiftctranih
veliko časa in denarja. Po 30 dneh pritožbenega roka (torej 1. oktobra) bodo na novo razpisali vsa vodilna delovna mesta, dotlej pa bodo svoje delo opravljali s pred-
BLISK SE JE ODCEPIL OD PANONIJE
znakom v. d. Režija na ravni toz-dovske DO odpade, porazdeliti jo bo treba po novih, enovitih. Vsekakor so to v času, ko naj bi se v kovinskopredelovalni industriji
Po novi poti k zlatemu jubileju
Po desetih dneh so se v nedeljo v Gornji Radgoni zaprla vrata jubilejnega 25. kmetijsko-živilskega sejma. Več kot 180 tisoč obiskovalcev, ki so si ogledali letošnji sejem, je najboljši dokaz za to, da si je ta sejemska prireditev utrdila svoje mesto v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Sejemski dnevi so bili praznik slovenskega kmetijstva, še posebno pa so prireditev sprejeli za svojo Pomurci. To je tudi naš, pomurski sejem, saj je vse dni živela z njim Gornja Radgona, radgonska občina in celotno Pomurje.
Prvi dan novega šolskega leta je v Porabju (in tudi drugod na Madžarskem) poseben praznik. Učenci so vsi opravljeni v pionirske uniforme ali praznične obleke, odvijajo se proslave . .. Na Gornjem Seniku pa so minuli ponedeljek proslavili tudi novo pridobitev — prizidek k šoli.
sa, oziroma so se mnenja in pobude mladih, katerim je izobraževanje namenjeno (zborovanje v Slovenj Gradcu), in drugih krogov nekoliko razšle. Nekaj pa bo vendarle bolje kot v lanskem šolskem letu. To so prenovjj*ii programi za 3- in 4-letne srednje šole z vgrajeno tako imenovano ravensko diferenciacijo pouka pri slovenskem in tujem jeziku ter matematiki. Gre tudi za nekoliko drugače razporejene nekatere predmete in tudi za njihov obseg. Sicer pa vzgojno-izobraže-valni proces ne more biti nekaj stal nega, Jem več ga je potrebno prilagajati razvoju človeštva.
Pa se ozrimo še med šolarje v Porabje. Tamkaj so se zbrali ob svojih hišah učenosti že dan prej. Prišli so sicer še brez torb, vendar vsi praznično opravljeni — osnovnošolci v enakih šolskih (pionirskih) uniformah, dijaki monoštrske gimnazije in tamkajšnje poklicne šole pa v oblekah, ki jih nosijo samo ob poseb-
plaht, terensko vozilo, čoln, 10 prenosnih postaj in še nekaj potrebne opreme.
Večje število pripadnikov civilne zaščite (592) je bilo aktiviranih pri poplavah, 27 raznih vozil in opravljenih 6.000 delovnih ur. Tudi ob letošnjih poplavah so se pokazale določene po-rrianjklivosti, ki bi jih v prihodnje morali odpraviti. Gre za organizacijske, kadrovske, materialne in druge, ki so se pokazale pri predrtju nasipa na kanalu. Prepozno obveščanje o nastalih razmerah dežurnih delavcev VGP in zapoznelo reagiranje je prineslo kup nevšečnosti, saj se vodstvo VGP pri izvajanju ukrepov za preprečevanje in odpravo posledic ni držalo svojega načrta obrambe pred poplavami.
Vodstvo VGP tudi ni bilo pravočasno seznanjeno z nastalimi razmerami. To je imelo tudi za posledico, da so bili na kraju dogajanja prej pripadniki civilne zdščite, kot orodje, oprema in material, ki so bili potrebni. Zato je bila potrebna intervencija občinskega štaba civilne zaščite za materialom pri drugih delovnih organizacijah in štab civilne zaščite občine Murska Sobota predlaga, da bi morali namestiti vodomersko postajo v Gornji Radgoni, urediti potok Dobel in zaporo pri Murski Soboti, urediti zaporo pri čistilni napravi in na kanalu za
ukvarjali predvsem s plezanjem na trhlo vejo, neprimerni in neracionalni postopki. Toda taka je pač volja delavcev in treba jo je spoštovati, čeprav vsi ne mislijo ena
ko. Najmanj pa direktorja Panonije, Emil Zelko, in Bliska, Jože Kouter. Zelko: »Blisk ima pravico odločiti se po svoje, vendar je sozd IMP že sporočil, da mu ob
nih priložnostih. Prvi šolski dan je v Porabju, in tudi drugod na Madžarskem, namreč poseben praznik. Povsod pripravijo proslave, na katerih se zberejo tudi starši.
V Porabju je bilo še posebno slovesno na Gornjem Seniku, kjer so ob začetku novega šolskega leta proslavili tudi novo pridobitev — prizidek z manjkajočimi prostori, in tudi staro poslopje so nekoliko obnovili. Po končanem dvojezičnem kulturnem programu je vsem zbranim najprej spregovorila ravnateljica seniške osemletke Erika Glanc (v madžarskem jeziku), nato pa še višja referentka za slovenska vprašanja pri Demokratični zvezi južnih Slovanov na Madžarskem Irena Pavlič.
»Bogat je človek, ki zna en jezik lepo in dobro, še bogatejši je tisti, ki zna dva ali več jezikov . .. Velika vrednost je tudi naš, slovenski materni jezik. Učite se ga pridno, ne smete ga po- 
Ledavo, omogočiti stalno kontrolo višine vode v Ledavskem jezeru v Kra-ščih in mesečno kontrolirati zaloge materiala za morebitne poplave na VGP Mura Murska Sobota. Pomanjkljivosti, ki smo jim bili priča ob le-
Prekinitev dela v soboški
JE KRIVA LE SLABA OBVEŠČENOST?
Kako lahko nepreverjene govorice skalijo medsebojne odnose, zgovorno dokazuje najnovejši primer lesnopredelovalne organizacije Platana iz
Murske Sobote. V delovni kolektiv, kjer je bil v začetku leta uveden začasni ukrep družbenega varstva, je namreč »pricurljala« novica o domnevni pro-daji ene izmed tovarniških dvoran, zaradi česar naj bi po mnenju »dobro obveščenih krogov« okrog šestdeset delavcev izgubilo delo. Razna natolcevanja so privedla celo do tega, da so se zaposleni v neposredni proizvodnji v petek zjutraj odločili, da prekinejo z delom. Podobno so storili delavci pri montaži objekta Chemocholor v Zagrebu, kar je bila v tistem trenutku gotovo nesmiselna poteza. Da bi dobili objektivne informacije, so delavci Platane zahtevali navzočnost najodgovornejših predstavnikdv soboške občine in Slovenijalesa. Z delom so nadaljevali že v ponedeljek, toda ne moremo se znebiti občutka, da bi se z boljšo obveščenostjo delavcev lahko izognili temu neljubemu dogodku.
Več pa lahko preberete na 3. strani.
SSgŽŠŽEi.
morebitnih težavah ne bo pomagal. Po moje je referendum čustvena odločitev, ker so delavci tradicionalno vezani na Blisk. Do ponovne združitve zdaj več ne more priti.« Kouter: »Od pomladi so se razmere v Blisku glede zasedenosti zmogljivosti še poslabšale. Toda če dela ni, je vseeno, ob kakšni obliki organiziranosti. Z reorganizacijo pa bomo zmanjšali stroške režije, izločili smo se, ker DO obveznosti do nas ni izpolnila. Referendum je prepričljivo uspel, kljub nekaterim poskusom miniranja.«
Bojan Peček
zabiti, ker je siromak tisti človek, ki pozabi svoj materni jezik . . . Bodite ponosni, da govorite tudi slovensko ...« je dejala med drugim.
Na gimnaziji v Monoštru pa smo zvedeli, da bodo naposled uvedli fakultativni pouk slovenskega jezika v 3. letniku. Obiskovalo ga bo okrog 5 učencev, drugi pa se bodo lahko prijavili k slovenskemu krožku.
Razen že omenjenega drugih novosti v porabskih šolah ne bo. Dvojezični pouk bodo imeli pri predmetih spoznavanje družbe in okolja in glasbena vzgoja zdaj v vseh prvih treh razredih osnovnih šol, ki jih obiskujejo otroci slovenske narodnosti, na gornje-seniški osemletki pa tudi zgodovino v 5., 6. in 7. razredu.
V Porabju (na Madžarskem) je bil torej prvi šolski dan poseben praznik. Kaj pa pri nas? .
Jože Graj
tošnjem neurju s točo in poplavami, bi morali čimprej odpraviti, da nas naravne katastrofe v prihodnje ne bi presenetile s še hujšimi posledicami.
Feri Maučec
Platani'
Vemo, kakšno družbo hočemo
Slovenski zadružniki praznujejo letos pomemben jubilej, 15-le-tnico ponovne oživitve zadružništva in delovanja Zadružne zveze Slovenije. Jubileja so se spomnili s slovesnim zborom slovenskih zadružnikov v Gornji Radgoni, ki so ga vključili tudi v program prireditev jubilejnega 25. kmetijsko-živilskega sejma, slavnostni govor na tej prireditvi pa je imel predsednik predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan. Da so slovenski zadružniki za govornika na tej slovesnosti izbrali prvega človeka iz vodstva slovenskih komunistov, ni naključje, saj je Zveza komunistov v celoti prizadevanj za razvoj naše družbe namenjala socialistični preobrazbi kmetijstva in premagovanju nasprotja med mestom in vasjo posebno skrb. Kot je dejal Milan Kučan, so dala ustvarjalna iskanja pri ukvarjanju s to problematiko — kljub napakam, od katerih so imele nekatere zelo daljnosežne negativne posledice — nedvomno pozitiven rezultat. Ta rezultat je znan, znana pa so tudi razmišljanja, kako naprej. Povsem dorečenih odgovorov na to sicer še nimamo, vendar sta bili spomladanski seji CK ZKS in CK ZKJ namenjeni njihovemu iskanju. Seja CK slovenskih komunistov ni bila le preverjanje dosedanjih rezultatov, ampak predvsem razmislek o prihodnjih poteh kmetijske in zemljiške politike, ki bo sledila tako socialnim in družbenopolitičnim kot tudi gospodarskim ciljem. Čeprav je kriza globoka, razlogi zanjo pa mnogovrstni in težko obvladljivi, zgolj njeno premagovanje, kar je prva naloga, vendarle ne more biti cilj našega razmišljanja, je dejal Milan Kučan. Ne bi bili resnično napredno gibanje, če bi se ne bili sposobni dokopati do jasne predstave o tem, kakšna naj bo družba, v kateri bodo ljudje s ponosom hoteli biti doma, želeli delati in ustvarjati, ker bo spodbujala in cenila njihovo ustvarjalnost, temeljila na njihovih demokratičnih samoupravnih odločitvah, šla vštric z razvojem proizvajalnih sil, znanja in tehnologij in z napredkom v svetu sploh, ker bo v tem svetu upoštevana in spoštovana.
Nekaj poudarkov iz govora Milana Kučana objavljamo na 3. strani.
V 25-letnem iskanju je organizatorjem uspelo izoblikovati koncept in vsebino te sejemske prireditve, ki pa ob kritični presoji še nista docela takšna, kot so si ju zastavili. Sejem naj bi prikazoval dosežke slovenskega in jugoslovanskega kmetijstva, to sicer v dobršni meri že opravlja, vendar je na njem še nekaj, kar tja ne sodi. Ob tem pa ne kaže pozabiti, da je sejem delno tudi odsev položaja, v kakršnem je naše kmetijstvo. Če je sejem v Gornji Radgoni na eni strani resnično prikaz tega, kar premorejo jugoslovanski izdelovalci kmetijske mehanizacije in opreme za kmetijstvo, to še vedno ne velja za nekatera druga področja. Predvsem ne za živilskopredelovalno industrijo, saj obiskovalec ne dobi pravega vtisa o tem, kaj ta industrija zmore in premore.
Naj to sicer ne izzveni kot kritika organizatorjev, vendar se nekoliko pomudimo pri prikazu kmetijske mehanizacije, ki zavzema največji del sejemskega prostora. Sprehod po razstavišču daje občutek še vedno prevelike razdrobljenosti izdelovalcev kmetijske mehanizacije in opreme, često pa prihaja tudi do podvajanj proizvodnih programov. Se posebno velja to za izdelovalce drobne kmetijske mehanizacije, ki jih je v Jugoslaviji očitno preveč, kar seveda proizvodnjo le podražuje, posledice pa so v cenah razstavljenih izdelkov.
Pa še eno vprašanje se postavlja obiskovalcu sejma v Gornji Radgoni. Ali je to sejem izdelovalcev kmetijske mehanizacije ali trgovine? Očitno da obojih, navzočnost obeh pa daje ob sedanji organiziranosti tudi vtis neurejenosti, saj lahko izdelke istega izdelovalca in celo enak izdelek vidimo na različnih mestih. Prav je, da so na sejmu izdelovalci in tudi prodajalci, saj mnogi obiskovalci prihajajo na sejem zato, da bi videli, izbrali in tudi kupili, vendar bi si morali izdelovalci in prodajalci pri tem vloge deliti. Izdelovalci naj bi razstavljali, trgovina pa le prodajala, saj bi. tako ostalo več
razstavnega prostora tudi za tiste, ki so jih morali organizatorji zaradi pomanjkanja prostora omejiti ali celo odkloniti.
V zadnjih letih je na sejmu vse bolj navzoča tudi živilsko-predelovalna industrija, ki pa je v največji meri še vedno omejena na slovenski prostor.
Nekateri novi razstavljalci, ki so bili letos na sejmu prvič, pa potrjujejo, da za sejem v Gornji Radgoni vlada zanimanje tudi v drugih republikah in bi jih zato kazalo v prihodnje še bolj pritegniti k sodelovanju.
Kmetijskega sejma si ni mogoče zamišljati brez razstave živine in ta je bila v Gornji Radgoni tudi letos. Bi ji pa kazalo dodati novo in bogatejšo vsebino, predvsem ob večji podpori sejma, ne pa razmišljati o tem, da tovrstnih razstav v prihodnje sploh več ne bi bilo. Tudi spremljajoči strokovni program bi moral biti po napovedih izredno bogat in nekateri posveti in predavanja so bili na resnično visoki strokovni in kakovostni ravni, medtem ko jih je nekaj celo odpadlo. O vzrokih za to bi kazalo temeljito razmisliti.
Naj bo kakorkoli že, sejem v Gornji Radgoni je v teh 25 letih prerasel v drugi največji kmetijski sejem v Jugoslaviji in ima vse ambicije, da ta status tudi ohrani in si ga še bolj utrdi.
Premalo pa so le ambicije, za to je potrebno zagotoviti tudi vse tehnične možnosti. Letošnja prireditev je pokazala, da je-na tem področju še veliko pomanjkljivosti in o njih bodo morali organizatorji temeljito razmisliti in jih analizirati. Pa četudi je šlo včasih le za navidezne malenkosti, vendar tudi te lahko omajajo ugled prireditve. In tega organizatorji ne smejo dovoliti, čeprav bo za to potrebno odšteti kakšen dinar več. Sejem, ki se ponaša s tem, da je mednarodni, zahteva namreč vedno več profesionalizma na vseh področjih in ne le zgolj ljubiteljstvo?
Ludvik Kovač
aktualno doma in po svetu
V komaj 18-mesečnem predsednikovanju Corazon Aquino so Filipini doživeli že peti poskus državnega udara. Zaradi nameravane podražitve bencina je prišlo tudi do demonstracij, pri katerih niso bili redki tudi takšni prizori, kot jih kaže naš posnetek.

Vse nižji standard
sovražnik številka ena
Varnost države je danes vse manj ogrožena z zunanjimi dejavniki, narašča pa ogroženost zaradi notranjih ekonomskih problemov in kriz. To je po svoje logično — ugotavlja v Delu Branko Soban — kajti država, ki je notranje stabilna, je trdna, neodvisna in nedotakljiva tudi navzven.
To so nekatere najpomembnejše ugotovitve iz raziskave o pripravljenosti našega družbenopolitičnega sistema za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Z raziskavo, ki še traja, se ukvarja raziskovalni inštitut ljubljanske Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo. V tej prvi fazi je bilo zajetih 27 krajevnih skupnosti in 66 delovnih organizacij iz devetih slovenskih občin, anketiranih pa je bilo več kot 2500 ljudi.
Večina anketirancev, kar četrtina, meni, da je naša družba pripravljena za uspešno upiranje agresiji ali drugim oblikam uporabe sile. Samo en odstotek je takih, ki trdijo nasprotno, petina pa jih meni, da je naša družba le delno pripravljena.
Ljudje se zavedajo nevarnosti,
dvanajst možnih oblik ogrožanja varnosti SFRJ. Zajete so bile tudi zunanje oblike ogrožanja, kot so ekonomski, vojaški, politični in propagandno-psihološki pritiski, pa dejavniki, ki so posledica zunanjih pritiskov, delno pa tudi notranje neprilagodljivosti, kot so tehnološka odvisnost in zaostajanje na področju znanosti. Ljudje so menili, da našo varnost zdaj najbolj ogrožajo tako imenovani ekonomsko-tehnološki dejavniki, kamor sodijo ekonomski pritiski, tehnološka odvisnost, zaostajanje na področju znanosti, neugoden notranji ekonomski položaj in slabo gospodarjenje. Vojaško-politični dejavniki so torej izgubili glavno vlogo pri ogrožanju varnosti Jugoslavije.
Vojaško-politične dejavnike ogrožanja naše države so torej, kot kaže anketa, zdaj »z vrha«
spodrinile druge nevarnosti, čeprav seveda tudi teh pritiskov ne gre podcenjevati. Do te »zamenjave« je bržkone prišlo tudi zato, ker Jugoslaviji zadnje čase nihče tako očitno ne grozi z vojaško silo, kot se je to dogajalo v letih spopada z Informbirojem, posredno pa tudi ob tržaški krizi in nato ob vkorakanju čet Varšavskega pakta v ČSSR, ko se je izvedelo za tako imenovani plan Polarka. Ta je predvideval tudi možnost invazije sovjetskih in njihovih zavezniških sil čez avstrijsko ozemlje in Jugoslavijo do Jadrana. Ljudi zdaj veliko bolj skrbi vse nižji standard, močno pa negodujejo tudi nad vse večjimi socialnimi razlikami, saj so nekateri sloji znali obogateti tudi v tej, socialistični ureditvi. Ta dva pojava po mnenju anketirancev vse bolj ogrožata varnost države.
Zakaj je negativno
globus
pozitivno?!
Agrokomerc iz Velike Kladuše v Bosni in Hercegovini je Beograjski humorist Jovan Hadži Kostič označi! kot generalko. Gre za velikopotezno igro s »koristnimi« malverzacijami, ki ji dandanašnji dogodki v Jugoslaviji še vedno pripisujejo pozitivni predznak, čeprav je bilo že ničkolikokrat rečeno, da je pač malverzacija malverzacija, kot je pač kraja kraja, in jo je torej treba Uravnavati po določilih kazenskega zakonika.
Na žalost se veljaki Agrokomerca še kar naprej sklicujejo na pravilo, da je gospodarski kriminal le finančni prekršek, nekaj kar sodi največ k sodniku za prekrške, kot na primer vožnja skozi rdeči signal. Kdor misli drugače, da je početje Agrokomerca iz Velike Kladuše sodobno nadaljevanje Obrovcev in drugih naložb mimo vseh pravil igre samoupravljanja, odločanja delavcev o tem in takem, je kajpada sovražnik in bo to občutil na lastni koži. Delavci Agrokomerca torej ne smejo dajati nikakršnih izjav časnikarjem, v podjetja tega giganta na steklenih nogah pa jih vratarji ne smejo puščati, časnikarje namreč, češ da so mrhovinarji. Kar torej pomeni, da je Agrokomerc, po mnenjih njihovih direktorjev — mrhovina.
Delovanje Agrokomerca kot velikega sesalca denarja iz vseh delov dežele in vseh organizacij dela ter žepov delavcev je za Abdiče in podobne »poslovne« ljudi, ki jih zavestno ali ne. podpira tamkajšnja prav taka politika, vseeno, je torej povsem normalno, saj ne gre za prisvajanje tujega dela, temveč za alokacijo kapitala, kar seveda ni isto, saj vemo za razliko med teorijo dela in kapitala, ali ne.
Bila bi to pravzaprav velikanska ideološka zmeda, če ne bi šlo za najnavadnejšo sebičnost, ki tiči za teorijo hitrejšega razvoja za vsako ceno. Po tej teoriji je potrebno vzeti, ni važno na kakšen način, čim več od tistih, ki so več in bolje gospodarili, za čimer zopet tiči »teorija«, naj se razviti odrečejo delu svojega nadaljnjega razvoja v prid pospeševanja razvoja manj razvitih, kakor da bi bilo naravno, da se najboljši tekači v najbolj zahtevni tekmi pred ciljem ustavijo in počakajo tiste najslabše, da bi prišli na cilj skupaj in si rezultate tekme pač pravično razdelili na enake dete.
V teh časih razpravljanja, ali naj se ukradeno spremeni v posojilo. da bi tatovi ohranili čist obraz, se nerad spominjam hrupnih razprav v nekem skupščinskem odboru za financiranje manj razvitih, ko je Hakija Pozderac, zdaj često imenovan v zvezi z afero Agrokomerc, Q zariplo branil stališče Bosne in Hercegovine, da se nihče ne sme me-
O
Ul
CQ
N
I
sati v razpolaganje s sredstvi za manj razvite, češ da je tudi BiH država in češ da bi bilo vsakršno tutorstvo znak nezaupanja v sposobnost voditeljev te države, da znajo gospodarno ravnati z denarjem iz sklada za nezadostno razvita območja.
Vprašanje sposobnosti je z Agrokomercom na stežaj odprto prav zaradi tega, ker je bila Titova ideja vselej zmanjšanje izkoriščanja človeka po človeku nasploh in tudi v okviru enakopravnosti narodov in narodnosti, Agrokomercova praksa pa nam kaže, da sploh ne temelji na načelih neizkoriščanja človeka po človeku.
Glede Abdičeve izjave, da so tako ravnali, ker drugih možnosti zbiranja denarja za uresničevanje teh načrtov, menda ne samo Agro-komercovih, ni bilo, je na trhlih temeljih, kajti ustavna ureditev je uzakonila združevanje dela kot temeljni način uresničevanja majhnih
__ in velikih načrtov delovnih ljudi v eni in vseh organizacijah dela na-Q sploh, le da je na način združevanja utemeljen z visoko moralno in
revolucionarno zavestjo zlasti najodgovornejših dejavnikov naše družbe na ravni, ki nemarksizem izključuje tudi s kadrovsko politiko, po kateri mora biti tak človek preverjen član ZK. To pa seveda ni več
samo pravnoformalno vprašanje finančne tehnike.
Viktor Širec^
ki grozijo naši državi, saj se je za ponujeno možnost v anketi, da SFRJ ni z ničemer ogrožena, odločila le peščica (1,8 odstotka delavcev in 2,5 odstotka krajanov iz naključno izbranega vzorca). To ni pravzaprav nič presenetljivega, toda drugi odgovori so povsem podrli klasično predstavo o tem, da varnost države lahko ogroža samo jasno določljiv zunanji ali notranji sovražnik.
Anketirancem so v tistem delu raziskave, ki je proučeval obrambno-vamostno kulturo delovnih ljudi in občanov, našteli
Zaliv spet nevarnejši
Z nedavnimi okrepljenimi iraškimi napadi na iranske naftne naprave in tankerje se je spet močno povečala napetost v Perzijskem zalivu. Iračani so napovedali, da bodo z napadi nadaljevali in jih celo okrepili, dokler Iran ne bo sprejel in upošteval resolucije Združenih narodov o ustavitvi spopadov.
V Iranu so prepričani, da nevarnost v Zalivu povečuje predvsem prisotnost ameriškega vojaškega ladjevja. Iran je Združenim narodom ponudil svojo formulo za ustavitev vojne. Po njej naj bi Irak spoznali za agresorja, posebno sodišče pa naj bi kasneje ugotovilo, kako agresorja kaznovati.
LONDON — Cene nafte na svetovnem trgu se še naprej znižujejo. To pa zato, ker tega strateškega goriva načrpajo preveč. Sod najboljše nafte iz zahodnega Teksasa je stal konec prejšnjega tedna 18,40 dolarja.
BRUSELJ — V evropskem denarnem sistemu bo prišlo v septembru do devalvacij in revalvacij valut članic Evropske skupnosti. To se bo zgodilo najbrž 11. septembra, ko se bodo v Kobenhavnu sestali finančni ministri teh držav.
MOSKVA — V Sovjetski zvezi pripravljajo korenito spremembo cen, ki bodo začele veljati v začetku leta 1990 in 1991. Cene bodo oblikovali na tri načine: centralistično, dogovorno in samostojno. Trenutno so na primer premog, plin in nafta kar nekajkrat cenejši kot drugod po svetu.
TUNIS — Tu so se sestali predstavniki sveta arabske lige iz 21 arabskih držav. Iranu so predlagali, da naj do 20. septembra sprejme resolucijo varnostnega sveta, ki zahteva prekinitev ognja med Irakom in Iranom. V nasprotnem primeru bodo članice arabske lige svoje odnose z Iranom »zaostrile«.
BONN
Kljub strogemu
nadzoru in hudim sankcijam v ZR Nemčiji le s težavo preprečujejo najrazličnejše načine slepar-jenja v gospodarstvu. Sodijo, da »domači tatovi« vsako leto protipravno poberejo po 20 milijard mark. Če sleparita dva človeka, ki sta na odgovornih mestih, ki se vzajemno nadzorujeta, sleparij enostavno ni mogoče odkriti.
HONOLULU
Ameriške
oblasti so dovolile nekdanjemu filipinskemu predsedniku Ferdinandu Marcosu in njegovi ženi Imel-di, da lahko ostaneta v ZDA še leto dni.
WASHINGTON
Zadnje
čase se v ZDA ponovno veliko ugiba o morebitnem odstopu predsednika Ronalda Reagana še pred potekom mandata, ki mu poteče 20. januarja 1989. Po nekaterih nepotrjenih govoricah naj bi predsednik odstopil takoj po srečanju s sovjetskim partijskim voditeljem Gorbačovom.
V ŽARIŠČU DOGODKOV^
VIHAR IZ VELIKE KLADUSE
Sozd Agrokomerce iz Velike Kladuše, mesteca, kakšnih 30 kilometrov jugovzhodno od Karlovca, v okviru katerega je združenih 15 delovnih organizacij s 13 tisoč zaposlenimi, je pred slabimi štirinajstimi dnevi razburil predvsem jugoslovansko poslovno javnost. Ob politikov se je do preteklega petka »javil k besedi« samo predsednik predsedstva CK ZK Slovenije Milan Kučan, od neposredno najbolj odgovornih pa dr. Vuka-šin Markovič, viceguverner Narodne banke Jugoslavije.
Iz bančnih krogov je v javnost prišla vest, da so v Agrokomercu izdali z več kot 192 milijard dinarjev nepokritih menic, kar so nekateri ocenili kot »največji pretres jugoslovanskega finančnega in denarnega sistema po letu 1945«. Dr. Davor Savin, svetovalec predsednika skupščine SFRJ, je v intervjuju za zagrebški Danas med drugim dejal: »Problem menic brez kritja v bistvu ni gospodarski problem, pač pa je to vprašanje pravnega reda in spoštovanje pravnih norm. Takih pojavov imamo v Jugoslaviji na stotine in so žarišče procesa, ki mu pravimo >siva emisija* ...« In dr. Marko Ilešič, docent za gospodarsko pravo na
ljubljanski Pravni fakulteti, za Delo: »Izdaja menice ni plačilo, pač pa le njegova obljuba. Ko nekdo izda menico, s tem potrdi, da bo v roku, ki običajno ni daljši od treh mesecev, plačal svoj dolg ... Menico, kakršno poznamo pri nas, smo dobili z zakonom o zavarovanju plačil iz leta 1975. V tistih časih je bila nelikvidnost jugoslovanskega gospodarstva na vrhuncu, organizacije so bile vsevprek zadolžene.«
Ob dejstvu, da je v velikokla-duškem Agrokomercu in v občini na vrhu nekakšen družinski klan, kot pišejo Večernje novosti (gre za štiri brate Abdič, eden od njih je že več kot dve desetletji
»Dediščino« Agrokomerca, ki se je zdaj seveda vsi otepajo, ker gre za navidezni denar, so prejeli številni gospodarski subjekti. Zanimalo nas je, kako je s tem pri sozdu ABC Pomurka, ki je po proizvodnem programu in velikosti (vsaj po številu zaposlenih) podoben ozd kot Agrokomerc. Predsednik KPO sozda ABC Pomurka, Gusti Grof, je o tem povedal: »ABC Pomurka z Agrokomercom sodeluje, vendar ne gre za kakšne večje vsote. Dokončna številka Agrokomer-covih menic je 120 milijonov dinarjev. Doslej nam jih je uspelo vnovčiti okrog polovico, se pravi 60 milijonov. Tega nismo storili v kakšni banki, ampak prek drugih poslovnih partnerjev. Tudi ostalih 60 milijonov po moje ne bo vprašljivih.
O posojilu, ki naj bi ga dali Agrokomercu, menim, da je zgrešeno. Tisti, ki imajo nekrite menice, s tem sicer ne bodo oškodovani, je pa toliko večja družbena škoda. Osebno sem za kazensko odgovornost vodij Agrokomerca, pa tudi sozd s takim imenom več ne bi smel obstajati, saj z njim ne bo nihče posloval. Tako je povsod po svetu, zato se ime Agrokomerc več ne bi smelo pojavljati.«
predsednik poslovodnega odbora sozda, drugi je direktor komunalnega podjetja in podpredsednik občinske skupščine, tretji je direktor delovne organizacije Reprom in četrti direktor karlovškega predstavništva Agrokomerca. Tu so potem še zeti in tako dalje), celotne zadeve ni mogoče videti samo skozi ta zorni kot, čeprav vse to more imeti tudi negativne posledice.
Vendar je potrebno ob Agro-komercovem »tiskanju lažnega denarja«, kar v bistvu je izdajanje nepokritih menic, videti tudi širši rezon tega vprašanja in nekatere posebnosti jugoslovanske ekonomije in financ v zadnjih desetih letih. Po sprejetju zadnje ustave smo v Jugoslaviji težili za tem, da ustvarimo bančni sistem, ki bo nekakšen »servis združenega dela«, organiziran teritorialno, ki pa je bil čedalje bolj pod vplivom lokalne politike. Izgube v gospodarstvu so pokrivale praviloma družbenopolitične skupnosti, redkeje gospodarstvo samo. V celotnem finančnem sistemu je potrebno omeniti še eno našo posebnost — službo družbenega knjigovodstva, katere kontrolna funkcija je bila prav tako pogosto pod vplivom lokalnih činiteljev. Ko se je lani pod ta »model« potegnila črta — komentira zagrebški Vjesnik — se je pokazalo, da je jugoslovanska notranja zadolženost najmanj tolikšna, če ne večja, kot so dolgovi, ki jih imamo v tujini. Agroko-mercovo »odkritje« menice kot sredstva lažnega denarja je le ena od najrazličnejših mahinacij.
Ilustrativno je k tej trditvi mnenje Janka Smoleta, nekdanjega zveznega sekretarja za finance in člana Zisa: »Primer Agrokomer-
ca in njemu podobnih najbolj nazorno prikazuje, iz česa je sestavljena naša hiperinflacija, katere razlog je v prakji, ki misli, da so se za dosego nekih ciljev sme kar čez noč odirati po vsej Jugoslaviji . . . Treba je priznati, da je politika precej grobo vpletena v takšne postopke in iz katerih ne more več ven. Kar se dogaja — uporabil bom grobo besedo — je državljanska vojna; vsi se z vsemi prekljajo z vsemi sredstvi, zakonitimi in nezakonitimi!
Konec lanskega leta je jugoslovansko gospodarstvo »razpolagalo« s 4000 milijardami dinarjev v nepokritih menicah in danes nihče ne ve, ali je ta znesek večji ali manjši. Vprašati bi se bilo zelo upravičeno ob tem — piše Vjesnik — ali ima Jugoslavija enoten, racionalen in močan bančni in denarno-posojilni sistem ali pa je prirejen tako, da pristojnim organom in ustanovam omogoča Jn jih napeljuje na tiskanje lažnega denarja, da nas vodi v finančni kaos in pelje pravno varnost gospodarskega sistema v celoti na rob čiste fikcije?
Borba je pred dnevi zapisala
staro bančno pravilo: »Majhnega grešnika postavi takoj pred sodišče, velikega pa božaj!« S tem bi lahko parafrazirali dogovor in predlog: nepokrita menice naj še spremenijo v posojilo, ki bi ga bilo treba vrniti v šestih mesecih, z možnostjo obnovitve do treh let in plačevanjem tržnih obresti, ki so trenutno 107-od-stotne. Računajo, da bi v treh letih Agrokomerce moral vrniti vsaj 600 milijard dinarjev. Bo to zmogel skupaj z vsem bosansko-hercegovskim gospodarstvom?
Odgovora na to ne ve nihče. Milan Kučan je na Dnevu zadružnikov, ki so ga organizirali v okviru letošnjega jubilejnega radgonskega sejma med drugim dejal, da materialnih posledic špekulacij z menicami ne bi smeli socializirati, se pravi, da za to ne bi smeli biti prizadeti tudi tisti, ki niso ničesar krivi. Viceguverner NBJ Vukašin Markovič pa je v zvezi s tem dejal, da je Narodna banka Jugoslavije že lani opozorila zvezni izvršni svet in skupščino SFRJ, da so zlorabe v poslovanju z menicami eno najhujših »žarišč« sive emisije. Izrekel se je tudi proti spreminjanju nepokritih menic v posojilo.
Do ponedeljka so v V. Kladuši nekaj ljudi priprli, Agrokomercev primer pa so obravnavah ta teden tudi na republiški ravni.
Marsikomu se ob vsem tem poraja čisto enostavno vprašanje, kako to, da tega ni nihče preprečil. K temu je treba povedati, da celoten naš bančni in finančni sistem ne predvidevata kontrole izdajanja menic. Za »količino« nepokritih menic so vedele le banke, ki v svojem okolju »pokrivajo« poslovanje tistih delovnih organizacij, ki so poslovale z Agrokomercem, vendarle vsaka samo zase. Poslovanje z menicami brez kritja je tudi za banke določeno poslovno tveganje. Kako ga bodo v primeru V. Kladuše »garnirale« sebi in drugim, je občutljivo vprašanje. S tožbo in »razprodajo« takšnega gospodarskega giganta, kot je velikokladuški Agrokomerc, zagotovo ne bi prišle do 192 in seveda več milijard dinarjev.
STRAN 2
VESTNIK, 3. SEPTEMBRA 1987
Pomembneje je, da je zemlja obdelana, kot v čigavi lasti je
Predsednik predsedstva Centralnega komiteja Zveza komunistov Slovenije se je v nagovoru slovenskim zadružnikom najdlje zadržal pri vprašanjih kmetijstva in nalogah, ki nas čakajo na tem področju. Resno razmišljati o prihodnosti, o gospodarskem in družbenem razvoju, ne da bi bila sestavina tega tudi misel o prihodnjem razvoju kmetijstva, ni mogoče, je dejal predsednik slovenskih komunistov. Niti misliti ni mogoče, da je možen razvoj industrije ali celo postindustrijske civilizacije, razvijanje novih proizvodov in proizvodenj, vključevanje v mednarodno delitev dela in prenos znanja, ne da bi se z enakim tempom in isto logiko razvijalo tudi kmetijstvo! Razvoj, tehnološka modernizacija, neusmiljeno terja tudi rekonstrukcijo in modernizacijo kmetijstva. Ustvarja realnejše razmere za rentabilnejšo uporabo kmetijskih strojev, za razvoj, ki skupaj z novimi znanji in agrotehničnimi metodami omogoča povečevanje proizvodnje in produktivnosti, zadovoljevanje povpraševanje po hrani, njen izvoz in končno tudi njeno pocenitev, kmetijstvo pa višji dohodek. Modernješa in cenejša kmetijska proizvodnja, ki ne bo samo surovinska baza industrije, ampak tudi zahtevno, obsežno in kvalitativno novo tržišče za vrsto industrijskih proizvodov, terja prednostni razvoj tistih industrijskih proizvodenj, ki temeljijo na kmetijstvu in delajo zanj. Vse to pa posledično pritiska na preustroj same kmetijske proizvodnje, na večjo usmeritev v iztenzivno rastlinsko proizvodnjo z visokimi pridelki, na kvalitativne spremembe v živinoreji, kar pomeni ovrednotenje rastlinske proizvodnje in pa seveda tudi drugačne ekonomska in druga razmerja med primarno kmetijsko proizvodnjo in predelavo.
Po besedah Milana Kučana ima vsak razvoj svoje zakonitosti in največje napake, ki smo jih v preteklosti naredili v kmetijski politiki, so izvirale prav iz odstopanj od teh zakonitosti. Tako kot naravne obstajajo tudi ekonomske zakonitosti, kršiti te zakonitosti pa pomeni zavirati razvoj proizvajalnih sil, proizvajalnih odnosov in razvoj nasploh. Sodoben, stabilen in uravnotežen razvoj in uveljavljanje ekonomskih zakonitosti zahtevata konec mačehovskega odnosa do kmetijstva, v prvi vrsti pa opustitev razumevanja kmetijstva kot oskrbovalne dejavnosti. Do sem je naša misel prišla! Zdaj je treba jasnjeje povedati, kaj v kmetijstvu hočemo; znotraj naporov za preustroj našega gospodarstva v celoti. Želimo, da kmetijstvo postane dejavnost, ki ustvarja dohodek in ki nas vključuje na svetovni trg. In to predvsem na podlagi smotrne uporabe zemljišč, znanja in profesionalizacije proizvodnje.
Prekinitev dela v soboški Platani
Čeprav je v petek deževalo, so se delavci Platane odločili, da pogovor z najodgovornejšimi predstavniki soboške občine organizirajo kar na dvorišču pred veliko tovarniško dvorano, ki je še vedno premalo izkoriščena in je že dlje časa jabolko spora. Čeprav jim je predsednik občinskega izvršnega sveta Janez ŠtotI zagotavljal, da ni govora o odpuščanju delavcev, ampak le o zbiranju ponudnikov za najbolj obetajoč proizvodni program, se strasti niso utišale. Kot je dejal, je treba cilju, da se čim-prej najde izhod iz velikih težav, podrediti vse. »Bil sem v Slovenijalesu in videl, da stvari ne tečejo dobro, predvsem pri ploskovnem pohištvu, ker je obračunski zakon povsem ustavil celotno naložbeno dejavnost pri nabavi opreme. Zato smo se dogovorili, da komerciala in trgovina Slovenijalesa pripravita oceno, kako je možno do konca leta ustvariti pozitivni rezultat v Platani.«
JE KRIVA LE SLABA OBVEŠČENOST?
Po odmevu delavcev, ki so imeli številne pripombe tudi na organizacijo dela in druge pomanjkljivosti, bi lahko dejali, da jih zlasti pestijo prepolna skladišča in slaba kakovost nekaterih izdelkov, zaradi katerih so že dobili reklamacije iz ZDA, od koder so jim vrnili izdelke, s čimer je šel po zlu približno 120 tisoč dinarjev vreden izvozni posel. To pa ob znanih razmerah na trgu, ko delavci marsikdaj nimajo pravega dela in se zaloge kopičijo, predstavlja velik minus, ki ga je težko nadomestiti. Sicer pa so delavci opozorili tudi na problem pomanjkanja ustreznih normativov, ki ne spodbujajo dovolj dobrega dela, medtem ko
F "KODA TUDI V
I LENDAVSKI OBČINI
Res je sicer, da avgustovsko neurje na območju lendavske I občine ni povzročilo tolikšne škode kot na drugih območjih, vendar je tudi tu veliko gmotno prikrajšanje. Skupna škoda znaša skoraj 440 milijonov dinarjev. Tako je sporočila te dni komisija, ki je ocenjevala škodo.
Škoda, ki jo je povzročilo neurje, znaša 163 milijonov dinarjev. Nastala je predvsem na cestah in hudournikih, zlasti v lendavskih goricah. Poškodovanih pa je bilo tudi nekaj gospo-Idarskih poslopij.
Dolgotrajno deževje — trajalo je skoraj 14 dni — je povzročilo škodo na pšenici in ovsu, kar znaša 21 milijonov dinarjev. Mnogo večja, znaša kar 150 milijonov, pa je škoda, ki jo je I povzročilo premikanje zemeljskega plazu na pobočju pri Dolgi vasi. To je prav tako posledica dolgotrajnega deževja, tako da je skupna škoda zaradi tega vzroka 171 milijonov dinarjev.
Zaradi poplav, ko je voda prestopila potok Črnec, pa je škode za 106 milijonov, saj se je voda razlila ne le po kmetij-Iskih obdelovalnih površinah, ampak poplavila tudi 58 gospodarskih in stanovanjskih objektov.
Delovni ljudje lendavske občine bodo za odpravo posledic namenili enodnevni zaslužek. Od zbranega denarja bodo L polovico dali območjem zunaj občine Lendava, saj je bila tam škoda veliko večja. _________ _______ _______ Š. S.
Sleherna ped zemlje v Sloveniji mora imeti svojo funkcijo v družbeni reprodukciji, kot jo bomo pač argumentirano opredelili v prostorskih sestavinah samoupravnih in družbenih planov, vsa kmetijska zemlja pa mora -biti dobro obdelana. Zemljo naj ima tisti, ki jo je sposoben produktivno obdelati, bolj pomembno je, da je obdelana, kot pa v čigavi lasti je. Tehnološki napredek v kmetijstvu terja koncentracijo proizvodnih faktorjev, tudi zemlje, zato je v pripravah na spremembo Ustave predlagano, naj ta ne določa več količine lastnine zemlje. Več pozornosti pa bo v kmetijstvu potrebno namenjati tudi znanju, saj je v hlevu in na njivi tega še vedno premalo. Znanju, do katerega se je dokopala domača in svetovna agrotehnična misel, in sadovom tehnološkega napredka smo doslej premalo široko odpirali vrata. Pa zato že dolgo časa ne gre iskati izključnih krivcev v konzervativnosti kmeta in kmetijcev na
je neustrezno nagrajevanje dela na terenu poseben kamen spotike. In če k temu prištejemo še dokaj nizke mesečne osebne dohodke, saj nekateri prejemajo le 110 ali 130 tisočakov, je toliko bolj razumljivo nezadovoljstvo delavcev iz neposredne proizvodnje.
Tudi na pogovoru s predstavniki Slovenijalesa, navzoča sta bila podpredsednik sozda Peter Trnovec in direktor tozda Inženiring Ciril Potočnik, se je jasno pokazalo, da je kolektiv soboške Platane zabredel v velike težave, iz katerih je za sedaj težko najti pravi izhod. Nerentabilna proizvodnja, saj po ocenah znašajo izgube okrog 300 milijonov dinar-
sploh. Ta je bila le predolgo izgovor, da so v kmetijstvu ostajali stari odnosi. Ponoviti je potrebno, da je konzervativizem odsev konkretnih družbenih in gospodarskih odnosov, v kakršnih lju-. dje delajo in živijo. Da bi se spremenili ljudje in prevladujoča Zavest, se morajo spremeniti odnosi, zlasti ekonomski, položaj in razumevanje kmetijstva. In prav to je zdaj naš cilj, pri čemer ima znanje svojo posebno veljavo.
Na vprašanje, ali so cilji, ki si jih postavlja Žveza komunistov, uresničljivi, je Milan Kučan menil, da so, vendar le, če jih bo prevzela kot svoje tudi naša skupna gospodarska in razvojna politika, s politiko in sistemom cen, sistemom blagovnih rezerv, razmerij v primarni delitvi itd., če jim bodo sledile spremembe v gospodarskem sistemu in če jih bomo uspeli uveljaviti v sedanji etapi ustavnih sprememb. Prvi preizkus naše doslednosti bo že sprejemanje strategije razvoja kmetijstva, ki jo pripravljajo za zis. Njeno izgodišče mora biti, da kmetijstvo živi v enakih razmerah gospodarjenja kot druge gospodarske dejavnosti, z upoštevanjem tehnoloških posebnosti, ki jih zahteva naravna cikličnost proizvodnje.
Ob koncu svojega govora se je Milan Kučan zadržal pri zadružništvu, ki mora odigrati pomembno vlogo pri uresničevanju postavljenih ciljev v kmetijski politiki. Razvijanje zadružništva in drugih oblik proizvodno interesnega povezovanja kmetov v družbeno organizirano proizvodnjo in uspehi, ki smo jih pri tem v Sloveniji dosegli, so dokaz, da resnična gospodarska moč socializma v kmetijstvu ni zgolj v količini hektarjev družbene zemlje, ampak v takšni organiziranosti
jev, v zalogi pa je še vedno za 4,1 milijona dinarjev serijske opreme, ne daje večjih obetov za pozitivno poslovanje. Ker vodilni delavci Platane bojda niso storili dovolj za oblikovanje trdnih razvojnih programov, je bilo slišati, so delavci celo terjali njihov odstop.
Nesporno pa je, da je predpis o omejevanju negospodarskih naložb prišel za Platano ravno v nepravem času, saj se je skoraj ustavila proizvodnja pisarniškega pohištva, od katere so si največ obetali. Zato bodo morali čimprej resneje razmisliti o preusmeritvi na opremo objektov, oziroma individualno proizvodnjo. Kot zatrjujejo v Slovenijalesu, so pri njih močno zainteresi-
PRIHODNOST
POMURSKEGA TURIZMA
Mogoče se bo zdel gornji naslov komu dvomljiv, kar mu ne zamerimo. Težko je namreč govoriti o pomurskem turizmu kot na primer o obmorskem, zimskem, gorenjskem, koroškem ... V Pomurju pa imamo turizem Radenske, turizem na kmetih ali kmečki turizem, turizem Lipe Lendava, turizem turističnih društev, agencij in še bi lahko naštevali.
Ustvariti POMURSKI TURIZEM bo namreč prva naloga vseh, ki želijo to pomembno gospodarsko panogo v Pomurju tudi razvijati. Osnova nadaljnjega razvoja naj bi bili rezultati in izsledki raziskovalne študije Oblikovanje turistične ponudbe in zasnova dolgoročnega razvoja turizma v Pomurju, ki gaje naročilo pomursko združeno delo lani. Zaenkrat so na voljo le rezultati raziskovanja sedanjega položaja turizma v Pomurju v okviru Slovenije, o gospodarski razvitosti Pomurja ter o prostorskih in naravnih prevladujočih razmerah. Le-te so predstavili njihovi avtorji mag. Janez Širše s Centra za ekonomsko in turistično propagando pri GZ Slovenije, mag. Logarjeva z Inštituta za ekonomsko raziskovanje, dipl. inž. Marjan Debelak z Urbanističnega inštituta ter Janez Ori z Zavoda za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota. Okrogla miza, ki jo je sklicala Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje, vodil pa Koloman Cigtit, je bilo eno najboljših strokovnih posvetovanj na radgonskem sejmu. 27.
kmetijske proizvodnje, ki na gospodarskem interesu povečuje skupno družbeno in individualno produktivnost dela.
Za nadaljnji razvoj zadružništva so pomembni tudi odnosi v zadrugah, v katerih kmet še ni v celoti nosilec odgovornosti za svojo usodo. Dosledno kaže uveljaviti načelo, da so zadruge interesne organizacije kmetov, da jih ustanavljajo zaradi svojih interesov in potreb za organizirano proizvodnjo in niso nikakršna podaljšana roka organizatorjev proizvodnje ali celo skupnih služb. Zadruga je organizacija združenih kmetov in ne organizacija, ki sodeluje z njimi! Zato jo tudi morajo upravljati oni sami, ob sodelovanju zaposlenih delavcev.
. »Vstop v novo obdobje ma-teOrialnega razvoja in razvoja socialističnega samoupravljanja ni mogoč, če se ne razvija hkrati tudi kmetijstvo s svojim prispevkom k porastu družbenega proizvoda, izvoza ter h krepitvi stabilnosti trga, in če delovni ljudje v kmetijstvu niso vpeti v celoten splet samoupravnega odločanje na vseh ravneh.« To je sporočilo seje CK ZKS o kmetijstvu. Na njej je slovenski kmet, zadružnik, Franc Potočnik v razpravi dejal, »da bo ZK opravičila svoj obstoj, pa tudi povrnila zaupanje kmetov, če bi bilo mogoče uresničiti vsaj 80 odstotkov tega, kar je bilo kot naša skupna misel zapisano v referatu«. Na nas vseh je zdaj, da se s skupnim delom temu odstotku približamo, če ga že ne bomo mogli preseči, da o predlogih v okviru SZDL, zadrug in zadružne zveze razpravljamo, se opredelimo za najboljše in tisto v praksi našega življenja tudi uveljavimo, je končal svoj govor predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan.
rani, da proizvodnja v lesnopredelovalni industriji Platana ne ugasne, ker bi se s tem postavila pod vprašaj tudi organiziranost sozda. Zato se zavzemajo za strnitev vseh moči, da bi kolektivu čimbolj pomagali v velikih težavah. Ker pa v Slovenijalesu pravijo, da jim ne morejo zagotoviti potrebnega tehniškega kadra, je za soboško Platano odločilnega pomena, kako preživeti v ostri konkurenci. Prihodnji teden bodo na sedežu Slovenijalesa v Ljubljani znova razpravljali o položaju Platane, takrat pa bo verjetno jasnejša nadaljnja usoda lesnopredelovalne industrije v Murski Soboti.
Milan JERŠE
avgusta sta se končno zbrala v polnem številu Odbor za turizem in sejme in Projektni svet raziskovalno razvojne naloge pri MGZ.
Prav tako so se okrogle mize udeležili predstavniki društvenih dejavnosti, zveze obrtnih združenj Slovenije, Turistične zveze Slovenije, predstavniki kmetijstva (ABC Pomurke) in organizacij združenega dela s področja gostinstva, nekaj zasebnih gostilničarjev ter predsednica republi, škega Komiteja za gostinstvo in turizem Bogomila Mitič. Tudi razprava, o kateri bomo v prihodnje še pisali, je bila kakovostna, predvsem pa odkrita.
»Rdeča nit« je bila povezava med turizmom in kmetijstvom, ki je v Pomurju že sedaj dobra, za razvoj turizma pa bo morala biti še boljša.
Če se bodo poklicni in volunterski turistični delavci tudi v prihodnje znali zbrati in pogovoriti, bomo lahko čez nekaj let govorili tudi o pomurskem turizmu. Kajti ne verjamemo, da je bila udeležba tako dobra samo zaradi tega, ker je bila okrogla miza na radgonskem sejmu. V razpravi namreč ni nihče niti omenil sejemskega turizma.
Bernarda Peček
V SPOMIN
PETRU BRUNCU
V soboto, 22. avgusta je ugasnilo življenje Petra Brun-ca. velikega človeka, humanista v dejanjih in ne le v besedah, podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota.
Peter se je rodil 21. junija 1943 v Veržeju kot osmi otrok družine Brunec. Pet let po njegovem rojstvu je družina ostala brez očeta. Peter in njegovi bratje pa so se ob materialni revščini duhovno bogatili, se naučili spoštovati najvišje vrednote človeškega življenja, ki so bile temelj in vodilo Petrovega dela in življenja.
Svojo delovno pot je začel kot učitelj v Melincih in pozneje v beltinski osnovni šoli. Bil je učitelj in vzgojitelj, ne le pri svojem delu, ampak tudi v vsakdanjem življenju. Takega in zato ga je poznalo in spoznalo dosti ljudi, ki so mu zaupali odgovorno nalogo svetovalca za šolstvo pri Skupščini občine Murska Sobota. V svojem življenjepisu pa je zapisal, da je s tem preveč odmaknjen od svojega poklica, zato se je vrnil k poučevanju mladih na tretji osnovni šoli, kjer je bil tudi pomočnik ravnatelja.
Inoviranje kmetijske mehanizacije
Znanje, ne denar, je sveta vladar
Dokazano je, da morajo tehnološke inovacije spremljati poslovne inovacije, ki naj bi bile celo pred njimi. Ravno teh pri nas skoraj ni opaziti, ker se držimo klasičnih oblik organizacije dela in vodenja gospodarskih podjetij ter celotnega sistema.
Dr. Milan Novak z višje agronomske šole v Mariboru je k temu dodal še nekaj bridkih spoznanj, ki se nas bolj malo primejo. Na radgonskem sejmu smo bili sicer ob rekordnih sto prijavah novosti v kmetijski mehanizaciji — nagradili so jih 78 — kar zadovoljni, vendar le za trenutek. »Tudi najbolj uspešna podjetja postajajo naenkrat neuspešna, ker ne morejo slediti novemu tehnološkemu napredku. To bodo zmogle le tiste organizacije, ki bodo imele organizacijsko inventivno vodstvo ter visoko profesionalne kadre na vseh ravneh, oboji pa morajo imeti ustrezno izobrazbo, znanje, absolutno kompetentnost in odgovornost brez zastarelih ideoloških predsodkov,« sodi dr. Novak. Odbilo je »zlati dobi« — pred letom 1979 — ko se je lahko družbeni sektor brez težav opremljal z uvoženo mehanizacijo, izdelovalci strojev pa so kupovali zastarele licence in so kratkoročni komercialni posli lepo cveteli ter zapostavljali lastno pamet. Zdaj gre zlasti za organizirano, ustvarjalno rabo domačega znanja, ki ga ni malo. Temu v prid na svoj način govorita število in vrsta razstavljenih in nagrajenih novosti s področja kmetijske mehanizacije.
Na dan kmetijske tehnike so se v Gornji Radgoni na redni skupščini sešli člani društva kmetijske tehnike Slovenije, kar so povezali s prispevkom šole za kmetijsko mehanizacijo v Mariboru ob 30-letnem jubileju pri usposabljanju kadrov za sodobno kmetijsko proizvodnjo ter razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad ocenjevanja kmetijske mehanizacije in inovacij.
Vzhodnjaki prihajajo s čeki
V menjalnici Golftunstovega tozda Naravno zdravilišče na mejnem prehodu v Dolgi vasi imajo letos izredno velik promet, zato se je dvema redno zaposlenima menjalcema pridružilo še pet sezoncev. Dnevno menjajo čeke in devize, kar v dinarski protivrednosti znaša milijon dinarjev. Največ, in sicer 80 odstotkov, je čekov Narodne banke Jugoslavije, ki jih prinašajo vzhodni turisti. Menjalci so se letos dobro povezali s podružnico Ljubljanske banke v Lendavi, tako da jim denarja za menjavo nikoli ne zmanjka.
Banka iz Beograda
V Lendavi je pred kratkim začela poslovati enota Beograjske banke. Za zdaj je obseg poslovanja manjši, vendar se iz dneva v dan povečuje, zlasti zaradi najemanja stanovanjskih posojil na podlagi prodaje deviz. V tej banki namreč odobrijo do 280 odstotkov posojila. Od banke pa si veliko obetajo tudi obrtniki, kajti Beograjska banka je znana kot dober sodelavec drobnega gospodarstva.
Peter je s svojim znanjem, izkušnjami ter človečnostjo lahko učil mlajše rodove učiteljev, posebno še takrat, ko je opravljal delo pedagoškega svetovala na Zavodu za šolstvo, leta 1981 pa je bil izvoljen za podpredsednika izvršnega sveta, kjer je bil odgovoren za družbene dejavnosti. S preudarnostjo, razumnostjo in strpnostjo je postavljal mesto družbenih dejavnostih v druž-beno-ekonomskih odnosih in bil zato 14. aprila ponovno imenovan za podpredsednika izvršnega sveta. Bil pa je tudi vodja delovne skupnosti, predsednik komisije za verske skupnosti in odgovoren za številne naloge iz referendumskega programa.
Pri svojem delu je bil Peter najprej in predvsem človek, prijatelj, ki je znal prisluhniti sočloveku. Teže osebnih bremen ni prenašal na druge, zato je bila toliko bolj presunljiva novica v februarju, ko je moral na operacijo, in da je neozdravljivo zbolel. Ostala pa bosta spomin na njegov veliki lik človeka in neizbrisana sled njegovega dela.
Osrednja pozornost je bila namenjena pripravam na kongres jugoslovanske kmetijske tehnike, kjer bo tema Mehanizacije za specialne kulture v sadjarstvu, vinogradništvu in hmeljarstvu. Zavzeli so se za pobudo, da bi morali imeti tudi visokošolski študij kmetijske tehnike, ne le višje- in srednješolskega. Za slednjega ima v zadnjih treh desetletjih največ zaslug mariborska srednja strojna kmetijska šola in je posebno priznanje, ki so ji ga podelili, prišlo v prave roke.
Kot je že navedeno, so ob tej priložnosti podelili tudi tradicionalne nagrade in priznanja za novosti serijske industrijske proizvodnje in dosežke inovacijske dejavnosti v kmetijski mehanizaciji. Šampionska nagrada — kipec sejalca — je tokrat pripadla ljutomerskemu Tehnostroju (več o njem objavljamo v rubriki Inovacije !), zanjo pa so se potegovali še Zmaj Zemun, Avtoradgona in obrtnik-inovator Štefan Kobal iz Vižmarij pri Ljubljani, ki so bili v petletnem obdobju najuspešnejši na področju inovacij. Ob Tehnostrojevi beri nagrad in priznanj omenimo še zlate plakete in priznanja soboški Panoniji (za žitno sejalnico, nahrbtno motorno škropilnico, pnevmatsko sejalnico in sejalnico za sojo), zlato plaketo Livu Rogašovci za izko-palnik za koreninske grude ter nagrajeni inovatorski dosežek Vrtnarstva Sobota iz Murske Sobote za biotehnološke postopke pridelovanja rastlin v sterilnih razmerah.
K vsemu dodajmo misel prof, dr. Novaka, ki bi jo sicer uvrstili med sodobne pregovore: znanje, ne denar, je sveta vladar!
B. Žunec
VESTNIK, 3. SEPTEMBRA 1987
STRAN 3
Tehnostrojev vzpon
Če bi si kdo pred dvema, tremi leti dovolil napovedovati, kako bo leta 1987 ljutomerski Tehnostroj zavoljo naglega razvojnega prodora deležen vsakovrstnih priznanj in nagrad, bi ga javnost razglasila za najmanj posrečenega šaljivca ali kar krivoverskega preroka.
Gospodarsko enoto z okoli 400 zaposlenimi je v položaj, ko se vnovič uveljavlja z novimi kmetijskimi izdelki, potegnila garda razvojnikov, ki jo vodi Ivo Tivadar kot hkratni direktor delovne organizacije. Cilji pristop — projektne skupine
Najbrž je dokazov za to, da se je nekdanji kapitalni zgubar lokalnega gospodarstva v Ljutomeru uspel postaviti na lastne noge, dovolj. Na novosadskem kmetijskem sejmu je namreč ob petih medaljah za posamezne izdelke dobil tudi srebrni šampionski pokal, medtem ko so mu na jubilejnem mednarodnem kmetijsko-živil-skem sejmu v Gornji Radgoni dodelili najvišjo, šampionsko nagrado — kipec sejalca. Da bi šlo za naključje oziroma kratkotrajen vzpon na zeleno vejo, bi težko verjeli. Sicer pa naj nas prepriča sam Ivo Tivadar.
»Sprašujete, kako smo se v zadnjem obdobju organizirali za razvojno strategijo. Predvsem tako, da nismo izgubljali časa sami s sabo. Odločili smo se za enovito delovno organizacijo z razvojnim oddelkom in raziskavo tržišča. Treba je bilo bistveno razširiti dejavnost in postaviti določene kratkoročne in dolgoročne cilje. Odločili smo se za transport in za sode
Ob šampionski nagradi na 25. mednarodnem kmetijskb-živil-skem sejmu v Gornji Radgoni je ljutomerski Tehnostroj dobi! še zlati plaketi za traktorski kotalnik prekucnik in integralni traktorski kotalni zabojnik — prekucnik z nadgradnjami, srebrno plaketo za viličarsko korito za grozdje, priznanje za sekalnik vej. V kategoriji inovatorski dosežki je pobral kar štiri nagrade za stroj za pranje bučnih semen, za dvižni mešalnik krmil, dvižno prikolico in nakladalnik za tovornjak.
lovanje z večjimi tovarnami, ki sodijo med slovenske nosilce razvoja.«
Tehnostrojeva ambicija je, da bi se najmanj 7 do 10 odstd-tkov zaposlenih — podobno kot v mariborskem Tamu — ukvarjalo z razvojno-razisko-valno dejavnostjo. »To ne bo tako enostavno, kajti precej strokovnjakov nam je odšlo, tisti, ki so ostali, pa so vztrajali zaradi občutka pripadnosti ali prijateljskih vezi,« komentira Tivadar. »Sicer pa smo v delovni organizaciji že dalj časa gojili zamisel, kakšno naj bi bilo univerzalno sredstvo, primerno za transport in za določene funkcije v kmetijski proizvodnji, predvsem kar zadeva gnojenje, dognojevanje, prevoz in druge namenske operacije. Začeli smo z univerzalnimi podvozji, nanje projektirali namenske nadgradnje in se prepričali, da nam tudi cenovno gre v prid. Slabost je v tem, da gre za sistem orodij, ne za eno samo orodje, torej jih je treba kupiti več, da bi prišlo do prihrankov.«
Da bi se prepričali, če so na pravi poti, so poskrbeli za krajšo mnenjsko študijo nekaterih strokovnjakov iz različnih ustanov, kako ti vidijo Tehnostro-
TOKO DOMŽALE, OBRAT ŽIŽKI
Prostor za nove delavce
V soboto so v obratu domžalskega Toka v Žižkih slovesno odprli prizidek, ki meri 260 kvadratnih metrov, stal pa je 52 milijonov 600 tisoč dinarjev. V nove prostore so preselili šivalnico, tako da bodo zaposleni poslej delali v bolj prostranih in svetlejših prostorih. Pri gradnji pa so mislili tudi na tiste, ki bi se radi zaposlili: prostora je še za okrog 20 delavcev, ki jih bodo sprejeli brž, ko bo prodaja izdelkov to dopuščala.
Na slovesnosti ob otvoritvi je govoril predsednik lendavske občinske skupščine Rudi Leiner in poudaril velik pomen tega obrata v krajevni skupnosti Črenšovci. Dejal je tudi, da si predstavniki občine prizadevajo za ustanovitev novih obratov, zlasti v večjih občinskih središčih. Kaže, da bodo ta prizadevanja kmalu kronana z uspehom.
Krajevna skupnost Črenšovci pa je ta dan proslavila tudi svoj krajevni praznik. Pridobitve in načrte je nanizal predsednik sveta krajevne skupnosti Matija Žižek. Na prireditvi je krajevna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije podelila priznanja Osvobodilne fronte. Tokrat sojih prejeli: temeljna zadružna organizacija Črenšovci, Matija Sobočan iz Žižkov in Jože Zver iz Trnja. V bogatem kulturnem programu pa so nastopili: mešani pevski zbor, folklorna skupina in učenci osnovne šole iz Črenšovec.
Š. S.
inounciie
jev razvoj. Očitno se jim je splačalo, kajti na tej osnovi so še bolj izostrili smeri in programe dejavnosti. »Imamo kooperacijske posle za sodelovanje z velikimi podjetji, posebej Tamom, ki bo v prihodnosti nosil večji del programa naše organizacije. Pa ni to samo teptalnik za pripravo smučišča, marveč paleta strojev oz. transportnih sredstev za težko prehodne terene. Za slednje se namensko zanima JLA, kajti takih terenov je po državi veliko. Skratka, delujemo na več področjih in temu primerno smo organizirali posamezne projektne skupine.«
Invanzija štipendij — integralni koncept
Zelo zgovoren je podatek, da je ta gospodarska enota razpisala 10 odstotkov vseh štipendij v ljutomerski občini in da bi na ta račun mogla zaposliti kar 17 delavcev. Ivo Tivadar: »Sklenjenih je čez 50 štipendijskih pogodb, precej tudi ob delu. Našim delavcem dajemo možnost študija iz dela, kar je zapisano v pravilniku. Letos bomo poslali najmanj dva, želja je štiri; s tem se namreč veča verjetnost, da bodo strokovnjaki, ki so na ta način končali študij, ostali v kolektivu.« Kaj pa snubljenje, pridobivanje
strokovnjakov, kar je tačas silno razširjeno? »V Tehnostroju tega ne delamo, kajti na ta račun smo sami izgubili nekaj dobrih strokovnjakov, ki so odšli drugam.«
In prihodnji razvoj, nas je zanimalo. Bolj ali manj je namreč znano, da ga v delovni organizaciji v dobršni meri snujejo na področju vinogradništva, ki je tod doma. »Kratkoročno gledano je vinogradništvo na prvem mestu. Govorimo o integralnem konceptu z raznimi namenskimi nadgradnjami, tako da recimo izvajamo gnojenje (preskušamo prve prototipe), škropljenje in podobne delovne operacije. Prihranki so znatni. Program razvijamo na podlagi določenih zamisli in organizacijskih prijemov, ki jih je vpeljal dr. Milan Novak z mariborske višje agronomske šole. Zavedamo se: čim bodo v sorodnih podjetjih videli, da je program dohodkovno zanimiv, bo prišlo do konkurence, razvoja tehnologije, novosti. Seveda bomo priprave zaščitili, patentirali, hkrati pa jih nadgrajevali, posodabljali. To je najboljše orožje proti konkurenci,« nam je pojasnjeval prvi mož ljutomerskega Tehnostro-ja. O podrobnostih pa kdaj drugič.
Branko Žunec
POMURSKI ZDRAVSTVENI CENTER
DELO POLOVICE LETA
Večkrat smo že zapisali, tudi v dogovore in sporazume, da si brez boljše kadrovske zasedenosti v pomurski zdravstveni organizaciji ne moremo obetati boljšega zdravstvenega varstva (upoštevaje druge zahteve za napredek v zdravstvu). Ob pregledu polletnega poslovanja so v Pomurskem zdravstvenem centru ugotovili, da v enem letu niso za-
NOVI PROSTORI SO NUJNOST
Indip in Mura že vrsto let uspešno sodelujeta pri izdelavi konfekcije. Prostori, v katerih deluje delovna organizacija Indip, so stari in utesnjeni, v njih dela 398 delavcev, pretežno žensk. Potreba po razširitvi delovnih prostorov je očitna, če delovna organizacija želi hitrejši razvoj. Nova proizvodna hala, velika 3600 kvadratnih metrov. bi omogočila hitrejši razvoj, še več, v njej se bo zaposlilo 150 novih delavcev, kar je za lendavsko občino izrednega pomena. Načrti so pripravljeni, sredstva zbrana, začeli pa naj bi graditi oktobra, če bo vreme dovolilo. Mladi delavci se priučujejo v Murinem izobraževalnem centru. Konfekcija bo namenjena na konvertibilno tržišče, s čimer si bodo zagotovili več deviz za uvoz surovin, predvsem pa večjo ekonomsko varnost za delovno organizacijo in zaposlene.
Jani D.
Da bi materna beseda meso postala!
Zadnja leta smo zapisali kar precej pohvalnih besed na račun osnovnega šolstva v Porabju, kajti zares je šlo za pozitivne spremembe, ki so jih uvajali na pobude narodnostnih, političnih ali drugih organizacij oziroma organov.
Najbolj »revolucionaren« dogodek je bila vsekakor predlanska uvedba delnega dvojezičnega pouka v 1. razredu osnovnih šol na Gornjem Seniku, v Števa-novcih, Sakalovcih in v Monoštru (za učence iz Slovenske vesi, oziroma za tiste, ki so jih starši prijavili k dvojezičnemu pouku). Ugotavljali so namreč, da si otroci samo pri predmetu slovenski jezik (3 do 4 ure tedensko od 1. do 8. razreda) pridobijo preskromno znanje iz knjižne materinščine. In tako slišijo in se učijo slovenske besede sedaj tudi pri spoznavanju narave in glasbenem pouku. V osemletki na Gornjem Seniku pa so tako delali tudi pri zgodovini v 5. in 6. razredu.
Najbrž se je stanje tako nekoliko izboljšalo, vendar bo treba še veliko truda in novih korakov, da bi bili lahko že zadovoljni. Po drugi strani pa se otroci vsega ne morejo naučiti v šoli, če jih tudi starši ne navajajo k temu, da. bi govorili slovensko^ četudi v domačem narečju. Žal je takšnih družin bolj malo, tako da je pogovorni jezik slovenskih staršev in njihovih otrok večinoma madžarščina. Takšna je navada še zlasti v Slovenski vesi, na Dolnjem Seniku, v Sakalovcih in Monoštru, v mlajših družinah pa skoraj vsepovsod. Zato se tudi otroci med sabo skoraj vedno pogovarjajo le madžarsko, ker. najbrž tako tudi mislijo.
Potrebna so torej dodatna jezikovna usposabljanja, kot so, na primer, bralni tabori. Doslej so jih organizirali v različnih krajih Železne županije na Madžarskem, letos pa so se dogovorili, naj bo takšen tabor v Sloveniji, da bodo uspehi lahko večji. Otroci ne slišijo slovenske besede samo v taboru, ampak tudi vsepovsod v okolju — v trgovini, slaščičarni, na postaji .. . Zveza kulturnih organizacij Slovenije (Odbor za literarno dejavnost), ki je prevzela organizacijo prvega bralnega tabora za porabske šolarje v Sloveniji, je za to priložnost izbrala Radence (Dom učencev gostinsko-turistične šole), o čemer smo že poročali. Tokrat pa smo zbrali še mnenje nekaterih udeležencev.
Jožef Nemet, vodja skupine porabskih šolarjev, sicer pa učitelj zgodovine na OŠ Gornji Senik: »Mislim, da je zelo dobro, ker smo takšen tabor organizirali v domovini matičnega naroda. Tukaj so otroci prisiljeni govoriti slovensko, tako z učenci radenske osnovne šole, ki so se nam pridružili, kot z mentorji in raznimi gosti iz Slovenije. Drugače se ne bi mogli sporazumevati. Imeli so tudi zelo pester in zanimiv program. Zares smo se lahko veliko naučili. To se bo, vsaj upam tako, videlo predvsem doma, mislim v šoli, kjer se bo pokazala razlika med učenci, ki so .bili v taboru, in tistimi, ki te možnosti niso imeli. Tudi učitelji bomo imeli lažje delo pri dvojezičnem pouku.«
poslili nikogar .v Pomurskih lekarnah in v zdravstvenem domu Lendava, tri delavce so zaposlili v zdravstvenem domu v Gornji Radgoni, dva v ljutomerskem in devet v soboškem zdravstvenem domu. V bolnišnici dela šest delavcev več kot pred letom, eden v zavodu za socialno medicino in higieno ter dva v delovnih službah. Primerjava pa spet potrdi
ESTERA ŠULIČ, učenka 6. razreda OŠ Gornji Senik: »Tu mi je zelo všeč. Učimo se, hodimo v trgovino, na kopanje, se igramo, hodimo na izlete . .. Spoznala in sprijateljila sem se tudi z učenko Tanjo, ki obiskuje osnovno šolo v Radencih. Pogovarjava se slovensko in tako se lahko veliko naučim tudi od nje.«
Gybngyi Laco, Valerija Rogan, Sonja Trstenjak
TANJA SEČKO, učenka 3. raz. OŠ Radenci: »Ža druženje z učenci z Madžarske so sicer izbrali mojega brata, ker pa mi je bil doma dolg čas, sem tudi jaz prihajala v tabor. Ni mi bilo žal, ker je bilo zanimivo in ker sem spoznala prijateljico Ester. Upam, da se bova še večkrat srečali.«
GYORGY LACO, učenka 7. razreda OŠ Števanovci: »Tudi zame je bilo v taboru zanimivo, kar je bil dober program. Veliko smo se kopali, se igrali, naučili smo se slovenske pesmi ... Če bi me tudi drugo leto kdo vprašal, ali bi šla v tabor, bi se ga z veseljem udeležila.«
VALERIJA ROGAN, učenka 7. razreda OŠ Monošter: »Tudi na naši šoli imamo pouk slovenskega jezika; tri ure tedensko. To
DANES POMISLITE NA VAŠ DIMNIK! GRADNJA Z vami sta E ŽALEC scliiedel® ES tel. (063) in ZIX 701 011
zaostajanje za podobnimi zdravstvenimi organizacijami po Sloveniji in za slovenskim povprečjem na število prebivalcev.
Sprejeta je tudi usmeritev, da se zdravstvo mora poceniti, daje treba opraviti več cenejših zdravstvenih storitev v ambulantah in manj v bolnišnicah. Uresničevanje politike preustroja zdravstva od dražjega k cenejšemu se kaže tudi v polletnem pregledu poslovanja. Zmanjšala se je povprečna ležalna doba in število bolniških oskrbnih dni, več pa je bilo opravljenega dela v splošni medicini in specialističnih ambulantah.
Osebni dohodki zdravstvenih delavcev so že ves čas uporabljene in sprejete metodologije usklajevanja osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih z dohodki v gospodarstvu bistvo nezadovoljstva delavcev v zdravstvu.
Opozarjajo na neprimernost metodologije, ki ne upošteva posebnosti dela v zdravstvu. Že so bili sprejeti sklepi, da posebna komisija na pomurski ravni preveri
seveda ni dovolj. Mislim, da sem si v Radencih pridobila precej novih slovenskih besed. Najbolj pa sem si zapomnila to, da smo se hodili kopat in si ogledali več dobrih slovenskih filmov. Naučila sem se tudi novo slovensko-pesmico Po svojem po pomoti.«
SONJA TRSTENJAK, mentorica v taboru: »Doma sem iz Ce-
Ija, pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije pa so me izbrali zato, da bi porabskim otrokom prenesla kar največ znanja slovenskega knjižnega jezika. Prvi dan 'sem ugotovila, da so v taboru otroci, ki skoraj niti ne govorijo niti ne razumejo slovensko, druga skupina otrok je takih, ki razume predvsem pogovorni jezik, sam govor pa se jim še ni sprožil, majhna skupina pa je takih, ki so si že prvi dan upali povedati kaj v knjižni slovenščini ali v narečju-
Sčasoma pa smo se vsi kar dobro razumeli. Obdelovali smo nekatere otroške tekste, brali, obravnavali smo pesmice in se poskušali v dramatizaciji, tako da so otroci igraje govorili slovensko. Mislim, da je za začetek narodnostnega osveščanja to že kar nekaj.«
Jože GRAJ
metodologijo usklajevanja osebnih dohodkov v gospodarstvu in negospodarstvu in upravičenost zahtev delavcev v zdravstvu. Ob polletnem poročilu pa so primerjali dohodke tudi med tozdi Pomurskega zdravstvenega centra.
Najvišji povprečni (neto) osebni dohodek je bil v soboškem zdravstvenem domu (215.930 din) in v Zavodu za socialno medicino in higieno (210.794 din), najmanjši pa v bolnišnici (182.562 din) in ljutomerskem zdravstvenem domu (186.562 din). Tudi rast sredstev za osebne dohodke delavcev v zdravstvu je nižja kot v gospodarstvu vseh štirih pomurskih občin, torej tudi manjša, kot je povprečje za Pomurje. Rast sredstev za osebne dohodke v pomurskem gospodarstvu je 116,4-odstotna, v Pomurskem zdravstvenem centru pa 92,3-odstotna. Rast osebnih dohodkov so morali zadrževati zaradi izredno velikih materialnih stroškov, in da ob šestmeseč-ju ne bi zašli v rdeče številke.
Majda Horvat
— RADENCI------------------
Ugodno, čeprav dva z izgubo
Poslovanje DO Radenska v prvem letošnjem polletju je bilo ugodno, saj je fizični obseg porasel za 5,1, produktivnost pa za 4,5 odstotka. Žal pa sta imela dva tozda izgubo, in sicer Tovarna polnilne opreme, kjer je le-ta znašala 354,6 milijona dinarjev, in Naravno zdravilišče, kjer je bila rdeča številka 76,6 milijona dinarjev. V obeh temeljnih organizacijah združenega dela pa že izvajajo sanacijske ukrepe, so povedali predstavniki Radenske na tradicionalni tiskovni konferenci, ki jo vsako leto pripravljajo ob mednarodnem sejmu v Gornji Radgoni.
Glede fizičnih kazalcev poslovanja v sedmih mesecih pa kaže opozoriti na podatek, da so že prodali 146 milijonov steklenic mineralne vode in brezalkoholnih pijač ter plastenk, prodaja pa je bila večja od lanske za 6,2 odstotka. Rekord so dosegli v juliju, saj so samo ta mesec prodali 34,5 milijona steklenic mineralne vode in brezalkoholnih pijač. Manj ugodne pa so številke v zvezi s prenočitvami, in sicer šo jih imeli 217 tisoč ali za 1,8 odstotka manj kot lani.
Na tiskovni konferenci smo tudi zvedeli, da so pred kratkim delavci Geološkega zavoda Ljubljana začeli z deli na novi vrtini za hotelom Radin v Radencih, da bi si bili naposled na jasnem, kako je s termalno vodo. Pričakujejo, če bodo rezultati vrtanja ugodni, da bodo iz nove vrtine dobili 3 do 4 litre vode na sekundo, in sicer od 45 do 50 stopinj Celzija. Uporabljali bi jo za zdravilišče in energetske potrebe v tozdu Naravno zdravilišče.
Konec julija pa je Geološki zavod Ljubljana končal z raziskovalnimi deli — Hidro-geološka ocena možnosti izkoriščanja termalnih voda v Pomurju. Na osnovi zbranih podatkov je bilo ugotovljeno, da pridejo v prvi vrsti v poštev za nadaljnje raziskovanje in izkoriščanje tople vode širše območje Murske Sobote in Lendave ter ozemlje med Filovci in Motvarjevci. Na teh območjih se predvideva, da bi lahko dobili 5 do 50 (M. Sobota) oziroma 5 do 10 litrov vode na sekundo od 35 s temperaturo od 35 do 65 oziroma od 50 do 80 stopinj Celzija.
Iz raziskovalne naloge Geološkega zavoda Ljubljana tako izhaja, da pridejo v srednjeročnem obdobju do leta 1990 v poštev raziskave v Murski Soboti, Rakičanu, Banovcih, Ljutomeru in Lendavi.
Jože Graj
STRAN 4
VESTNIK, 3. SEPTEMBRA 1987
kmetijska panorama
POSVET O PREHRANI PRAŠIČEV
Da je odločilnega pomena v rasti in razvoju prašičev pravilna prehrana, je nazorno potrdilo posvetovanje, ki sta ga v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih pripravila center za pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi Slovenije in Živinorejsko-veterinarski zavod Murska Sobota. Predavali so ugledni slovenski strokovnjaki, zato je toliko manj razumljiva slaba udeležba na predavanjih, ki so jih popestrili z diapozitivi. Morda pa je premajhen obisk, kot se je nazorno izrazil vodja posvetovanja, resničen odsev razmer v živinoreji, ki zadnje čase nazaduje.
Se dovolj zavedamo hranilne vrednosti krme?
O osnovah prehrane prašičev je najprej predavaj prof. dr. Karel Salobir iz ljubljanske Emone. Pri tem je zlasti poudaril hranilno vrednost krme in prehransko-biološke zakonitosti ter normative, ki veljajo po splošnem prepričanju za učinkovito prehrano prašičev. Če želimo doseči čim večje uspehe, moramo posebno pozornost nameniti sprotnim potrebam prašičev, česar se v praksi marsikdaj premalo zavedamo. Zato ni nič čudnega, če večkrat govorimo o t. i. znanosti v vreči, od katere je zelo odvisna koristnost prehrane prašičev. Prof. dr. Karel Salobir je ob tej priložno-
Manj vode
Na strokovnem posvetu o novih načinih izrabe kmetijske mehanizacije v sadjarstvu, ki so ga organizirali v okviru dneva poslovne skupnosti za sadje na Pomurskem sejmu, je največ pozornosti veljalo zmanjšanju porabe vode pri škropljenju in izkušnjam, ki so si jih pri tem že pridobili. V razvitih zahodnih državah so se s temi poskusi začeli ukvarjati že pred leti, pa tudi sadjarji na avstrijskem Štajerskem na ta način že nekaj časa opravljajo zaščito sadnega drevja pred boleznimi in škodljivci.
V Sloveniji so se s temi poskusi začeli načrtno ukvarjati šele v lanskem letu, ko so začeli pripravljati poskuse, ki jih letos že tudi izvajajo. Z ustrezno prilagoditvijo škropilnih naprav jim je uspelo zmanjšati količino vode s 1.500 litrov na hektar za 10-krat, poskusi pa so pokazali, da biološki učinki zaradi tega niso bili manjši. Poskuse opravljajo v nasadih Agrokombinata Maribor in to na površini 7,5 hektarja.
L. K.
sti prikazal številne tabele za pokrivanje dnevnih prehranskih potreb za plemenske svinje. Naštel je razne hranljive snovi, predvsem beljakovine, minerale in vitamine, brez katerih si ne moremo zamišljati pravilne prehrane prašičev. Ti namreč morajo pri krmljenju zaužiti zadostne količine skupnih hranljivih snovi in metabolne energije, zato je zelo pomembna povprečna kemijska sestava krmil z ustreznim razmerjem aminokislin, ne gre pa pozabiti tudi na primerno prebavljivost hranljivih snovi.
V tem smislu je prof. dr. Janez Verbič s Kmetijskega inštituta
NEIZKORIŠČENE GLAVE
Sejalci sladkorne pese vedo, da je pridelovanje te poljščine donosno, zato povečujejo obseg površin. V Jugoslaviji pridelujemo sladkorno peso na 145 tisoč, v.Sloveniji pa na 5500 hektarjih. Seveda pa bi bila ta kultura še bolj donosna, ko bi v večji meri izkoriščali »stranske proizvode«. To pa niso le pesni rezanci, ampak tudi pesne glave in listje. V okviru strokovnih prireditev na kmetijskem sejmu v Radgoni smo poslušali zelo zanimivo predavanje prof. dr. Mitja Nuskerna (Poljoprivredni institut) iz Osijeka, ki je govoril prav o tem. Dejal je, da je pesne glave in listje mogoče pokladati sveže, in to predvsem živalim za pridobivanje mleka pa tudi pitancem. Lahko pa ju tudi siliramo, vendar je treba v tem primeru dodati kakih 30 odstotkov koruzinja, ker same pesne glave in listje vsebujejo premalo suhih snovi. Trije kilogrami takega »krmila« svebujejo toliko energije in beljakovin, da lahko zadovolje potrebe za pridobitev enega litra mleka. Zaradi vsebnosti oksalne kisline, ki je v pesnih glavah in listih, je treba dodati na kilogram silaže gram apnenca. Živalim dnevno naj ne bi pokladali več kot 20 kilogra-
Slovenije govoril o pomenu sila-že v prehrani prašičev. Poudarek je dal voluminozni krmi in navedel zglede, iz NDR in Švice, kjer že čutijo pomanjkanje beljakovin v krmi, brez katerih si ni možno predstavljati večjega prirasta pujskov. Zanimiv je podatek, po katerem je z voluminozno krmo možno doseči okrog 60-odstotno prebavljivost organskih snovi, pri čemer imata največjo energetsko vrednost sveža trava in črna detelja. Visoka prebavljivost organskih snovi je tudi pri koruzni silaži, ki pa jo pri nas običajno ne uporabljamo za krmljenje prašičev, ker vsebuje premalo beljakovin in vitaminov. Sicer pa večina zelene krme vsebuje veliko aminokislin in dobro dopolnjuje žita. Prav kakovostna sila-ža pa je velikega pomena za pravilno prehrano prašičev, česar še morajo kmetovalci veliko bolj zavedati kot doslej.
Podobno velja za vpliv prehra
mov take silaže. Vzrok, da kme-tijci doslej pesnih glav in listja niso v večji meri izkoriščali za krmo, je tudi v tehnologiji spravila, kajti ni bilo strojev, ki bi ob puljenju pese pobirali še ta »odpadka«. Tovarni Lifam iz Stare Pazove iz Majevica iz Bačke Pa-lanke sta zdaj izdelali prototipe strojev, ki to omogočajo.
Prof. dr. Milivoj Savič (Poljoprivredni fakultet) iz Novega Sada pa je na srečanju prideloval
Na enem hektarju, zasejanem s peso, v Sloveniji v povprečju predelamo 42 ton sladkorne pese. »Pridelamo« pa tudi 20 ton pesnih glav in listja, kar zavržemo. To je po hranilni vrednosti (z enega hektarja) 3 tonam suhe koruze.
cev sladkorne pese v Gornji Radgoni govoril o novostih na področju kmetijske mehanizacije za obdelavo zemlje pred setvijo sladkorne pese. V svetu v vse večji meri pri tem uporabljajo podrahljalnike, včasih tudi namesto plugov. Verjetno ne bo poteklo veliko časa, da bodo novosti prišle tudi k nam.
Novosti pa so tudi pri samem
ne na klavno kakovost prašičev, o čemer je predavala dr. Joža Urbas s Kmetijskega inštituta Slovenije. Navedla je zanimiv podatek, po katerem je poraba prašičjega mesa kar dvakrat večja od govejega. Po navedbi strokovnjakov naj bi se od sedanjih 50 kilogramov na prebivalca do leta 2000 ta poraba povzpela že na 65 kilogramov. To naj bi dosegli v Avstriji, Vzhodni in Zahodni Nemčiji ter v ČSSR. Očitno bomo tudi pri nas morali več pozornosti nameniti pravilni prehrani prašičev, da bi dosegli ugodnejše razmerje v prireji prašičjega mesa in maščobnega tkiva. Nekateri izsledki iz mesne industrije ABC Pomurka dokazujejo, da bi na tem področju lahko dosegli boljše rezultate, če bi se načrtneje lotili pospeševanja prašičereje. Na vrsti je torej stroka, da znane ugotovitve čimprej uresniči v praksi!
Milan Jerše
sejanju pese! Na japonskem, kjer želijo vsako ped zemlje izkoristiti kar najbolje, pese ne sejejo več, ampak sadijo. Pripravijo torej sadike, ki jih posade strojno. Kot je na predavanju v Radgoni povedala inž. Anka Bašič s kmetijskega inštituta v Križevcih na Hrvaškem, to tehnologijo tudi sami preizkušajo. Njive, kjer so posadili sadike pese, kažejo, da bo pridelek večji, kot na površinah, kjer so na klasičen način
posejali pesna semena. O gospodarski upravičenosti takega načina dela za zdaj še nimajo podatkov, kajti pridelek bo treba prej pospraviti in ugotoviti donosnost.
Res pa je, da tak način dela (vzgoja sadik in pozneje sajenje) zahteva več ročnega dela.
Š. Sobočan
P V KG RAKIČAN—-------------------------------------------------- Rekordni pridelki pšenice
V letošnjem letu smo pridelali na KG Rakičan na požetih 1802,85 ha povprečno na ha 62,25 dt pšenice, osušene na 14% vlago. To je naš dosedanji najboljši povprečni pridelek pšenice, saj smo 1985. leta do tedaj dosegli najboljši povprečni pridelek pšenice, ki je znašal 60,11 dt pšenice na ha, in to na 1486,77 ha. Tako znaša sedaj šestletno povprečje (1982—1987) 58,34 dt pšenice na ha, kar je za naše razmere izreden dosežek, saj imamo v povprečju slabšo kakovost zemlje kot Slavonija ali Vojvodina.
Z letošnjim rekordnim povprečnim pridelkom se lahko primerjamo v povprečju z našimi najboljšimi pridelovalci pšenice v Slavonci.
Kaj je pripomoglo, da smo letos dosegli tako dober povprečni pridelek pšenice?
Poleg ugodnih vremenskih razmer so na rekorden povprečen pridelek pšenice vplivali:
I.	kakovostna priprava zemlje za setev
2.	pravilno in zadostno gnojenje in dognojevanje
3.	pravočasna setev s kakovostnim semenom in rodovitno sorto na odrejeno globino
4.	setev predvidene količine semena na ha
5.	uspešno zatiranje plevelov, bolezni in škodljivcev
Letos smo do sedaj pšenice najmočneje gnojili. Tako smo pšenicam dali na ha povprečno 180 do 200 kg čistega dušika in po 160 kg PiOs in K;O. Na več kot polovici površin smo imeli posejano sorto lonjo, ki je dala v letošnjih mikroposkusih na parceli Srednje kmetijske šole v Rakičanu najbojši pridelek.
Uspešno smo tudi zatirali plevele, bolezni in škodljivce, tako da so bile naše pšenice praktično brez plevelov in bolezni.
Z žetvijo smo začeli 20. julija. Prej naše pšenice, zaradi močnega gnojenja z dušikom, niso bile zrele. Želi smo z 29 kombajni. Ob ugodnih vremenskih razmerah bi žetev končali v 13 delovnih dnevih. Vse do opoldne, 25. julija, je žetev potekala nemoteno: Tako smo v petih in pol dnevnih poželi 811 ha. Torej bi, kot rečeno, žetev končali ob normalnih vremenskih razmerah v 13 delovnih dneh.
25. julija nam je toča močno poškodovala pšenico na 335 ha tozdu PG Rakičan v Občini M. Sobota. Poleg tega so se začeli deževni deževni dnevi, ki so močno ovirali žetev. Tako je padlo:
— 26. julija 21,4 mm padavin
— 27. julija 29,8 mm padavin.
V prvi dekadi avgusta je padlo celo 153,8 mm padavin, kar je 529% od večletnega povprečja. Tako je samo 5. avgusta padlo 69,3 mm padavin. Določene površine so bile poplavljene, na drugih pa je bila zemlja tako razmočena, da se praktično ni dala žeti. Tako smo namesto 2. avgusta z žetvijo končali 18. avgusta.
Razumljivo, da je nepožeta pšenica dajala dosti manjše pridelke in da je kakovost najpozneje požete pšenice slabša od požete v normalnih razmerah. Pozne dozoritve pšenice pa nam dajo boljše povprečne pridelke. 1985. leta, ko smo dosegli naš drugi najboljši pridelek pšenice, smo tudi začeli z žetvijo 18. julija. Cim poznejša je žetev in čim bolj počasi zori pšenica, tem boljše pridelke dosegamo. Ob naglem zorenju, in če nastopi še toplotni udar, je seme pšenice drobno in pridelek slabši.
Torej ni krivo za pozno pospravilo naše pšenice pomanjkanje kombajnov in nedovoljevanje nadur pri žetvi, kot zlobno piše v letošnji 34. številki Kmečkega glasa (26. avgusta 1987) nepodpisani pisec članka Miš pšeničko pod goro (Franček Manček).
Res si nismo zaslužili takega neupravičenega zasmehovanja ob letošnjem rekordnem pridelku pšenice. Kmet seveda lahko svojih 0,5 ha do 2 ha pšenice požanje v 1 dnevu. Mi 1802,85 ha tega nismo zmožni, ker bi potem morali imeti namesto 29 kombajnov 360, kar je pa seveda absurd.
Že drugi dan žetve, 22. julija, ko je radio M. Sobota organiziral neposredno oddajo o začetku spravila pšenice, sem napovedal za nas rekordni pridelek pšenice, ki naj bi se sukal povprečno okrog 63 dt po ha. In res smo tak pridelek dosegli.
Tako je tozd PG Lendava dosegel na 717,84 ha povprečno 63,58 dt pšenice na ha, osušene na 14% vlago. V tem tozdu nismo imeli toče.
V tozd PG Rakičan, kjer je toča poškodovala pšenico na 355 ha, od 25 % do 80 %, smo dosegli na 1085,01 ha povprečno 63,20 dt pšenice na ha, skupaj s priznano točo.
Vidimo, da smo v tozdu PG Lendava, kjer ni bilo toče, dosegli malenkostno boljši povprečni pridelek od tozda PG Rakičan, kjer smo imeli točo.
Na vsak način smo z doseženim rekordnim pridelkom pšenice, ko smo dosegli na vseh 1802,85 ha povprečno 63,35 dt pšenice na ha, zelo zadovoljni in tudi ponosni na ta dosežek.
Tako smo namesto 7280 ton pšenice, koliko je bila naša obveza, oddali 9.000 ton merkantilne pšenice, ali za 23,63 % več. Poleg tega smo pridelali še 1274 ton semenske pšenice.	Franc Skledar, dipl. kmet. inž.
Tone Slavič, inž, agr.
DESETLETJE UREJANJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V POMURJU
Vrednotenje učinka izvedene melioracije na kmečkih zemljiščih v k.o. Cezanjevci je -sicer relativno, saj ni možno ovrednotiti drugih vplivov na povečanje ali zmanjšanje kmečke tržne proizvodnje. Očitno pa je, da je v naselju povečana intenzivnost živinoreje na osnovi zboljšane prehrane živali iz lastnega vira — doma pridelane krme. Tržne rastlinske proizvodnje pred melioracijo praktično ni moglo biti, saj je bilo v sestavi obdelovalne zemlje v k.o. Cezanjevcih pred melioracijo le 25 % njiv, po melioraciji pa je 80 % njiv. Gre torej tudi za preusmeritev proizvodnje, ko se na novo pojavlja tržni presežek iz neposredne njivke pridelave.
Zanimiv je tudi podatek o staležu krav in tržnem pridobivanju mleka v Cezanjevcih, kar dodatno dokazuje povečano intenzivnost kmečke proizvodnje:
— stalež krav se je od leta 1975 do 1986 zmanjšal od 353 kosov na 138, oz. za 215 glav ali 75,9 %;
— tržno pridobivanje mleka se je v istem obdobju povečalo od 94000 na 269.000 kg letno, oz. za 186,2 %;
— tržno pridobivanje mleka na kravo je bilo v letu 1975 266 kg, v letu 1986 pa 1949 kg.
Stranski pozitivni učinki izvedene regulacije Ščavnice in meliori-ranih zemljišč na tem območju niso izmerljivi: poplav, ki so občasno na določenem delu k.o. Cezanjevci povsem uničile pridelke, ni več; tveganje pri vlaganju v kmetijstvo je manjše, torej večja socialna varnost. Večji dohodek iz kmetijstva je v Cezanjevcih omogočil hitrejši razvoj stanovanjske kulture, osebnega standarda kmečkega človeka in splošen razvoj kraja.
4.	SREDNJEROČNI IN DOLGOROČNI NAČRTI ZEMLJIŠKIH OPERACIJ V POMURJU
4.1.	Srednjeročni plan 1986—1990 za Slovenijo in občine Pomurja
Območje	ha	osuševanje	namakanje	zlaganje
Slovenija Pomurje Obč. G. Radgona Obč. Lendava	ha ha ha ha	41.617 8.550 1.650 2.130	14.867 2.520 '550 1.250	60.017 22.678 1.550 2.908
Obč. Ljutomer Obč. M. Sobota	ha 'ha	1.350 3.420	70 650	1.350 16.870
4.2. Dolgoročni plan	1986-	2000 za Slovenijo in občine Pomurja		
Območje	ha	osuševanje	namakanje	zlaganje
Slovenija Pomurje	ha	71.302	31.715	125.383
	ha	15.832	4.520	36.670
Obč. G. Radgona	ha	3.040	1.790	3.450
Obč. Lendava	ha	3.772	1.550	5.600
Obč. Ljutomer	ha	3.150	230	3.150
Obč. M. Sobota	ha	5.870	950	24.870
Planska predvidevanja zemljiških operacij v Pomurju so izredno optimistična. Bolj od teh predvidevanj pa je pomemben predvideni proizvodni učinek planiranih obsežnih zemljiških posegov, kar v teh planskih dokumentih ni podrobneje prikazano.
Planska predvidevanja OVS Mura ter pomurskih občin in inve-nstitorjev so usklajena. Naloga je obsežna in izredno zahtevna strokovno, organizacijsko in finančno. Le ob načrtnem in usklajenem delu vseh soudeleženih bo možno uresničiti ambiciozne načrte.
5.	FINANČNI POGOJI FINANCIRANJA MELIORACIJ
5.1.	Prikaz finančne konstrukcije financiranja melioracij v preteklem obdobju in danes.
Bančno posojilo
obdobje	delež ZVSS kot nepovrat. sred.	delež posojila v. % od pred. vred.	rok vračila	obrestna mera
do 1. 10. 1982	30-50%	70-50%	16 let	•3%
X/82—11/83	30-50%	70-50%	16 let	6%
11/83-VII/84	50-66%	50-34%	15 let	9%
VII/84-11/85	66%	34%	15 let	18%
II/85-VI/85	66%	34%	15 let	31%
VI/85—11/86	66%	34%	15 let	39%
11/86-IV/87	80%	20%	15 let	42 -49%
IV/87-sedaj	90%	10%	do 20 let	92%
Iz podatkov je razvidno, da so bile naložbe v zemljišča razmeroma ugodne, čeprav je bil na začetku obdobja delež nepovratnih sredstev za melioracijo zemljišč 30 % in se je postopno povečeval do sedaj, ko znaša ta delež že 90 % naložbene vrednosti. Kreditni delež (oz. delež lastne udeležbe) se je torej zmanjšal od začetnih 70 % na sedanjih 10%, sočasno pa se je povečevala stopnja obrestne mere, ki se je gibala od začetnih 3 % do sedaj veljavne obrestne mere — 92 %.
Rok vračila posojila je bil približno enak za vso obravnavano obdobje.
Spreminjanje pogojev za naložbe v melioracijo zemljišč ni bistveno vplivalo na večji ali manjši interes melioracijskih udeležencev za vlaganje, kajti s porastom obrestne mere se je manjšal kreditni delež
oz. večal de|ež nepovratnih sredstev. Tako je bil ves čas ekonomski interes glede na odplačilno obvezo za naložbo približno enak.
6.	PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE
6.1.	Naloge investitorjev, kmetijskih zemljiških skupnosti in občine
Melioracija zemljišč je investicija posebne vrste. To je poseg v naravni prostor, ki ima širši družbeni pomen, ne zgolj ekonomski interes investitorja. Če je nekdo lastnik zemljišča, še nima pravice, da to »svoje« zemljišče zanemarja ali ga celo pusti neobdelanega, ampak ga je obvezen obdelovati oz. zagotoviti njegovo racionalno rabo.
Kmetijske zemljiške skupnosti so dolžne voditi kmetijsko politiko v občini v skladu z zakonom. Določiti morajo tudi absolutna kme-tijsko-obdelovalna območja itd.
Pristojni organi občine pa morajo prav tako z družbenimi plani usmerjati gospodarno kmetijsko-zemljiško politiko in razvoj na tem področju.
Investitorji, ozdi kmetijske dejavnosti, so obvezni izvajati naloge pri usposabljanju zemljišč v skladu s sprejetimi družbenimi plani. Nadaljnja obveza investitorjev pa je na melioriranih površinah organizirati sodobno kmetijsko tržno pridelavo.
Skupna naloga vseh zainteresiranih je sicer zahtevna, vendar veliko laže izvedljiva, če je medsebojno usklajena, dobro načrtovana in strokovno vodena.
6.2.	Izdelava idejnih rešitev, ureditvenih načrtov in pridobivanje soglasij.
Izdelava idejnih zasnov urejanja kmetijskih zemljišč, načrtovanje zemljiških operacij, je v zadnjem obdobju precej zahtevnejša naloga, saj mora investitor zadovoljiti dodatnim zahtevam novejših predpisov. Zaradi birokratskega odnosa nekaterih pooblaščenih inštitucij in togega izvajanja zakonskih določil pa pride pogosto še do nepotrebnih zavlačevanj in podvajanj pri izdelavi tehnične dokumentacije.
Organizacija, ki izdeluje ureditveni načrt, v glavnem prerisuje in prepisuje idejno zasnovo, ki jo je napravil projektant ter zbira množico mnenj in soglasij. Vse to se ptoem ponovno prepisuje v občinski osnutek odloka in predlog odloka, pa končno v Odlok, ha podlagi katerega se izda lokacijsko dovoljenje.
, Ne glede na omenjeno pa je nujno, da se že v fazi izdelave idejne zasnove, ureditvenega načrta ter zbiranja mnenj in soglasij uskladijo interesi med vsemi porabniki oz. zainteresiranimi uporabniki kmetijskega prostora. -
(nadaljevanje prihodnjič)
VESTNIK, 3. SEPTEMBRA 1987
STRAN 5
OB 15-LETNICI PONOVNE OŽIVITVE ZADRUŽNIŠTVA V SLOVENIJI
Boljši dohodek — motiv za mlade
Ob navzočnosti številnih uglednih gostov, med katerimi so bili tudi predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan, predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj, član predsedstva SRS Andrej Marinc, predsednik Zadružne zveze Jugoslavije Ratko Svilar in drugi, so se sredi minulega tedna v okviru kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni slovesno spomnili 15-letnice ponovne oživitve zadružništva v Sloveniji.
Predsednik zadružne zveze Slovenije Leo Frelih je v uvodnem nagovoru orisal razvoj zadružništva na Slovenskem, katerega začetki segajo že v prejšnje stoletje, saj so pred 115 leti začele nastajati prve kmečke posojilne in mlekarske zadruge, pred 105 leti pa je bila ustanovljena prva zadružna zveza na ozemlju današnje Slovenije oziroma Jugoslavije. Tudi po osvoboditvi je zadružništvo v Sloveniji doživljalo več vzponov in padcev, do ponovne oži: vitve kmetijskega in gozdarskega zadružništva pa je prišlo po letu 1970, temeljilo pa je na idejnopolitičnih izhodiščih, sprejetih na 2. konferenci ZKS, določilih ustave in prvega slovenskega zakona o združevanju kmetov. Tudi splošni družbeni razvoj po letu 1970 je omogočil, daje bilo v marsičem nadoknadeno tisto, kar je kmetijstvo in kmetijsko zadružništvo izgubilo v obdobju stagnacije. Obseg kmetijske proizvodnje se v tem obdobju stalno povečuje, najpomembnejši tržni proizvod na kmetijah pa je mleko. Tega so zadružne organizacije v letu 1970 prevzele od kmetov 95 milijonov, lani pa že 320 milijonov litrov. Nekoliko počasnejša količinska rast je pri prireji klavne govedi, ki ima po svojem dohodkovnem pomenu v kmetijskem zadružništvu drugo mesto, medtem ko prireja prašičjega mesa v vsem tem obdobju pada, le v zadnjih dveh letih je začela nekoliko hitreje naraščati.
Za uspešen razvoj zadružne organiziranosti in za stabilnost pri vlaganju v kmečko proizvodnjo ima poseben pomen tudi razvoj zadružnega hranilništva. Ob koncu lanskega leta je v Sloveniji poslovalo že 58 hranilno-posojilnih služb s skupno 230 tisoč varčevalci. Čeprav je sedanji ekonomski položaj kmetijstva bistveno zmanjšal realni obseg varčevanja in zanimanja za vlaganje v kmetijstvo, pa so te službe dale pomemben prispevek k razvoju zasebnega kmetijstva.
Doseženi rezultati potrjujejo dobro zastavljeno razvojno politiko, saj je napredek dosežen v sleherni slovenski vasi, to pa je obenem obveza, da nadaljujejo po začrtani poti. Kot je dejal Leo Frelih, pa bomo pri tem še uspešnejši, če bomo kmetijstvu zagotovili enak družbenoekonomski položaj kot preostalim panogam gospodarstva in dosegli, da bo intenzivnejši proizvodnji sledil tudi boljši dohodek. Dohodek pa je motiv za mlade ljudi, ki bodo prevzemali nove naloge v razvojni poti zadružništva, v pridelavi hrane in pri stabilizaciji našega gospodarstva.
L. Kovač
Kaj je sejemski turizem?
Je to res samo papirnat krožnik četrt piščanca?
Tudi pikniški način prehranjevanja ima svoj čar. Z njim se zadovoljimo na kaki vaški veselici.
Mednarodni sejem, kakršen je v Gornji Radgoni, pa bi moral biti na višji ravni, tudi s to ponudbo. Tako pa vsako leto le po
slušamo obljube: drugo leto bo boljše, bižuterije bo manj, prednost bomo dali le dobrim gostilničarjem ... Žarov je bilo letos več kot lani, spet so najbolj »lau-fale« pleskavice. Toliko je bilo zanimanja, da so nekateri postavili mize kar na grobi gramoz. Prav nič okusna in hrana s take mize ali pa s tiste, ki stoji ob govejem hlevu, pa čeprav z nje dišijo sveže pečene ribe.
Tudi zabaviščni del s cenami nad 500 dinatjev je bil večji kot prejšnja leta.
Mogoče je za koga to turizem, ne pa za vse. Tudi zabavnoglasbeni program ob večerih je bil letos dokaj klavrn, bolj kot prejšnja leta. Čeprav — obiskovalcev je bilo veliko, tudi kupovali in naročali so veliko. Vemo, da to ni in ne more biti merilo kakovosti. Turistično društvo Podgorci s kakovostno pokušnjo vin in domačo hrano, restavracija Zlatnik z estetsko urejenim gostinskim prostorom, Ribič s pestro ponudbo rib, Vrtnica s prav tako pestro ponudbo in nizkimi cenami, k tem pa lahko dodamo še lenarške gostince in seveda pridne kmečke ženske, ki so na razstavnem prostoru Zadružne zveze razstavljale in prodajale svoje dobrote. Te moramo vsekakor pohvaliti! Ob tolikih turističnih društvih v Pomurju pa se sprašujemo, kako da ni slišati o njih na radgonskem sejmu. Imamo veliko folklornih in drugih kulturnih skupin, ki bi se z veseljem predstavile na sejmu, številne domače obrtnike-umetnike in izdelovalce spominkov.
Tudi kupi smeti na sejemskem prostoru in umazanije v mestu ne pomagajo turizmu.
Razglednica Pomurskega sejma in informativna pisarna Radenske s posebno ponudbo sta
z narezano čebulo in pleskavico ali
mogoče edini svetli točki, ki bi ju lahko šteli k razvoju sejemskega turizma.
Mednarodni sejem, predvsem pa obiskovalci, si zaslužijo kaj boljšega. .
Bernarda Peček
NEKAJ LASTNE IN NEKAJ TUJE PAMETI:
Izkopalnik za koreninske grude
V Jugoslaviji je vse premalo inovativnosti, tudi iznajdljivosti. Vsaj kar zadeva tehnološki razvoj. Capljamo za razvitimi, ko ti stopajo z velikimi koraki naprej. Zato je vsak izdelek, ki to capljanje vsaj malo pospešuje, pravcata odrešitev. Ce pa je vse skupaj izdelek pomurske pameti, smo na to lahko toliko bolj ponosni.
Stroj za presajanje sadik v drevesnicah (IKG-045) je za naše razmere kar revolucionarna novost. Doslej se namreč še noben izdelovalec kmetijske mehanizacije ni spomnil, da je presajanje sadik iopatarsko ročno delo, ki ga je mogoče uspešno nadomestiti s strojem. V soboškem tozdu
Predstavitev stroja IKG-045, ki je bila v soboškem Vrtnarstvu, je privabila veliko radovednežev iz vse Jugoslavije. Med njimi je bilo največ tistih, ki so možni kupci tega za Jugoslavijo novega izdelka, s katerim je možno presajanje večjih ali manjših sadik.
•Sejem in udeleženci:-—---------------.
Mednarodni, a vse manj
Vsem skupaj, posebej pa vodstvu sejma, mora njegova med-" narodna komponenta pomeniti eno temeljnih Usmeritev v prihodnjih letih. Posebno še, ker je sejem v mestu ob Muri vse manj resnično mednarodni — to pa nujno pomeni nazadovanje kakovosti prireditve, zapiranje poti za morebitno okrepitev mednarodnih poslovnih zvez. To pisanje temelji na izkušnjah z avstrijskega. dne, ki je bil na sejmu v soboto. Kot je že tradicija, je okrajni glavar avstrijske Radgone dr. Konrad Kranich, v dvorani sejma priredil sprejem, ki so se ga udeležili številni gospodarstveniki in politiki z obeh strani meje. In kaj je bilo bolj značilnega za današnje jugoslovansko-avstrijske medtrgovinske odnose kot govora dr. Kranicha z avstrijske in Rudija Šepiča, predsednika republiškega komiteja za finance, z naše strani? Medtem ko je prvi (in za njim še član štajerske vlade, zadolžen za gospodarstvo, dr. Helmut Heidinger) govoril bolj ali manj o dobrem sodelovanju, prijetnem sosedstvu
Živa bitja brez hrane pač ne morejo —- in zato tudi Jugoslovani ne brez živilske industrije. Zagotoviti dovolj hrane je temeljna in gotovo že v svoji osnovi zahtevnejša in bolj kozmopolitska naloga živilcev, kot to drži za druge industrijske panoge. Po vseh (tudi v državnem merilu sprejetih) pravilih je zato prehrambena industrija prednostna.
A le po pravilih, ker je resnica daleč od tega. Mnoge kritike, ki so jih na svoj in na račun splošnih družbenih razmer izrekli člani poslovne skupnosti živilske industrije Slovenije, ko so se v okviru gornjeradgonskega sejma v hotelu Radin v Radencih pogovarjali, kako bolje in tudi zanje racionalneje nahraniti čez dva milijona lačnih slovenskih ust, verjetno niso iz trte izvite. Posebej jim gre verjeti, ker so odvisni od (ne)uspešnosti kmetijstva, ki pa je tačas globoko v breznu težav, sami kmetje pa potisnjeni še bolj na rob družbene lestvice.
Številke: v živilski industriji Slovenije je zaposlenih 25.700
Vrtnarstvo so prišli na to misel in izvajalca poiskali kar v domačih logih — v tozdu Oprema in orodja iz Rogašovec, ki deluje v sklopu postojnske delovne organizacije LIV. Projektant Jože Obal, sicer doma s Pertoče, je zamisli v dveh letih »operacionaliziral«, pri čemer se je zgledoval po podobnih strojih v tujini, kjer so že običajni. Je to slabo? Nasprotno — tovrstno »dopolnjevanje« tehnoloških dosežkov je danes stalna praksa, kajti nobena nacionalna ekonomija ni več sama sposobna narediti vsega. Prikaz delovanja stroja so sicer spremljali številni komentarji. Nekateri so bili zadovoljni, drugi manj. Vsekakor pa drži osnovna
in pripravljenosti do medsebojne pomoči, pri čemer naj bi bil sejem tisti, ki k vsemu temu odločno prispeva, je Rudi Šepič, kljub slovesnosti trenutka, spregovoril o težavah, ki jih v Jugoslaviji imamo in zaradi katerih je slabše tudi sodelovanje z Avstrijo. Značilno torej, da predstavnik države, v kateri tačas ni bistvenih stresov, pogojenih z ekonomsko recesijo, govori sproščeno in skoraj v zabavo prisotnih, ki mu zato vsake toliko časa zaploskajo, da pa njegov kolega (v tem primeru z naše strani) ostaja na trdnih tleh, v kar ga prisiljuje realnost.
Kaj je druga plat medalje? Da število tujih razstavljalcev v Gornji Radgoni iz leta v leto upada, isto torej velja za avstrijske. Še zdaleč ni vse tako lepo, kot skušajo poudarjati ob nekaterih »reprezentančnih« srečanjih. Včasih jih je samo iz Avstrije prihajalo razstavljat 70 ali 80, letos (podobno kot lani) jih je bilo le še 20. Gospodarskega interesa očitno nimajo, saj o kakšnih drugih vzrokih verjetno ne gre razpra
Komaj živi živilci
delavcev, kar je sedem odstotkov vseh industrijskih oziroma štiri odstotke zaposlenih v Sloveniji.
Ustvarjajo pet odstotkov republiškega celotnega prihodka, med jugoslovanskimi živilci pa je njihov delež 15 odstotkov.
Njihove težave izvirajo iz resnično katastrofalnih razmer v kmetijstvu, kjer ga ni, ki bi bil z vodenjem politike na tem področju zadovoljen. In slovenski živilci? Imajo predvsem premalo surovin, saj je za samooskrbo Slovenije dovolj le mleka — pri vsem drugem pa so surovinsko odvisni od jugoslovanskih republik. Nadalje je nadpovprečna odpisanost opreme — ponekod je odstotek čez 90, srednja vrednost pa je 74. Ob tako slabih strojih je seveda tudi težko ustvarjati dohodek. Strokovna usposobljenost je za zdaj (pa še bolj bo v prihodnje, ko bodo zahteve tako domačega kot tujih trgov večje) prešibka. Naložbene dejavnosti so malone ustavljene, ker ni denarja. Zanimivo ob tem je, da nekaterih tovrstnih težav v
ugotovitev, da je novost na jugoslovanskem trgu dobrodošla, saj se na primer v drevesnici s 5 tisoč presaditvami letno stroj obrestuje v slabih 16 mesecih. Še cena, ki jo predvidevajo za naslednje leto: 5,8 milijona dinarjev. V začetku bodo izdelovali manjše serije (kar tudi dviga ceno), leta 1988 od 20 do 25, večinoma za znanega kupca. Doma potrebe namreč niso prevelike, zato nameravajo ugotoviti tudi, kakšne so možnosti izvoza. Prve stike so ob pomoči sozda ABC Pomurka že navezali — z Madžari. Za izdelek IKG-045 so Ro-gašovčani že dobili priznanje na minulem novosadskem sejmu, predstavili pa so ga tudi na radgonskem, kjer so dobili zlato medaljo za nov izdelek.
Stroj ima še določene pomanjkljivosti, česar pa se snovalci zavedajo. Predstavitev delovanja stroja v času sejma v Gornji Radgoni so med drugim pripravili tudi zato, da bi morebitni kupci povedali svoje predloge, pripombe. Slednjih se je nabralo kar nekaj, zanimanja za stroj pa je bilo tudi veliko, saj so prišli na prikaz praktično iz vse Jugoslavije. Lep dokaz torej, da z dobro voljo, okretnostjo in iznajdljivostjo, pa seveda z vlaganjem v razvoj lastnega znanja, lahko mnogo dosežeš. Tudi v naših, pravimo jim, kritičnih razmerah. Navsezadnje pa je sodelovanje Vrtnarstva in LIV-a Rogašovci tudi zgled uspešnega sodelovanja stroke z industrijo. Nadaljnji načrti že obstajajo, najprej pa nameravajo s skupnimi močmi izpopolniti sedanji stroj, ki že zdaj primemo zamenjuje delo mnogih človeških rok.
Bojan Peček
vljati, ker enostavno niso resnični. Prav tako je pokritost uvoza z izvozom dvetretjinska, kar zadeva zgolj Slovenijo, pa je še slabše — v Avstrijo namreč izvažamo polovico manj kot iz te države uvozimo.
Sejem je (bil) priložnost, da se kaj takega ne bi več dogajalo. A, kot kaže, so jugoslovanske krizne razmere pretrd oreh, da bi ga strl (v smislu tesnejših gospodarskih stilov z Avstrijo na državni ravni) vendarle majhen sistem obmejne razstave kmetijskih dosežkov. Čeprav se vsi skupaj (novinarji namreč tu nismo izjema) radi hvalimo, daje v Gornji Radgoni iz leta v leto vse več razstavljalcev (in to v času, ko se drugi jugosejmi borijo proti vztrajnemu upadanju), smo bliže resnici ob spoznanju, da je glede na ugodno lego mesta — bližina dveh mej — desetdnevna prireditev slabo izkoriščena priložnost. In bojimo se, da bo ob stopnjevanju jugoslovanskih težav na vseh področjih v prihodnjih letih samo še huje.
Bojan Peček
južnejših republikah ne poznajo, saj so v času, ko naložb v Sloveniji ni, zgradili nove zmogljivosti.
Vrtinec težav je močan, pa vendar jih kaže premagovati — na takšne in podobne boje smo se zadnja leta pri nas že navadili, zato nič ne čudi, če tudi živilci govorijo o borbi za boljše. In kaj ta borba vsebuje? Najprej so za poudarek primerjalnim prednostim Slovenije, kamor štejejo proizvodnjo oziroma predelavo mleka, mesa, rib, vina, sadja, zelenjave in sekundarnih surovin.
Prednost bodo imeli dohodkovno uspešni programi, osnovna živila pa naj bi pridobivali zgolj po natančno načrtovanih zmogljivostih. Če bo vse to (upoštevaje jugoslovansko realnost) dovolj, da bomo Slovenci v prihodnje v samopostrežnih trgovinah lahko izbirali več in boljše, ostaja vprašljivo.
_Bojan Peček
Kdaj bo presežena čarobna številka
V okviru prireditev in dogodkov ob letošnjem mednarodnem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni je bil prejšnji petek namenjen tudi madžarskim razstavljalcem. Le-ti so se, kot po navadi, predstavili predvsem s prehrambenimi izdelki in keramiko, sicer pa smo lahko videli tudi nekatere njihove tekstilne izdelke, čevlje, posodo, pijače in celo kozmetiko.
Kot je to že tradicija, so na Dan madžarskih razstavljalcev v Radencih podpisali protokol o nadaljnji sejemski izmenjavi med Slovenijo in Madžarsko (Železno in Žalsko županijo). Gre za dogovor, da bo vsaka stran izvozila oziroma uvozila blago v skupni vrednosti 950 tisoč dolarjev. Pri nas se bodo v to izmenjavo vključili predvsem ABC Pomurka Murska Sobota, Emona iz Ljubljane in Mercator-Univerzal iz Lendave. Na Madžarsko bomo izvažali večinoma gotove industrijske izdelke, od tam pa uvažali predvsem poljščine, prehrambene in tudi nekatere gotove industrijske izdelke.
Ko je načelnik gospodarskega oddelka pri svetu Železne županije Gyorgy Stiz ocenjeval maloobmejno gospodarsko so-
PRVIČ SO NA SEJMU OCENJEVALI KRUH
Jemo ga z usti in očmi
Misel dr. Franceta Cegnarja z Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki je praktično vse svoje ustvarjalno delo namenil borbi za boljši kruh, je nedvomno resnična, pa v zavesti (predvsem slovenskih pekov) še ne dovolj utrjena. Medtem ko v razvitejšem delu sveta prodajajo to osnovno živilo v emabalaži, pečejo pa ga z veliko več znanja, truda in vloženega denarja, je pri nas še marsikaj narobe. Tudi to, da prevladuje miselnost, da je kruh pač kruh — tako ali tako ga je mogoče prodati, ker ga vsi jemo vsak dan. Da bi podobna razmišljanja (in ravnanje) preprečili in ustvarili med peki nekakšno tekmovalno vzdušje, kar naj bi posredno prispevalo k večji kakovosti kruha, so se letos na kmetijsko-živilskem sejmu prvič odločili, da ocenijo tako imenovani socialni kruh. Predsednik komisije je bil prav dr. Cegnar. Razumljivo je, da je to šele začetek akcije, zato so ocenili šele 15 slovenskih pekarn. Cilj je, da bi v prihodnje zajeli vse, po možnosti pa vključili še zasebnike. In izidi ocenjevanja? Le 7 od 15 pekarn je zadovoljilo znanstvene kriterije in so za svoje izdelke dobili priznanja. Na prvih štirih mestih so pekarne ljubljanskega Žita (Naklo, Ločna-Novo mesto, Stari Trg-Trebnje in Gabrsko-Trbovlje). Sledita Mlinotestovi pekarni Berto-ki-Koper in Ajdovščina, zadnja, ki je priznanje še prejela, pa je prva Intesova pekarna. In sicer so lahko zadovoljni tudi Sobočani, saj gre za Mlinopek iz tega mesta. Tistih, ki niso zadovoljili, ne objavljamo, ker so se tako zmenili člani komisije in predsednik slovenskega komiteja za kmetijstvo. Ce bo to pomagalo, da se bodo peki v prihodnje tudi pri socialnem kruhu bolj potrudili, je namen dosežen. Le počakati je treba do naslednjega sejma!
bop
delovanje in udeležbo Madžarske na sejmu v Gornji Radgoni, je med drugim dejal, da madžarski razstavljale! z zadovoljstvom že 10 let prihajajo na radgonski sejem, ker vidijo v tem korist, in da je njihova letošnja novost tudi blago, ki ga je bilo možno takpj kupiti — skupna vrednost je bila okrog 200 tisoč dolarjev. Sicer pa so rezultati maloobmejnega gospodarskega sodelovanja skromnejši, kot smo pričakovali, in to predvsem zaradi gospodarskih težav na obeh straneh. Tako ne uspe in ne uspe preseči čarobne številke 1,5 milijona dolarjev menjave z blagovnico Borostyankb v Szombathelyu, čeprav so možnosti precej večje.
Predsednik jzvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Boris Frlec, ki je povzel besedo, je najprej govoril o pomenu radgonskega sejma za mednarodno sodelovanje gospodarstva, strokovnjakov in sploh ljudi iz sosednjih dežel. Glede stikov z madžarsko stranjo pa je menil, da bi lahko maloobmejno gospodarsko sodelovanje razširili na pridelovanje in predelavo sladkorne pese, semen in še na druga področja.
Jože Graj
STRAN 6
VESTNIK, 3. SEPTEMBRA 1087
kulturna obzorja
ALENKA SOTTLER
V lendavskem gradu in okolici je tudi letos, zadnjih deset dni avgusta, potekala tradicionalna mednarodna likovna kolonija. Imela je zaporedno številko petnajst, in če ne bi bila kulturna manifestacija, bi jo gotovo slavili kot jubilejno. Tako pa je minila brez pompa, s pestro zasedbo umetnikov, ki so prišli iz različnih koncev ustvarjat prav v mesto ob meji.
Od najdlje je bil Erich Novos-zel, ki živi na Dunaju, govori pa presenetljivo dobro hrvaški jezik in je bil prvič na likovni koloniji v Lendavi. Pokrajina mu je bila blizu, ker izvira iz Gradiščanske, pozna pa tudi Zagreb, kjer je preživel leto dni na izpopolnjevanju jezika. »Posebej sem navdušen nad okolico gradu in uživam pri delu na prostem, saj mi tu terpentin manj smrdi kot v ateljeju. S prostorom pa se
UMETNIŠKO USTVARJANJE V SPROŠČENEM OKOLJU
ukvarjam tudi na slikah in ta pogled od zgoraj navzdol, z gradu na mesto, je izjemna priložnost zame,« je poudaril simpatični umetnik.
Zakonca Kalmar sta prišla iz Subotice. Magda je izrazita kera-mičarka in, kot je dejala, ima ugodne razmere za delo, ker je gline dovolj (med tremi pokrovitelji letošnje likovne kolonije je bila tudi Opekarna Lendava) z njo pa oblikuje tudi mož Ferenc, ki je kipar. Oba sta se odzvala vabilu in očitno jima ni bilo žal. Tako sta se vživela, da je grajska soba, v kateri sta oblikovala, postala skoraj pretesna za vse
FERENC KALMAR
ERICH NOVOSZEL
ČE DEJAVNOST ZAMIRA
Poživiti kulturno delovanje
Komisija za kulturno dejavnost pri občinski narodnostni skupnosti v Lendavi je nedavno razpravljala o kulturi v vaseh. Splošno mnenje je, da kulturno delovanje v nekaterih vaseh upada, predvsem v Pincah, Dolini in Kapci. Kljub vsemu je bil v letošnjem letu dobro organiziran dan narodnosti v Gaberju, začelo pa se je tudi kulturno delovanje v Frimlinih. Vzrok za upadanje lastne aktivnosti v nekaterih vaseh pripisujejo dejstvu, da smo se preveč navadili na tuje nastope in pozabili na lastno aktivnost. Da bi kulturna amaterska dejavnost bolj zaživela, naj bi kulturna društva tesneje sodelovala in si med seboj pomagala. Tako naj bi v je-sensko-zimski sezoni aktivna društva pripravila prireditve v vaseh, kjer je kulturna aktivnost usahnila.
V lendavski občini ugotavljajo, da je sedaj skoraj v vsaki vasi zagotovljena možnost za delovanje društev, saj so urejeni vaški domovi. V amatersko kulturno dejavnost bo potrebno vključiti več mladih, ki sedaj stojijo ob strani Že v letošnjem letu se bo potrebno pripraviti na praznovanje 10. obletnice delovanja folklorne skupine LINDAU.	janj D.
ustvarjeno v d?setih dneh. »Kot kiparja me zelo inspirirajo motivi in pokrajina v celoti,« je priznal dobrodušni Ferenc, Magda, ki je vztrajno oblikovala glino ob njem, pa mu je pritrjevala. Prepričana, da se njuna vživetost odraža v delih, ki bodo na ogled v Galeriji Lendava.
Po že tradicionalni izmenjavi med Galerijo Lendava in županijama: Zala ter Železno, so med udeleženci mednarodne likovne kolonije v Lendavi tudi umetniki z Madžarske. Iz Szombathelya je bil tokrat Ivan Simon, ki ni skrival svojega zadovoljstva nad bivanjem tu. Pri delu so ga motili le komarji, in ko je to omenil, je izzval spontan smeh, saj je pri prevodu pogovora z madžarsko govorečim umetnikom sodeloval Sandor Sunyogh iz redakcije Ne-pujsaga in madžarskega radia, sunyogh pa pomeni v madžar
skem jeziku komar. Tako ni bilo povsem jasno, ali misli res na nadležni mrčes, ali na novinarje, ki smo ga »obletavali« pri delu.
Nekoliko smo zmedli tudi Alenko Sottler iz Ljubljane, ki se ni mogla točno spomniti, ali je Akademijo za likovno umetnost končala pred tremi ali več leti. Kar pa navsezadnje sploh ni bilo tako pomembno, kot njena ugotovitev, da je skupinsko delo v koloniji zelo koristno. »Zame je bilo odločilno za sodelovanje prav to skupinsko delo in nisem razočarana, ker je ekipa izjemna. V ateljeju je delo samotno in redkokdaj je priložnost, da bi opa-
SANDIČERVEK
ISTVAN KOTNYEK
zovala kolege pri delu, ali pa oni mene. Tukaj pa ta možnost je in prepričana sem, da je to prednost, saj gre lahko za medsebojno inspiriranje. Vsaj meni sproščeno druženje in opazovanje kolegov, ki so prišli s svojim znanjem in tehniko, veliko pomeni pri pridobivanju 'delovnih izkušenj.«
Tako je menil tudi Istvan Kot-nyek iz Szombathelya, ki je v Lendavi našel sorodno dušo — Sandija Červeka. Ta njuna so
rodnost je v delih, ki so si izjemno podobna, generacijsko in s podobno pokrajino, v kateri živita, povezana. Čeprav ju loči meja, ker eden živi na madžarski, drugi pa na jugoslovanski strani, ni tolikšna ločnica, da ne bi dopuščala sozvočja. Likovni umetnik iz Murske Sobote se je regionalizma v slikarstvu lotil že v svoji diplomski nalogi na Akademiji, prav udeležba na letošnji poletni likovni koloniji pa mu pomaga zapolniti enoletni izpad. Pred nedavnim je namreč moral služiti domovini, zdaj pa spet uspešno posega po paleti in čopiču. Intenzivno desetdnevno
Tudi vreme ni več tisto, kar je bilo, smo večkrat slišali v mokrem delu avgusta, za kar se s toplimi dnevi na začetku očitno skuša oddolžiti september. Pa ni naš namen, da bi tako kot Angleži, ko nam zmanjka drugih tem, govorili le o vremenu. Radi bi vas opozorili na poletno sušo v pomurski kulturi, ki vpliva na to, da v Koledarju kulturnih prireditev redko napovemo kakšno. Razstave pa, te so v glavnem postavitve stalnih zbirk galerij in z njimi rešena skrb, kaj ponuditi, ne pa tudi kako zadovoljiti obiskovalce, ki večkrat kot le enkrat na mesec ali dva pridejo v hrame
ustvarjanje, izmenjava izkušenj, dolgi pogovori v noč in neobremenjeno ustvarjanje v sproščenem okolju mu ustrezajo, posebej pa je navdušen nad organizacijo mednarodne likovne kolonije. »Super je,« je glasno izrazil svoje občutke in poudaril, da je imel zasluge za brezhibno organizacijo in'potek kolonije, tudi tokrat vodja galerijske in muzejske dejavnosti pri Zavodu za kulturno Lendava, Ferenc Kira-ly. Akademski kipar iz Lendave,
ki se je ob Sandijevi in pohvalah ostalih šestih udeležencev kolonije le skromno nasmehnil, pa je spomnil tudi na zasluge pokroviteljev. Poleg že omenjene opekarne, ki je priskrbela glino, tudi na hotel Lipa, Integralov tozd Gostinstvo ter Planiko iz Turnišča.
MAGDA KALMAR
IVAN SIMON
kulture. V poletnih mesecih res niso najbolje služili svojemu namenu, in ker je pred vrati jesen, upajmo, da bo v njej drugače, čeprav je stalni prigovor, da ni sredstev, postal tudi že izgovor..
Seveda pri tem ne gre vseh dejavnosti metati v isti koš, saj smo na strani Kulturnih obzorij spremljali arheološka izkopavanja, ki so se uspešna iztekla, prav taka je bila tudi 15. mednarodna likovna kolonija v Lendavi in je bil (čeprav bolj slabo obiskan) tudi 8. jugoslovanski bienale male plastike v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v 'Murski Soboti. Že davno je mimo tudi
Umetnike smo obiskali v sredo, v četrtek so bili na izletu, da so nabrali moči za udarni zamah zadnjih dni ter spoznali Pomurje. Konec avgusta so se razšli, ponovno pa se bodo sešli na predvečer dneva republike. Takrat bo v njegovo počastitev otvoritev tradicionalne razstave del, ki so nastala na poletni likovni koloniji. Po videnem v grajskih sobah in na prostem, v okolici gradu, kjer so ustvarjali, pa tudi po obetih v besedah sedmih
likovnih umetnikov, ki niso skrivali svojega navdušenja, bo razstava gotovo zanimiva, Lendava pa bogatejša za številna likovna dela.
Brigita Bavčar
Foto: Rade Bakračevič
osrednja'poletna folklorna manifestacija v Beltincih, kjer je organizatorjem krepko ponagajalo vreme in pričakovanega odziva ni bilo. Ni pa tudi več pripravljenosti posameznikov, ki so leta in leta s trudom in tankočutnostjo dosegali, da se je iz lokalne razvila mednarodna in prireditev, ki je presegla meje s svojim motom, da Pesem in ples družita narode.
Nekaj čudnega se dogaja v času, ko smo insitucionalizirali kulturo in jo razporedili v predalčke posameznih (v praksi dokaj nemočnih) odborov. Dejavnost zamira — in to zbuja skrb.
B. Bavčar
kulturni koledar
MURSKA SOBOTA - Pokrajinski muzej s stalno likovno in muzejskimi zbirkami (arheološko, etnološko in zgodovino NOB) je (razen ponedeljka) odprt med 10. in 12. uro.
LENDAVA — V galeriji Lendava sta na ogled stalna likovna in muzejska zbirka, odprta pa je tudi spominska soba Gyorga Zale in zgodovina Lendave v slikah akademskega slikarja Zoltana Gaborja.
LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak so še vedno na ogled izbrana dela z dosedanjih likovnih kolonij Antdil rstenjak, ki sestavljajo stalno zbirko.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin razstavlja dvajset olj iz najnovejšega opusa slikarka Veronika Rakuš.
kino
V kinu SVOBODA GORNJA RADGONA bodo danes (v četrtek, 3. septembra) ob 20.00 in v nedeljo, 6. septembra, ob istem času predvajali ameriško dramo BOMBAŽNI KLUB. Režiser filma je znani Francis F. Coppola, avtor Botra I in II ter Apokalipse. V naslovnih vlogah nastopajo: Richard Gere, Gregory Hines in Diane Lane. Film je saga o Ameriki tridesetih let, času jazza in nasilja, ko je bila smrt, sestavni del življenja. Snemali so ga pet let in je eden najdražjih filmov vseh časov.
V petek, 4. septembra, ob 18.30 pa bo v radgonskem kinematografu na sporedu film REKA, z odlično igralsko zasedbo: Mell Gibson (znan iz Pobesnelega Maxa), Sissy Spacek, Glenn Scot in drugi. Režiser filmske uspešnice je Mark Rydell (tudi avtor filma Na zlatem jezeru), ki je s pričujočim delom na platnu upodobil novo poema o reki.
V kinu PARK V MURSKI SOBOTI bodo v ponedeljek in torek, 7. in 8. septembra, predvajali izraelski film ZA REŠETKAMI. Poteka v izraelskih zaporih, kjer prestajajo kazni kriminalci in arabski politični zaporniki, napetost med njimi pa poveča prihod s PLO povezanega Zida. Torej za izraelske razmere izjemno pogumna tematika, ki jo je režiser Barbash izpopolnil, in film dosega velike uspehe na mednarodnih prizoriščih.
JEZIK NI/ JE MAČEHA
Še je tu, saj se mačehe ne dajo kar tako, četudi nekaterim niso nič kaj povšeči in bi bili veliko raje brez nje.
Letošnji »drugi polčas« bi sicer lahko začel z Dianinim Srečanjem NA bazenu, saj vztrajajo pri -spačenki, čeprav so jim jo popravili v vseh časopisih. A bodimo vedrejši, kot se za ponoven začetek spodobi, in zavrzimo očitek, da smo postali »plakatolo-gi« (tisti, ki se ukvarjajo s proučevanjem plakatov).
Pri slovenskem jeziku se je (končno) nekaj premaknilo tudi na ljubljanski televiziji, kjer so začeli (jezikovno) enakovredno sodelovati z drugimi studii. Naj omenim samo dvojezični pogovor o bosansko-hercegovskem in slovenskem elektrogospodarstvu ali pogovor o Kosovu, ki ga je neposredno prenašala zagrebška televizija. Stvar zbuja veselje — kljub karanju neslovenskojezi-čnih govorcev, »kako bi bilo bolje, da drugovi iz Slovenije pro-baju, da govore na službenom, srpskohrvatskom«.
Žalostno je sicer, če se mora človek (ali pa narod) boriti za tisto, kar mu je zajamčeno z najvišjim zakonom, Ustavo, a taka je pač naša stvarnost.
In ravno toliko veselja so zbujala (čeprav bi moralo biti tudi to samoumevno) brigadirska/voja-ška povelja v slovenščini mladinskega predsednika na začetku delovne akcije Goričko 87. Ko bi le še starejši predsedniki ravnali tako.
(mm)
VESTNIK, 3. SEPTEMBRA 1987
STRAN 7
ne zgodi se vsak dan
Mišo Baranja in Alojz Horvat iz Nemčavec, že precej časa skupaj igrata loto. Nekaj malega sta že priigrala, zato sta se vključila v igro tudi v sodilinji Avstriji. Razočaranje za razočaranjem, potem pa sta zadela v polno.
Lepo je, če srečo deliš, pravijo. Spomnila sta se tega in odštela dva milijona dinarjev (dvesto starih milijonov) za gradnjo vaško-gasil-skega doma v Nemčavcih.
Foto: Janko Stolnik
Razkošje na pokopališčih
SLAVKO FURMAN — PTUJ pri žfffeznlikf postaji HAJDINA
znak ki vam daje
GARANCIJO kvalitete
*•*•*•*•*
»OLACttE SEHV1S
& CO PTUJ
z* obnovo ohišja dajemo TRILETNO
GARANCIJO vaša cenjena naročila lahko oddate nonstop po telefonu št. 052/771-637 za storitve v vašem domu ne zaračunavamo KILOMETRINE ‘
Draga nedoslednost
V vsaki boljši kuharici je razločno napisano, da pečenka ne sme biti niti premalo niti preveč pečena. Kako nevarno je nespoštovanje tega pravila, kaže primer Francoza Noela Carriouja, ki je bil obsojen na 10 let zapora. Za rešetke je moral, ker je v napadu besa ubil svojo drugo ženo. Razbesnel pa se je, ker mu je za večerjo postregla s preveč pečenim zrezkom. S tem zgodbe še ni konec. Sedemnajst let pred tem so istega Carriouja obsodili na prvih 10 let zapora, ker je v napadu besa ubil svojo prvo ženo. Za večerjo mu je namreč dala premalo pečen svinjski kotlet.
)
bifcn.imuigacr.riWr«» autanumn*
zfmtkh
MESNA INDUSTRIJA ,wlo
MURSKA SOBOTA

e-




Vse do neke mere! pravijo v Hercegovini, kjer so tudi na odročnih pokopališčih začele kot gobe po dežju rasti razkošne družinske grobnice. Vse v stilu prestiža, ki presega meje razumnosti. Med »investitorji« prevladujejo predvsem tisti, ki so se vrnili z dela v tujini, ali pa hočejo po vrnitvi imeti doma zadnje počivališče. Na pročeljih grobnic so že vgrajene slike ljudi v starosti od 40 do 80 let, ki jih lahko dnevno srečuješ na ulicah, njivah in v trgovinah.
Ob tem pa Hercegovci ugotavljajo, da v mnogih krajih propadajo stare šolske stavbe, zadružni domovi in ceste ...
Fantek ali punčka?
Prvi v človeški zgodovini so se lahko odločili za spol svojega otroka starši na Japonskem, vendar takšna izbira pride v poštev le, če bi s tem preprečili širjenje kakšne nalezljive bolezni. Za takšen podvig so se odločili na tokijskem vseučilišču, kjer razdvajajo spermo, ki povzroči, da se rodi fantek, od sperme za rojstvo deklice. V prvotnem smislu so bile take raziskave namenjene za zdravljenje neplodnosti. S pomočjo te metode je že rodilo več žena, vendar se temu ostro zoperstavlja etični komite vseučilišča,ki si prizadeva, da bi se spolne selekcije striktneje kontrolirala. Od 28 parov, ki so si zaželeli hčere, se je želja izpolnila 27. Za tovrstno oploditev je treba odšteti dvajset tisoč jenov ali preračunano v naš denar okrog 60 tisoč dinarjev.
Splavi niso vplivali na spremembo ravnotežja med spoloma, nova tehnika pa lahko povzroči spolno diskriminacijo in povsem poruši naravni zakon. No, take so te stvari in kdo ve, kaj vse si bodo v svetu še izmislili.
Mnoge odpadke bi lahko predelali v uporabne surovine — Kam z nevarnimi snovmi in kako jih zanesljivo uničiti — Po vsem svetu se branijo najrazličnejših odlagališč.
Svet se duši v odpadkih. Veliko se jih sicer da z novimi tehnologijami predelati in koristno ponovno uporabiti v tehnoloških procesih kot surovino ali dodatek. surovinam, precej jih požgejo v termoelektrarnah in toplarnah, prirejenih na gorivo iz odpadkov, veliko pa je takih, ki niso več uporabni, so pa še kako nevarni in aktivni. Naj gre za radioaktivne ali nevarne kemikalije, tovrstni odpadki povzročajo glavobole vsepovsod po svetu, nič manj tudi pri nas. Nihče jih noče imeti blizu sebe, saj odlagališča, naj bodo še tako varno narejena in sodobno opremljena, pomenijo prikrito nevarnost ne samo za
Pred kratkim so v ZDA izvedli raziskavo, ki je pokazala 54-odstotno rast debelosti pri otrocih v obdobju od leta 1963 do 1980. Opazili so, da je obsedenost od prevelike debelosti veliko večja pri deklicah kot pri fantih. Raziskavo so naredili tudi pri deklicah osmih, devetih in desetih let, pri katerih se je pokazalo, da se je več kot polovica prištela med predebele, medtem ko jih je bilo dejansko pretežkih samo petnajst odstotkov.
Zakaj vse to? Upoštevati moramo dejstvo, da deklice v današnjem času zelo zgodaj stopijo v puberteto, že pri devetih, desetih letih. Spremembe svojega telesa, ko se začne razvijati, pa razumejo pod »redim se«. V teh letih se pojavi občutek seksualne privlačnosti. Zavedajo se, da fantje ne marajo kgj dosti za dekleta, ki so predebela.
Te obsedenosti pa ni kriv samo razvoj dekliškega telesa, ampak dokaj pogosto tudi vedenje staršev. Nekateri med njimi preveč dajejo na svoj videz in s pretiranimi shujševalnimi dietami vplivajo tudi na preostale družinske člane.

hta.mtaikr.

JE PAC PAŠTETA KEKEC!
Se bomo utapljali v odpadkih?
nekaj let, marveč za stoletja in tisočletja.
Zaradi tega tehnologi poskušajo odkriti nove načine, kako zelo nevarne odpadke uničiti. Nastajajo prav zanimivi, skorajda fantastični načrti o uničevanju tudi pri nas Zloglasnih poli-kloriranih bifenilov (PCB) z infra rdečimi žarki v prenosnih sežigalnicah. Samogibne sežigalnice naj bi pripeljali na onesnažena območja in nato v njih obdelovali goščo, se pravi zgoščen ostanek strupenih snovi po mehanskem čiščenju prsti in drugega. Naprava spremeni v steklovi-nasto snov vse strupe, ki niso zgoreli, steklovina sama pa je nenevarna, ker je povsem inertna.
Po svetu si izmišljajo različne načine za zagotovitev zakonskih partnerjev. V zakotnem švedkem mestecu, v katerem je premalo potencialih nevest, so se odločili, da bodo svojim osamljenim moškim pomagali tako, da bodo povabili dekleta in žene iz drugih krajev, od Skandinavije do Velike Britanije, naj si v njihovem mestecu poiščejo življenjskega sopotnika.
V mestu Pajala na severu Švedske živi nad sto neporočenih mož in 39 osamljenih žensk, vse druge potencialne neveste pa so si poiskale delo na jugu države.
Komite, ki pripravlja tradicionalni folklorni festival septembra letos v Pajali, ženam iz Stockholma, Helsinkov in Osla ponuja brezplačno potovanje z avtobusom v Pajalp. Organizatorji pravijo, da so prejeli že več sto pisem žena in deklet, ki se zanimajo za njihovo ponudbo. Tako bo mestece številnim Britankam, ki se zanimajo za ženine iz Pajale, omogočilo poceni avtobusni in letalski prevoz v ta kraj.
Ko je zaradi ciroze jeter umrl slavni igralec John Barrymore, so se njegovi prijatelji spravili na delo, da bi uresničili njegovo poslednjo željo. Pri pogrebniku so ukradli njegovo truplo, ga oblekli v večerno obleko in Odnesli v vilo igralca Errola Flynna. Tam so truplo posadili v naslanjač v dnevni sobi in jadrno odhiteli.

Ko se je Flynn, ki je seveda slišal, da je Barrymore umrl, vrnil domov in na stolu zagledal tako rekoč živega pivskega znanca, je zatulil od strahu in skočil na glavo iz prvega nadstropja. Na srečo je poprej že nekaj malega popil, tako da se mu razen strahu, ki ga je zaužil, ni nič zgodilo.
Kljub vsemu srečno na tleh
Nezgoda letala britanske letalske družbe Britsh Airways, ki mu je med pristajanjem na newyor-škem letališču počilo kar pet gum od desetih, se je vendarle srečno končala. Pilotu se je namreč kljub nenadni okvari posrečilo, da je varno ustavil letalo s 93 potniki, med katerimi je bil tudi sin britanske ministrske predsednice Margaret Thatcher.
Predstavnik letalske družbe British Airways je povedal, da je letalo začelo povsem normalno pristajati, ko pa so se kolesa dotaknila tal, je najprej eksplodirala guma na enem kolesu, ta pa je povzročila pokanje gum naslednjih štirih koles in tako je morala velikanska ptica pristati samo s petimi kolesi.
Strokovnjaki so razvili tudi naprave, v katerih s plini, segretimi na izjemno visoko temperaturo, pri kateri se že tvori plazma, razgrajujejo najbolj strupene in odporne snovi, ne da bi pri sežiganju nastal zelo strupen plin dioksid, ki je sicer stalen spremljevalec sežigov strupenih odpadkov. Edina naprava takšne vrste deluje na enem od najbolj zloglasnih odlagališč strupenih odpadkov v ZDA pri Love Canalu.
Vendar so vse te učinkovite sežigalnice še vedno bolj na papirju kot v stvarnosti. Predno bodo postale široko uporabne, bo minilo še precej časa. Do takrat pa je treba nevarne odpadke nekam shraniti in jih kfk najbolje zavarovati.
Več starejših nosečnic
Vse več neporočenih Američank, ki so dopolnile trideseto leto, se odloča za prvega otroka. Tako so ugotovili raziskovalci v anketi, ki jo je financirala ameriška vlada. Število tistih žensk, ki prvič rodijo, med starejšimi ženskami raste veliko hitreje kot med mladoletnicami. na katere odpade le trinajst odstotkov rojstev. Število žensk, ki rodijo med dvajsetim in štiriindvajsetim letom, je v primerjavi z letom 1980 upadlo za sedem odstotkov, hkrati pa se je število žensk, ki rodijo med tridesetim in štiriintridesetim letom povečalo za 32 odstotkov. Število neporočenih mater se je v enem samem letu povečalo za osem odstotkov, česar v pol stoletja, odkar pišejo take statistike, še niso zabeležili. Največji skok so dosegle ženske iz starostne skupine od petintrideset do devetintrideset let. in sicer kar za 69 odstotkov.
PO POROKI MANJ ZA
LINIJO
Dobiti moža pomeni za mnoge ženske tudi to, da izgubijo svojo prejšnjo pravilno linijo in se začno rediti. Kaj pa naj bi bilo krivo, da se tako veliko prej vitkih mladenk spremeni v okrogle gospodinje? Na to je v časopisu Daily Mirror odgovoril britanski psiholog Glenn Wilson. Prepričan je, da so za takšno dobivanje odvečnih kilogramov tile razlogi:
— mlada žena, ki ne hodi v službo ali pa jo je pustila, da bi se posvetila družini, se lahko včasih počuti osamljeno, ko je mož v službi, in osamljenost preganja s čokoladami in sladkarijami
— včasih si žena tako želi narediti vtis na svojega moža, da kuha velikanske obroke, ki jih pogosto sama poje, tudi če ni lačna
— vzrok za rejenje je seveda tudi nosečnost in priprava hrane za otroke: mladim materam se večkrat zgodi, da pojedo tisto, česar otroci niso -hoteli: to počno zato, »da se ne bi metalo stran«, kar pa kasneje pripelje do tega, da jedo tudi med običajnimi obroki.
Glenn Wilson pravi, da dekleta zelo pazijo na svojo linijo vse dotlej, dokler ne »ulove« moža. Ko pa moškega svojih sanj odpeljejo pred matičarja, porabijo vso svojo voljo in takoj si začnejo nabirati kilograme.. ..
Računalnik — prevajalec
Britanska družba Telecom je izdelala prvi računalnik na svetu, ki simultano prevaja tuje jezike. Naprava sestoji iz mikrofona, ki je povezan s hišnim računalnikom, le-ta pa je priključen na telefonsko omrežje. Uporabnik tega računalnika prevajalca mora samo razločno povedati sporočilo, ki ga računalnik prevede, na drugi strani telefonske žice pa je mogoče slišati isto sporočilo na primer v francoskem jeziku.
Telecomovi strokovnjaki pravijo, da prototip tega računalnika lahko prevede okrog 400 najpogosteje uporabljanih fraz oziroma kombinira okrog tisoč besed. Za zdaj računalnik prevaja iz angleščine v španščino, francoščino, nemščino, italijanščino, švedščino in narobe.
Britanci se bodo lahko kmalu, ne da bi znali eno samo besedo tujega jezika, po telefonu lahko pogovarjali s poslovnimi partnerji v tujini ali pa si rezervirali vozovnico, pa sobo v hotelu ... Izumitelji te naprave napovedujejo, da bodo čez pet let izdelali različico tega računalnika, ki jo bodo turisti lahko nosili s seboj.
STRAN 8
VESTNIK, 3. SEPTEMBRA 1H87
za vsakogar nekaj
PENA IZ STEKLENIČKE
Pri srčnem infarktu je hitra pomoč najpomembnejša
Šamponov je toliko vrst, da se kar ne znajdemo. Sklepali bi, da moramo seči po pravem, pa bomo zadovoljni s svojimi lasmi. Vendar so šamponi namenjeni le prizanesljivemu pranju las, kar pomeni, da odstranjujejo maščobo, odmrle rože-vinaste celice in prah, ne da bi pri tem dražili lasišče in oči. Sestavinam, ki skrbijo za odstranjevanje nesnage, pravimo tenzidi. Njim dodajajo še snovi, ki naj poskrbijo, da bodo lasje primerne kakovosti, to pa je tisto, kar si ženske najbolj želijo. Imeti lase, ki se dajo česati in so zdravi, pričeska pa obstojna, zračna in preprosta za česanje.
Vse snovi v šamponih, ki so
namenjene negi, ostajajo samo na površini las in učinkujejo, žal, samo fizikalno. Lasje namreč niso nič drugega kot mrtve roževinaste nitke, ki so lepe samo, če jih ustrezno negujemo. Zunanja plast las je iz samih drobnih lusk, ki se moajo prilegati druga drugi kot opeka na strehi, da so lasje košati in da se svetijo. Že umivanje z vodo in učinkovanje tenzidov luske razmrši in razdre njihovo urejeno sestavo. Šele ko začno učinkovati snovi v šamponu, ki so namenjene negi in lepemu videzu te zunanje plasti, se luske spet zgladijo in prevlečejo z varovalno plastjo ali s plastjo, ki lase utrjuje. Kdor ima mastne lase ali prhljaj, se ne
sme pritoževati nad lasmi, ker ni z njimi nič narobe, kriva je koža. Posebni šamponi, namenjeni negi mastnega lasišča oziroma odpravljanju prhljaja, lahko zadevo izboljšajo samo začasno.
Masne lase imamo zato, ker lojnice v koži lasišča izločajo preveč maščobe. Včasih je to povezano s hormoni, zato mnoge ženske ugotavljajo, da med mesečnim ciklusom preživljajo dneve, ko je pričeska hitro urejena, druge krati pa las ne morejo ukrotiti.
Katerikoli šampon že uporabljamo, najpomembnejše je, da ga temeljito speremo, da ne na lastišču ne na laseh ni ostankov. Če potem uporabimo še kako lasno kuro, bomo lase laže razčesali, ker jih ne bo-, mo nasilno spravljali vsaksebi.
Kritični bolnik ne sme preveč pričakovati od napredka medicine. Ne sme dopustiti, da ga pretirana propaganda, ki skuša kar najbolj popularizirati medicinske dosežke, uspava. Pri tem opusti priložnost, da se seznani s pomembnimi oblikami samopomoči, ki bi mu morda nekega dne lahko rešile življenje.
Tak primer je srčni infarkt. Znano je, da dve tretjini bolnikov, ki jih doleti srčni infarkt, umreta še pred prihodom v bolnico, medtem ko čakajo na prihod zdravnika ali rešilnega avtomobila. Šestinšestdeset odstotkov prizadetih torej umre, še preden jih pripeljejo na oddelek za intenzivno nego. Najbolj kritičnih je prvih pet minut po napadu, večina pa jih ne pride v bolnico niti v eni uri. Polovica bolnikov umre že v prvi uri po napadu, kar tretjina že prvih deset minut. Vzrok smrti so v glavnem motnje srčnega ritma. Tako imenovano »trepetanje« levega sr
čnega prekata pogosto že v najkrajšem času povzroči nenadno smrt.
Tudi strokovnjaki danes priznavajo, da lahko v nujnih primerih reši bolnika edino samopomoč. Sem sodita v prvi vrsti umetno dihanje (usta na nos) in masaža srca. Seveda je potrebno prej očistiti dihalne poti. Obeh veščin se lahko vsi družinski člani naučijo na tečajih prve pomoči. Tako bodo lahko ob potrebi drug drugemu pomagali. Raziskave so pokazale, da je takšna pomoč zelo uspešna. Preživelo je 47 odstotkov bolnikov, ki so jih
začeli oživljati že prvo minuto po napadu, 35 odstotkov tistih, ki so jih začeli oživljati dve do tri minute po napadu in le 27 odstotkov, ki so jim dali prvo pomoč štiri do pet minut po napadu.
Bolnik si lahko pomaga sam tudi z zdravili, ki pa jih mora zaužiti takoj, ko opazi prve znake infarkta. Le tako lahko učinkovito prepreči uničevalni proces v srčni mišici.
Ko v nujnih primerih ni takoj na voljo zdravnika, je torej bistvenega pomena odrešilna prva pomoč. Bolnik in njegova družina se morajo nanjo pripraviti na tečajih prve pomoči. Pri tem pa je najpomembnejše, da doumejo, kako važna sta za boj proti smrti samopomoč in odgovorno ravnanje.
ZA VRTIČKARJE
Uporaba pepela v vrtu
Pepel je odlično naravno kalijevo gnojilo, bogato s kalcijem. Zlasti koristi v kislih tleh. Ker želijo vrtičkarji pridelati mnogo zdravega sadja in zelenjave ter pri tem porabiti čim manj mineralnih gnojil, premišljeno uporabljajo vse organske odpadke in druge organske snovi, ki jih lahko dobijo. V kaminu, peči za drva, pri sežiganju in pri zimskem obrezovanju drevja ali ostankov rastlin po čiščenju vrta nam ostaja plevel. Včasih ga je kar veliko. Kaj z njim?
Iz vsega lahko dobimo pepel, ki vsebuje poleg kalija tudi fosfor, kalcij in v sledovih tudi nekatere mikroelemente: fluor, brom jod, bor, baker ... V pepelu rastlin, ki rastejo na slanih tleh, praviloma zasledimo nekaj natrijevega klorida. Pri tem pa vas moramo opozoriti, da v pepelu ni dušika, ki izgine pri gorenju, zato pepel ni popolno gnojilo.
Pri uporabi je še vedno najbolje prepustiti pepel presnovi v kompostnem kupu skupaj z drugimi organskimi odpadki. To je zlasti priporočljivo takrat, ko kompostiramo veliko kislih snovi, kakršna so listje dreves ali praprot. Zaradi velike vsebnosti kalija priporočamo pepel na vrtu predvsem za korenovke in gomoljnice. Pri sajenju go-moljne zelene lahko v vsako sadilno jamico stresemo po eno žličico pepela.
Pepel se uporablja tudi v boju proti škodljivcem. Če rastlino napadejo uši, napadene dele naprašimo s pepelom, in sicer zjutraj, ko so še rosni. Postopek ponavljamo nekaj dni. Enako zatiramo tudi hrošče, ki napadajo zelje ali redkvico. Prašenje moramo ponoviti tudi po dežju ali zalivanju.
Vse naše starosti
Prav gotovo se še spominjate časa, ko ste si kaj želeli, pa sp vam starši rekli: »Ne, nisi še dovolj star za takšne stvari!« Vam pa se je zdelo, da ste že dovolj stari. Ali pa so vam rekli, da ste že prestari, vi pa ste se čutili ravno prav stare. Kaj je torej s temi našimi starostmi?
Nekateri pravijo, da se staranje začne že, ko je človek spočet, in traja vse življenje. Toda, kdaj pa je človek pravzaprav star. Najbolj pogosti so poskusi, razdeliti človekovo življenje glede na kronološko starost. Tako nekateri razlikujejo:
mladeniško ali rano (20—25 do 30—32 let) zrelost oz. odraslost,
srednjo ali zrelo (30—32 do 40—44 let) zrelost,
kasno (42-44 do 56—58 let) zrelost,
rano (56—58 do 68—70 let) starost, pozno (68—70 let in dalje) starost.
Nekateri pa menijo, da je najboljše merilo to, koliko starega se kdo počuti. Žal ima beseda starost danes prizvok negativnega vrednotenja, nekoristnosti, konca aktivnega življenja, nezanimanja ipd. Zaradi takšnih predsodkov imajo stari ljudje nemalo težav, zlasti pri delovanju po svojih sposobnostih, samouresničevanju medsebojnih odnosov, doseganju življenjskih ciljev ipd. S staranjem in starostjo se ukvarjata dve znanstveni disciplini: gerontologija in geriatrija.
RADIO MURSKA SOBOTA
LAHKO Sl JIH ŽELITE:
L Beli porše — Finese
2.	Tesarjeva hči — Comfort
3.	Living daylights — A-HA
4.	I want your sex — Georg Michael
5.	Nina — Komet
6.	Poet — Janez Bončina-Benč
7.	I wanna dance with somebody — Whitney Huston
8.	I just can 7 stop loving you — Michael Jackson
9.	Ja sam za pies — Novi Fosili
10.	Boginja — Josipa Lisac
II.	Hold me now — Johnny Logan
12.	Oh la la in L. A. — Slade
13.	Let it be — Ferry Aid
14.	Ti si moj bonbonček — Moulin Rouge
15.	Honolulu baby — Gu gu
16.	The final countdown — Europe
17.	Cherish — Kool and the gang
18.	Star taking — The Firm
19.	Balada o nama — Pepe! in kri
20.	Zapjevajmo prijatelji —Tereza
21.	La isla bonita — Madona
22.	Slow motiones — Džordže Balaševič
23.	Camming home — Falco
24.	Ljubosumni — Simona Vodopivec
25.	Adesso tu — Eros Ramazzoti
26.	Calling out of hero — Bony Tyler
Seznam je nastal s sodelovanjem hi-fi videostudia na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota, telefon: 25-577.
Oddaja bo na sporedu v petek. 4. septembra od 18.00 do 19.00 na Radiu Murska Sobota (87,6 mH).
PRILOGA ZA VSE: Naši gozdovi so letos radodarni, v njih spet rastejo gobe, ki so vedno dobrodošle v kuhinji in koristne v prehrani. Pripravimo jih lahko na različne načine, ponudimo jih kot glavno jed ali kot prilogo. Danes vam ponujamo recept, ki bo razveselil marsikatero gospodinjo in kuharico.
Potrebujemo: 50 dag svežih gob, primerne so mešanih vrst, 2 žlici masla ali olja, 1 drobno sesekljano čebulo, 1 žlico drobno nasekljanega peteršilja, 2 žlici lovske omake iz vrečke, 3 dl juhe ali jušne osnove ali vode, 1 dl belega vina, 1 žlico smetane.
Priprava: Gobe narežemo na večje kose. Na maslu ali olju opražimo čebulo, dodamo gobe in dušimo. Nato dodamo lovsko omako in premešamo. Zalijemo z juho ali vodo, dodamo peteršilj in pustimo, da zavre. Vmešamo vino in, tik preden postrežemo, še kislo smetano. Po potrebi dosolimo. Tako pripravljene gobe z omako so primerna priloga k pečenki, kuhanemu mesu z žara, pa tudi k testeninam, polenti, rižu in krompirju.
NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS
— To je zadnja večerja pripisu! (Bernard Ž.)
— Kruh se je tako podražil, da nam preostane le še meso. (Janež M.)
— Kdor malo je, veliko vidi! (Auspuh)
Duhovite pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 17. septembra 7987, na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise nagrajujemo.
Nadležni piki žuželk
Že v davnini so odkrili, kaj preganja žužeike. Takrat ko so ukre-sali prve ognje, so ugotovili, da so dobra zaščita pred njimi veje in rastline, ki dajejo veliko dima, medtem ko se smodijo na ognju. Učinkovit je njegov vonj. V srednjem veku so odkrili še nove rastline. Največji napredek zaščitnih sredstev so dosegli med drugo svetovno vojno.
Snovi, s katerimi se ubranimo žuželk, še v strokovni govorici imenujejo repelenti. Prispevajo svoj delež k profilaksi pri širjenju nevarnih obolenj. Repelen-tov ne smemo zamenjati z insekticidi, strupi, ki jih uporabljamo na vrtovih in poljih.
Sredstva, ki žuželke odganjajo, nanašamo naravnost-na kožo ali poskrbimo, da razširjamo vonjave v svoji bližini, da se nas napadalci izogibajo. Občutljivi ljudje se lahko ubranijo pikov žuželk tudi z lastnim telesnim vonjem. Jemati morajo visoke odmerke vitamina Bi, ki se spremeni v žveplovo spojino in ta se izloča skozi kožo. Vitamin Bi smemo uživati v velikih odmerkih tudi dalj časa, ne da bi bilo to škodljivo.
Iznajdljivost ne pozna meja. Za večerjo na balkonu so izdelali dišeče sveče. Kot vžigalnik majhna je elektronska napravica, ki posnema brenčanje samčkov in samice pred njim pobegnejo. Pri komarjih so komarke napadal-nejše. Komarji se nasitijo s cvetnim nektarjem, komarke pa žeja po krvi, ker za svojo kri potrebujejo dodatne beljakovine. Ponoči so komarji zelo žejni. Ljudje ne
spimo radi pri zaprtih oknih. Sobo si lahko odišavimo s sredstvom za odganjanje žuželk, da bomo mirneje spali.
Ne delajmo drame, večina pikov je nedolžnih in srbež kmalu preneha. Pri piku izgubijo želo, na njegovem koncu pa je mehurček s strupom. Pri vseh pikih zadevo olajša mrzla voda ali led.
Pomaga tudi, če s prerezano čebulo namažemo pičeno mesto.
MNOGI, K! SO GA ŽE POSKUSILI, PRAVIJO: TO JE
IZDELEK, KI SE HVALI SAM!
SESTAVIL MARKO NAPAST	SMUČARSKO SREDIŠČE SEV. OD OSLA	GRŠKI KATOLIK	ROMULOV BRAT V RIMSKI MITOLOGIJI	MESTO V JUGOZAHODNI TURČIJI	MESTECE NA PELJEŠCU	MAJHNA KEPA	NAGOVOR KOT PESNIŠKI OKRAS
DEVICA V MUSLIMANSKEM RAJU							
AMERIŠKI DRUŽABNI PLES							
VELETOK V JUŽNI AMERIKI (1600 km)							
AVTOMOBILSKA « OZNAKA MAKARSKE			LAT. IME ZA JANEŽ GOVORNIŠKI ODER				
HITRO HLAPLJIVA TEKOČINA					CETINJE NASAD S POVRTNINO		
DUŠIK		RFC PREDMET ANETOV ROMAN					
VNETJE SLUZNICE						KISIK PLAST SNEGA NAD PREPADOM	
ŠKOTSKI NOBELOVEC (JOHN BOYD)				TONE FORNEZZI ZMLETO ŽITO			
IRSKI PISATELJ O'FLAHERTY					PANČEVO PERNATA ŽIVAL		
DRUGO NAJVEČJE JEZERO V EVROPI							TANTAL
ENAKO- PRAVNOST							
NATRIJ			DANSKA FILMSKA IGRALKA NIELSEN				
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: hostesa, interes, Dermota, rida, en, ol, Kra, tlaka, E, Donat, Hrušica, Nat, bel, IC, mati, katalog, akut, Na.
VESTNIK, 3. SEPTEMBRA 1987
STRAN 9
V Vučji Gomili—---------;———--------------------------------------------------------------
Malodušje, prepleteno z optimizmom
Hribčki, doline, precej skrbno obdelanega, mnogo zaraslega, vmes pa dolgi kilometri zdelanih vijugastih cest — to je Vučja Gomila, kjer iz desetletja v desetletje z rahlo zaskrbljenostjo odštevajo število domačij in prebivalcev. Ljudje odhajajo, v osamelosti umirajo, s starimi hišami pa neusmiljeno obračunava čas. Po osvoboditvi je bilo še 148 hiš s čez 500 prebivalci, zdaj pa je 85 na širjave raztresenih hiš — vsaj deset se jih bo še podrlo — prebivalcev pa komaj 280. Se bo to drsenje navzdol še nadaljevalo? Nekaj časa še, pred tem si ne zatiskajo oči, vendar upajo, da se bo kmalu vse v dobršni meri ustalilo.
K temu bo veliko prispevalo asfaltiranje močno zdelane makadamske ceste od Tešanovec skozi Vučjo Gomilo do Sela, precej pa obetajo zdaj že številne trdnejše kmetije, ki se strojno opremljajo za sodobno obdelavo ne preveč darežljive zemlje. Računajo na obnove, širitve in nove gradnje, saj je iz vasi zaposlenih v Murski Soboti in Prosenjakovcih že 86 ljudi, trudijo pa se tudi, da bi za delo na kmetijah navdušili več mladih kot v minulih desetletjih.
Veliko volje za skupne naloge
Veliko prostovoljnega dela morajo vsako leto vložiti v zasilno vzdrževanje na dvajsetih kilometrih razpredene vaške makadamske cestne mreže. Najnujnejši gramoz — pravijo, da jim račune precej zasolijo — dovažajo iz gramoznice v Ivancih, vendar se morajo sprijazniti, ker cenejše možnosti v bližini nimajo. Razsežnost vasi pa zahteva od vaščanov mnogo več dela kot v kakšnih strnjenih krajih tudi na dru-
Tako je bilo minuli teden med urejanjem razširjenega vaško-gasilskega doma v Vučji Gomili. Kmalu bodo obnovili še zbiralnico mleka.
gih področjih. Pri tem zlasti postavljajo v ospredje vodovod in skrb za boljšo preskrbo z električno energijo. En vodovod že imajo, dva pa bi radi napeljali v najkrajšem času. Probleme imajo tudi z električno energijo. En
Kmalu bodo prekrili in obnovili tudi nekdanjo šolsko stavbo, v kateri je zdaj dobro založena trgovina.
transformator imajo, drugi pomožni bo nared prav kmalu, pozneje pa bodo morali namestiti še dva in seveda primakniti nekaj sredstev. Doslej so imeli le eno avtobusno postajališče, ki pa ga je neurje podrlo, v prihodnje pa
bodo vzdolž glavne ceste postavili tri nova, da bodo ljudje ob slabem vremenu med čakanjem vsaj pod streho.
Vaško-gasilski dom in vozilo
Veliko truda in denarja so v minulem obdobju v Vučji Gomili vložili v gradnjo vaško-gasilskega doma, ki so ga pred dvema letoma prizidali in tako znatno razširili dvorano za kulturne in zabavne prireditve. V kraju imajo nekaj.prav zavzetih spodbujevalcev kulturne dejavnosti, zato pripravijo proslave ob vseh pomembnejših praznikih. Zaslužijo, da ob priložnosti tem prizadevanjem namenimo poseben prispevek. V minulem tednu so zavzeto urejali tudi fasado doma, da bi bilo do nedelje, ko so prevzeli gasilsko vozilo, vse, kar se le da, lepo urejeno. Nekaj dela jim je še ostalo, pa ga bodo končali hkrati z obnovo zbiralnice mleka, otvoritveno slovesnost pa bodo pripravili verjetno že ob prazniku republike. Se nekaj imajo v načrtu — prekriti nameravajo nekdanjo šolsko stavbo,, v kateri je zdaj dobro založena trgovina. Kmalu, prav kmalu pa bo prišel čas, ko se bodo lotili urejanja primernega nogometnega igrišča. K temu nenehno spodbujajo predvsem mlajši, ki bodo zagotovo med prvimi prijeli za delo.
Za konec pa še nekaj: čeprav se v Vučji Gomili ubadajo s številnimi problemi, optimizem ne kopni. Ce že tarnajo zaradi slabe cestne povezave, pa na račun telefonije niso rekli nobene o kakšni zapostavljenosti. Poleg vaškega telefona imajo priključke še v 37 domačijah.
Janko Stolnik
V Trimlinih so lani zgradili gasilsko-vaški dom. Sredstva so zbrali s krajevnim samoprispevkom in prostovoljnim delom. Za gradnjo so porabili več kot 2 milijona dinarjev. V letošnjem letu bodo nakupili nekaj opreme in uredili notranjost doma, da bo primeren tudi za kulturno delovanje. Pričakujejo pomoč Zveze kulturnih organizacij Lendava. Največja želja vaščanov pa je, da bi čim prej asfaltirali cesto do industrijske cone, saj je ta cesta zelo prometna. Jani D.
V poletnih dneh je bilo v naši pokrajini veliko dežja, zato so narasle vode ponekod predrle nasipe in porušile dotrajane mostove. Tale posnetek prikazuje, kako je narasla voda uničila nov most na melioracijskem kanalu pri Kobilju.
Foto: K. Ščavničar
Solidna postrežba, povrhu pa še prijazen nasmeh in še kaj več lahko dobite v trafiki nasproti občinske uprave v Gornji Radgoni. V njej je namreč poleg artiklov, ki jih prodajajo trafike, moč dobiti tudi kavo na več načinov. Kaj privlači goste, nam je povedala poslovodkinja Rozalija Horvat: »Imamo pretežno stalne stranke, ki so se navadile na lokal in tudi na nas. Mi poznamo stranke, one pa nas in eni brez drugih ne moremo. Malo kramljanja s prodajnim osebjem ali stranke med seboj in pri nas je zmeraj zelo živo in res prijetno vzdušje.
Slabše bi bilo, če bo točili alkohol. V našem lokalu se oglaša tudi veliko avstrijskih kupcev in gostov, ki kupujejo najdražje cigarete.
Najtežje nam je,- ko moramo kupce razočarati z besedico — nimamo. To se sicer zgodi poredko.«
Ludvik Kramberger
Komisija delovna razmerja VIZ, tozd Osnovna šola Drago Lugarič Lendava
razpisuje
prosta dela in naloge
šolskega pedagoga za nedoločen čas
Razpisni pogoji:
1.	Kandidati morajo poleg ustrezne izobrazbe izpolnjevati še posebne pogoje, ki veljajo za pedagoške in strokovne delavce na dvojezičnih šolah v skladu s 17. in 18. členom Zakona o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti v vzgoji in izobraževanju.
2.	Če ne bo prijav, ki bi ustrezale razpisnim pogojem, se lahko prijavijo tudi absolventi PA (ustrezne smeri), ki so lahko sprejeti za določen čas.
3.	Dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite komisiji za delovna razmerja OS Drago Lugarič Lendava v 10 dneh.
9
PETER NOVAK
Do Severnega rta in nazaj
V gornjem toku reke se prikaže čoln. Drsi kot vodni pajek proti nama in leno vleče mrežo. Ribiča sedita vsak na Svojem koncu. Mirno zreta v zrcalno gladino. Nočeva ju motiti, zato se skrijeva. Neslišno se ribiča odpeljeta v smeri vodnega toka. Po vrhovih planin je vse svetle-je. Sonce se je začelo počasi dvigati. Neusmiljeno je, ne da nam časa za počitek. Kraljuje Laponiji. Tako je tema premagana za nekaj tednov. Kako čudne stvari se dogajajo tod. Ura je zdaj že nekaj čez eno zjutraj. Z Bojanom razprostreva karto Skandinavije in ugotoviva naš položaj. Na vzhodu Murmansk, na zahodu Grenland, mi pa v sredini.
Odločiva se, da danes obiščemo laponsko mesto Kiruna, ki leži v srcu Laponije. Med sladkim počitkom so nas predramili slapovi in potočki. ki so bili zdaj še glasnejši kot sinoči. Zunaj je spet dolg dan, le da so se meglice in hladne rose že davno dvignite. Zdaj se je naše potovanje že krepko prevešalo v drugo polovico. Pred nami je dolgo vračanje proti domu, seveda z doživetji, ki nas še čakajo. Pred nami je Narvik. Tu se ceste ločujejo, ena proti Narviku, druga pa proti^vedski v Kiruno in naprej do Botnijskega morja. Tu je tudi mesto, kjer je Norveška najožja. Kopno od Oftfjorda, kjer teži Narvik do Švedske meje meri le pet kilometrov. O Narviku smo dosti slišali že v šoti. Ne vem, zakaj sem si tako zapomnil to ime. Morda zaradi zanimive zemljepisne lege, morda zaradi druge svetovne vojen, saj je bila to najsevernejša to; čka, do katere so prihrumele fašistične tolpe. Mesto pa je tudi tesno povezano s Kiruno. od koder Švedi transportirajo po najsevernejši železnici bogato železovo rudo do Narvika, od tu pa potuje po morju naprej v svet in na jug dežele.
Zavili smo proti Kiruni, ki je pomaknjena 160 kilometrov v notranjost. V daljavi nas obdajajo zasneženi tisočaki, okrog nas pa so raztresena jezerca, ki se v tej tišini komaj slišno pretakajo iz enega v drugo, se igrajo z belimi kamenčki in kažejo kristalno čisto vodo. Zdaj, sredi julija, je tu komaj pomlad, sodeč po cvetju in mahovih. Samo še dober mesec, pa bodo spet zapihali zebeči vetrovi s severa. Ugasnili bodo trenutke pomladi in ta raj spremenili v ledeno pustinjo. Vzporedno s cesto se je vila tudi železnica. Od časa do časa je zmotila ta večni mir železniška kompozicija, naložena z železovo rudo. Stroji so ječali in kolesje se je šibilo pod težo tovora, ki se je pomikal proti Narviku. Svet okrog nas je dobival zdaj spet drugačno podobo. S hribov smo se spuščali na ravna prostranstva, poraščena z grmičevjem, med katerim pa je kar mrgolelo jagod, brusnic in robid. Sredi take pokrajine leži Kiruna, ki je drugačno mesto, kot sem si ga nekoč predstavljal. Popotnik že od daleč opazi razorane hribe, kjer stroji grabijo in nalagajo bogato železovo rudo na velike transporterje. Mesto je zelo čisto, stanovanja so tudi tu grajena iz lesa, le nekaj zgradb v strogem centru daje mestu moderen arhitektonski videz. Mesto je bilo zelo živahno, verjetno zaradi prijetnega pomladnega sonca, čeprav je koledarsko že druga polovica julija. Tudi sramežljivo pisano cvetje na hribčku sredi mesta, kjer stoji prijazna lesena cerkvica, daje tak občutek.
Vračali smo se isti dan po isti poti in prišli v Narvik. Našli smo avtokamp na vzpetini nad mestom, od koder smo imeli lep razgled na fjord in celo mesto. Vreme je bilo kot naročeno. Vsak naslednji dan je bi! lepši od prejšnjega, sonce je hotelo nadoknaditi zamujeno in sijalo
je nepretrgoma ter nam odganjalo prepotrebni spanec. Sicer nam pa zdaj itak ni bilo do njega. Naredili smo sprehod po tem prijetnem se-vernajškem mestu in si privoščili večer v enem od elitnejših zabavišč tu na severu, kjer so morali z zavesami zatemnjevati prostore. Cene gostinskih uslug so bile morda ugodne, samo za nas že ne. Naj povem, da smo plačali za dve pivi in sok samo sto norveških kron, kar znese v našem denarju sedem tisočakov.
Mesto je bilo vso svetlo noč še dodatno razsvetljeno z reklamnimi napisi in mestno razsvetljavo. Kot pa smo zvedeli, Norvežani pridobijo največ električne energije na prebivalca, zato pa si lahko privoščijo raz-sipništvo v taki obliki. Sredi mesta smo naleteli še na eno zanimivost.
Na velikem stebru je pritrjenih mnogo kažipotov, ki prikazujejo oddaljenost vseh pomembnejših evropskih mest. Na enem piše, da je od Narvika do Beograda 4062 kilometrov. Mogoče je celo res.
Na Stenmarkovi domačiji
Pot nas je vodila proti jugo ob švedski meji. Na karti pa smo po naključju našli Tarna by, rojstno vas slovitega smučarskega asa Ingemar ja Stenmarka. Čeprav nismo smučarji, smo vedeli, da je to najboljši
Ravne ceste vodijo v La poni jo
smučar vseh časov, zato smo se odločili, da izkoristimo priložnost in obiščemo še ta biser Laponije. Z gorskih hrbtov na norveški strani smo se spet spuščali na švedska prostranstva. Ceste se tu v glavnem vijejo po dolinah, ki so jih izdolble reke. Vse doline se razprostirajo od zahoda proti vzhodu. V eni od takih, prej pusti kot slikoviti, leži vasica Tarna by. Ujeta v dolipo, z juga in severa zaprta z bregovi. Sredi naselja se opazi najprej beta cerkvica, od tu pa je lep razgled na smučarske terene in objekte, katerih ni malo. Pod smučišči se vije Slalomska ulica in pri številki 9 živi družina Stenmark. Ingemar zaide v te kraje bolj poredko, ker je njegov drugi dom v Monaku.
V eni od športnih trgovin smo se pogovarjali z domačini, kjer smo zvedeli vse potrebno. Trgovini smo narediti tudi soliden promet, zato trgovcem gotovo ni bito potrebno kazati zlagane gostoljubnosti.
Dolgo smo klepetali in nazadnje smo jim razodeti, od kod prihajamo. Skoraj verjeli nam niso, da smo Križajevi in Petrovičevi rojaki s sončne strani Alp. Obdajal nas je prijeten občutek, da sploh nismo tujci tu sredi mrzle Laponije. Prijatelji se pozdravljajo s stiskom roke. Ob slovesu smo tako storili tudi mi. Zdaj smo se dokončno poslovili od Laponije in pred nami je bila nekdanja prestolnica Trondheim.
Grobovi z rdečo zvezdo
Mesto Trondheim je bilo še v prejšnjem stoletju glavno mesto Norveške in leži nekako na sredini dežele. Nekoč so celo rekli: Kdor vlada Trondheimu, vlada Norveški. Tu najdemo najlepšo katedralo v Skandinaviji iz dvanajstega stoletja, grajeno v romanskem slogu. Mestna arhitektura s številnimi toplimi hišami iz lesa ni oskrunjena s sodobnim betonom. Tudi tu je vse na svojem mestu. Skozi mesto se vijuga reka Ni-delva, ki se izliva v fjord. Človek tu zve marsikaj in je včasih kot Jugoslovan lahko tudi ponosen. Norvežani cenijo naš prispevek k zmagi nad istim okupatorjem. Vedo pa tudi, da je bilo med vojno prav v te kraje transportiranih Okrog pet tisoč Jugoslovanov, od katerih jih je štiri tisoč za vedno ostalo v hladni skandinavski zemlji. V Trondheimu je več pokopališč z našimi grobovi, na katerih Norvežani z ljubeznijo negujejo cvetje. Sami pravijo: »Naša dežela je edina kraljevina, v kateri je največ spomenikov z rdečo zvezdo.«
To je tudi dokaz o visoki kulturi nekega naroda in dokaz prijateljstva, ki se je kalilo' v krvavem boju med drugo vojno.
Proti norveški prestolnici
Odcepili smo se od norveške obale in s tem tudi od fjordov. Po notranjosti Norveške smo raziskovali nove pokrajine proti jugu. Zdaj smo bili že pravi mački, ko je treba bilo poiskati primeren kotiček za počitek. Nocoj je bilo naše mesto na robu kanjona neznane reke. Poti-hem smo vsak pri sebi preštevali, koliko dni smo že na poti in koliko časa nas še loči od doma. Urejali smo tudi bogate vtise z dolge poti. Po dolgem času smo spali v temni noči in spet se nam je napovedovalo čudovito novo jutro.
(Nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 10
VESTNIK, 3. SEPTEMBRA 1987
šport
SPEEDWAY
V Krškem prvi Horvat
V Krškem je bila četrta dirka za državno prvenstvo v spe- H edwayu, na kateri so sodelovali tudi pomurski tekmovalci in se  zopet odrezali. Najuspešnejši je bil Artur Horvat iz Lendave, ki je s 13 točkami zasedel prvo mesto. Čaba Lazar iz Lendave  je bil z 12 točkami tretji, Albert Kocmut iz Gornje Radgone z  12 točkami četrti, Matjašec iz Lendave pa z 10 točkami šesti. | Po štirih dirkah je vrstni red naslednji: 1. Lazar, 55, 2. Horvat (oba Lendava), 54 točk. Matjašec je s 37 točkami na šestem  mestu.
4. dirka za državno prvenstvo za modelarje
Obal četrti, Štelcl peti
Na asfaltni ploščadi doma učencev v Murski Soboti je bila 4. dirka za državno prvenstvo v modelarstvu za avtomobile na radijsko vodenje. Tokrat sta na dirki nastopila tudi dva tekmovalca iz Avstrije, domačinu Jožetu Obalu pa ni uspel podvig, da bi slavil pred domačimi gledalci. Prireditev, ki jo je vzorno pripravil Klub avtomodelarjev Murska Sobota, si je v lepem sončnem vremenu ogledalo 500 gledalcev.
Rezultati 4. dirke: 1. Matošič 79, 2. Sakač (oba Zagreb) 76, 3. Punčoh (Ljubljana) 72, 4. Obal, 5. Štelcl (oba Murska Sobota) oba po 66 krogov.
Vrstni red po 4. dirkah za državno prvenstvo: I. Punčoh, 92, 2. Matošič, 3, Sakač, oba 71,4. Obal, 46, 5. Štelcl, 37 točk.	tg
—STRELSTVO------------------------------
NORŠINCI ČETRTI
V Predvoru pri Kranju je bilo odigrano 6. kolo v republiški ligi v streljanju z MK puško. Noršinci so nastreljali 694 krogov in osvojili 7 točk. Najboljši posameznik je bil Branko Bukovec z 237 krogi pred Štefanom Balaškom, 232, in Janezom Horvatom, 225 krogov. Po šestem kolu vodi Kamnik z 88 točkami (4443 krogov), Noršinci pa so s 55 točkami (4128 krogov) na četrtem mestu.
V Celju pa je bilo ekipno republiško tekmovanje za memorial Jožeta Klanjška-Vasje z MK puško. Med 20 ekipami je SD Noršinci zasedla osmo mesto s 1775 krogi (Bukovec 490 pri članih in Ivanič 441 krogov pri mladincih), ABC Pomurka-MI je s 1717 krogi na trinajstem, Panonija pa s 1712 krogi na petnajstem mestu.
—Športni ribolov------------------------
Sarka ujeva in Domjan prvaka
Sklenjeno je bilo letošnje republiško prvenstvo v športnem ribolovu za člane in članice. V konkurenci članov je zamgala ekipa Radgone, Ljutomer je bil tretji, Murska Sobota sedma, Lendava pa šestnajsta. Lendavčani bodo prihodnje leto tekmovali v drugem slovenskem razredu. Pri članicah je Murska Sobota zasedla drugo mesto. Med posamezniki je zmagal Domjan in tako ubranil lanskoletni naslov pred Matjašecem (oba Radgona), Božič (Ljutomer) pa je bil četrti. V tekmovanju žensk je republiški naslov osvojila Šarkanjeva, Poko-va (obe Murska Sobota) pa je bila tretja. Vseh pet se je uvrstilo v republiško reprezentanco. Ekipe Radgone in Ljutomera pri članih ter Murske Sobote pri članicah bodo sodelovale na pokalu Jugoslavije prihodnje leto.
—iTENIS'-----—-------------------------
KLEMENČIČ ČETRTI
Na osmem odprtem teniškem turnirju za Plaketo Pomurskega sejma v Gornji Radgoni je sodelovalo 74 tekmovalcev iz Avstrije, Hrvaške iz Slovenije. Zmagal je Avstrijec Muchisch iz Lipnice, kije v finalu premagal Požara iz Maribora. Tretji je bil Mioč iz Slovenske Bistrice, četrti pa domačin Klemenčič. To je bilo prvič, da je kakemu domačinu uspelo priti med prve štiri tekmovalce.
—NOGOMET-------------------------------
HODOŠ ZMAGAL
Nogometaši Hodoša so gostovali v Bajansenyu na Madžarskem in premagali domače moštvo s 5:1. Gole za Hodoš so dosegli: Bun-derla 3 ter Abraham in Novak po enega.
MOTOKROS
ROGAN PRVAK
Sklenjeno je bilo tekmovanje v motokrosu za pokal Slovenskih goric za pionirje do 12 let, kjer je sodelovalo 11 tekmovalcev. Zmagal je najmlajši Oliver Rogan iz Sotine, član AMD Štefan Kovač Murska Sobota, prepričljivo z 247 točkami pred drugim Slošerjem, 194 točk. To je lep uspeh za tega mladega in obetajočega tekmovalca.
-MALI NOGOMET-------
ZA SLOVENSKI
POKAL
Partizan Križevci pri Ljutomeru organizira v soboto, 5. septembra 1987, ob 13. uri na igrišču pri osnovni šoli v Križevcih v sodelovanju z Radensko tekmovanje za slovenski pokal v malem nogometu. Prijave bodo zbirali na dan turnirja. Kotizacija je 25.000 dinarjev. Prve štiri ekipe bodo prejele pokale, prav tako pa tudi najboljši strelec in igralec turnirja. Ob 19. uri pa bo tekma med Zlato selekcijo ih veterani Križevec.
— ROKOMET-----------
Radgona zmagala
V počastitev krajevnega praznika je bil v Črenšovcih moški rokometni turnir, na katerem so sodelovale štiri ekipe, Izidi — Toko:Zelaegerszeg 19:17, Rad-gona:Vratišinec 17:16, Zalae-gerszeg:Vratišinec 19:18 in Rad-gona:Toko 25:21. Vrstni red: 1. Radgona, 2. Toko, 3. Zalaegers-zeg in 4. Vratišinec.
— ODBOJKA-----------
Ljutomer drugi
V Gornji Radgoni je bil odbojkarski turnir za pokal Pomurskega sejma, na katerem so sodelovale štiri ekipe. Rezultati — Stavbar (ml.): Pomurje 2:0, Ljutomer : Olimpija—Gorica 2:0, Stavbar : Ljutomer 2:0, Pomurje : Olimpija—Gorica 2:1, Stavbar : Olimpija—Gorica 2:0 in Ljuto-mer:Pomurje 2:1. Vrstni red: 1. Stavbar (ml.) Maribor, 2. Ljutomer, 3. Pomurje in 4. Olimpija Gorica (Italija).
— ŠAH---------------
Prvo mesto Genterovcem
V počastitev krajevnega praznika je bil v Črenšovcih šahovski turnir, na katerem je sodelovalo pet ekip v konkurenci in dve ekipi zunaj nje. Zmagali so šahisti Genterovec s 15,5 točke pred Trnjem, Črenšovci in Polano, ki so zbrali po 9,5 točke in si delijo 2. do 4. mesto, Petišovci pa so dosegli 2,5 točke. Zunaj konkurence je Lendava II zbrala 19, Lendava I pa 18,5 točke.
— ROKOMET---------------------
Drugi memorial Mateja Klopčiča Rokometni klub Gornja Radgona organizira v soboto, 5. septembra 1987, ob 13. uri na igrišču v Gornji Radgoni drugi tradicionalni rokometni turnir veteranov za memorial Mateja Klopčiča. Na turnirju, ki bo prav gotovo zanimiv, bo sodelovalo deset ekip: Trim team iz Celja, Minerva, Branik iz Maribora, Drava s Ptuja, Velika Nedelja, Ljutomer, Polet iz Murske Sobote, Bakovci, Krog in Radgona.
I. ONL Lendava
Rezultati — 1. kolo
Mostje:Nedelica	1:1
Bistrica :Nafta B	3:1
Kobilje :Lakoš	2:2
Petišovci: Polana	1:1
II. ONL Lendava
Panonija :Olimpija	3:3
Kapca :Zvezda	2:7
Graničar:Žitkovci	6:1
PNL
Rezultati — L kolo
Bakovci :Tišina	1:2
Beltinka:Odranci	6:1
Črenšovci :Mladost	0:1
Hotiza:Dobrovnik	2:4
Renkovci:Turnišče	1:5
Dokležovje:Veržej	1:1
L MNL MS
Rezultati — 1. kolo
Filovci:Čarda	2:1
Cankova :Radgona	3:2
Ljutomer:Gančani	1:1
Tešanovci: Ižakovci neodigrano
Tromejnik:Rakičan	1:1
Puconci :Lipa	3:3
II. MNL MS
Rezultati — 1. kolo
Apače :Šalovci	2:4
Bratonci:Selo	2:2
Bogojina :Rogašovci	2:6
Grad: Vrelec	4:3
Hodoš :Serdica	2:0
Križevci: Prosenjakovci	2:3
—KOŠARKA-----------------------
K ROTUNDI BREZ PORAZA
V trinajstem kolu tekmovanja v pomurski košarkarski ligi so igrali Petrovci : Pomurje 57:48, Puconci : Radenska 33:45, Stil : Tišina 45:75 in K rotundi : Radgona 2:0.
K rotundi	10	10 0 685:514	20
Turopolje	11	9 2 989:662	18
Radenska	1183 840:664	16
Radgona	11	7 4 766:601	14
Puconci	11	6 5 739:721	12
Petrovci	12	5 7 779:803	10
Pomurje	10	3 7 636:640	6
Stil	12 2 10 586:928 4
Tišina	12	111 476:995	2
F. Šafarič
Nogomet
Mura dobila točko v Rogaški Slatini
V drugem kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi je soboška Mura gostovala pri novincu Steklarju v Rogaški Slatini in iztržila točko. Deset minut pred koncem so domačini vodili z 2:0, nato pa je bil izključen še vratar Mure Šiftar in so gostje igrali z igralcem manj. Kljub temu pa jim je uspelo v pičlih štirih minutah doseči dva zadetka in rezultat izenačiti. Tekma se je končala z 2:2. Gola za Muro pa sta dosegla Jančar in Gabor. V naslednjem kolu igra Mura doma z novincem Izolo.
Nafta premagala Fužinarja
V prvem kolu tekmovanja v območni članski nogometni ligi vzhod je lendavska Nafta doma premagala ravenskega Fužinarja s 3:2. Gole za Nafto so dosegli:.Lukič, Hozjan in Kasalo. Sodil je Žohar iz Šentilja.
— HOKEJ NA TRAVI-------------
ABC POMURKA:
REPREZENTANCA SRS 2:0
V okviru športnih prireditev Pomurskega sejma je bila v Gornji Radgoni tekma v hokeju na travi med reprezentanco Slovenije in ABC Pomurko iz Murske Sobote. Zmagali so Sobočani z goloma Kermana v prvem in Časarja v drugem polčasu. Sodila sta Petkovič in Glavač. Tekmo so pripravili Radgončani, ki si prizadevajo ustanoviti hokejsko sekcijo.
fIN MEMORIAM—^
V nedeljo, 23. avgusta, nas je sredi boja za že dolgo pričakovani zmagovalni lovorjev venec, trdno prepričan, da mu bo prav tokrat uspelo, zapustil Beno.
Njegova kratka, a nadvse uspešna športna pot nam priča o velikem talentu in predanem tekmovalcu, v katerega smo vsi verjeli in pričakovati še mnoge uspehe. Leti nikakor ne morejo izostati, če nekdo vse tako dosledno podreja izbranemu športu, kakor je to on.
Na dirkališče se je prvič odpravil jeseni leta 1985. Na Grobniku je bila dirka za državno prvenstvo, na kateri je bil peti, že čez mesec dni pa sta bili dirki za prvenstvo Slovenije in s povsem serijskim BMW-jem je osvojil tretje in četrto mesto, kar je bilo dovolj za skupno tretje mesto v republiki. *
Debitantski uspeh mu je vlil še več volje. Skrbno se je pripravljal na novo sezono, zamenja! je motor in s suzukijem, ki na žalost tudi še ni bil povsem pripravljen, odpravi! na prvo dirko za državno prvenstvo v najmočnejšem razredu do 750 kubičnih centimetrov. Zasede! je tretje mesto. Sledili sta dirki za republiško prvenstvo. Grobnik, kjer je prvič občutil veselje uspeha, ga je spet razveselil. Na obeh dirkah je zmagal in postal slovenski prvak za leto 1986. Na naslednji dirki državnega prvenstva v Slavonski Požegi je bi! tretji, v Kraljevem pa drugi. Zadnja dirka prvenstva je bila na Grobniku, vendar tokrat ni imel sreče. Na treningu, potem ko je dosege! najhitrejši čas, je pade! in izgubil veliko priložnost za zmago. Obenem je to tudi, z izjemo prve, edina dirka, s katere se je vrni! brez pokala, kljub temu pa je bil v skupnem seštevku tretji v Jugoslaviji.
Letošnjo sezono je začel aprila z dirko za svetovno prvenstvo v Misanu, v maju pa je vozi! dirki za državno prvenstvo na Grobniku in v Novem Sadu. Obakrat je bit drugi, kakor tudi na svoji predzadnji dirki 16. avgusta na Grobniku, kjer je prvič nastopi! z motorjem kawa-saki. S tem se je tudi začela uresničevati njegova želja: voziti motor, s katerim bi tahko posega! po zmagah. Zaradi želje, prekiniti se-
rijo drugih mest, je bila Slavonska Požega zanj usodna.
Vsi, ki ljubimo ta šport, smo se zavedali nevarnosti, ki je prežala nanj, tudi morebitni padci so nas skrbeli, vendar nihče ni pomislil, da bi se lahko končalo tako tragično.
Izgubili smo prijatelja, ki smo mu vsi radi pomagali, saj je tudi on vedno priskočil na pomoč, nam svetoval in na nas prehašal svoje bogate izkušnje.
Ponosni, da smo ga imeli, ga bomo ohranili v trajnem spominu.
MIČO IN PRIJA TELJI
Kolesarski klub Pomurje iz Beltinec je v letu 1978 poleg rekreacijske dejavnosti, ki je bila v preteklosti osnovna klubska dejavnost, uspešno delal tudi na področju tekmovalnega športa.
Kljub dobrim pripravam pa rezultati niso bili povsem zadovoljivi, kajti tekmovalci so bili v vseh kategorijah začetniki v višjih kategorijah. Kljub vsemu so dosegli nekaj vidnih rezultatov.
Na prvem mestu velja omeniti Cirila Škafarja, ki je vse leto dosegal povprečne rezultate. Pri članih C sta uspešna Stavek Ivančič in Janko Holer, pri mladincih Danilo- Ivančič in Borut Kapun, pri pionirjih pa Tomo Sreš, Jože Duh in Alojz Horvat.
Klub je organiziral prvo etapo 12. mednarodne dirke Alpe—Jadran, prvo mednarodno dirko Jugoslovansko-madžarsko prijateljstvo in dirko Priložnost za mlade. Žal pa tega leta ni bilo 21. kolesarske dirke Po Pomurju, ker KZ Slovenije ni hotela ugoditi prošnji kluba, da bi štela za prvenstvo Slovenije. Strokovno vodstvo je bilo v tem času poverjeno Janezu Srešu, pomagala pa sta mu Stanko Denko in
Mirko Kavaš. Tekmovalno sezono 1979 so beltinski kolesarji dobro začeli, saj je Danilo Ivančič na državnem prvenstvu v ciklo-krosu v Poreču med mladinci zasedel peto mesto, na drugi dirki Jugoslovansko-madžarsko prijateljstvo je bil Borut Kapun drugi, ekipa Pomurja pa prva. Na mednarodni dirki Okrog Pohorja je pri članih C zmagal Ciril Škafar in si tako pridobil pravico sodelovanja med člani A in B, vendar tega zaradi pomanjkanja denarja ni mogel. Potem je bil Borut Kapun četrti na gorski dirki na Vršiču z dvema sekundama zaostanka za Marnom, na državnem prvenstvu v Varaždinu je Danilo Ivančič med 72 starejšimi mladinci zasedel sedmo mesto, pri mlajših mladincih pa Kapun deveto. Omeniti velja še zmago Sreša na dirki za nagrado Dola. Po enoletnem premoru je prišla 21. dirka Po Pomurju, na kateri je pri članih C zmagal Škafar, pri st. mladincih pa je bil Ivančič.tretji. Ivančič in Kapun, ki sta bila v odlični formi, sta tako uspešno nabirala točke za prvenstvo Slovenije v mladinskih kategorijah — Ivančič je v skupnem seštevku točk zasedel peto, Kapun pa sedmo mesto.
IVANČIČ IN KAPUN V REPREZENTANCI SRS
Na osnovi doseženih rezultatov je bil Danilo Ivančič kot drugi pomurski kolesar uvrščen v slovensko reprezentanco za dirko po Istri. V letu 1980 je K K Pomurje poleg tradicionalnih dirk — tretje dirke Jugoslovansko-madžarsko prijateljstvo, 22. dirke Po Pomurju. 6. dirke Priložnost za mlade in 9. Kriterija narcis-prvič organiziral Pomurski kolesrski maraton v okviru
Pomurskega sejma v Gornji Radgoni. V tem času so se poleg Kapuna, Ivančiča in Sreša začeli uveljavljati mlajši tekmovalci, Andrej Berden, Dalivoj Titan in Sandi Bokan, ki jih je vodil trener Andrej Berden. Tokrat je bil deležen velikega priznanja — značke Zveze za telesno kulturno Jugoslavije — Janez Sreš. V letu 1981 pa je prihajala nova skupina pionirjev, kot so Cigiit, Donša, Vezjak in še nekateri. Žal pa je tokrat odpadla četrta dirka Jugoslovansko-madžarsko
Trije najboljši kolesarji v članski konkurenci na jubilejni dirki ob 35-letnici KK Pomurje v Murski Soboti (od leve); Udovič (Sava), Ropret (JLA) in Škulj (Dol). Na desni strani Zdenko Mali — predsednik KZ Slovenije in Jože La-inščak — predsednik KK Pomurje.
prijateljsko, ki se potem ni več ponovila. Pomurski kolesarji pa so v tem času dosegali solidne rezultate na raznih tekmovanjih, tudi na republiških prvenstvih. Za naj večje presenečenj je poskrbel Tonek Petek na dirki v Hrastniku, ki je štela za republi-'ško prvenstvo, saj je zasedel drugo mesto — za Novomeščanom Papežem. Kapun je na mednarodni dirki za Veliko nagrado Dola med starejšimi mladinci zasedel tretje mesto, na državnem prvenstvu v Varaždinu je bil osmi, ekipa Pomurja (Sreš, Titan, Berden, Kalamar) pa je bila deveta. V tem letu najuspešnejši pomurski kolesar Borut Kapun pa je bil kot tretji član K K Pomurje iz Beltinec uvrščen v reprezentanco SRS za dirko po Istri. Vedno bolj je prihajal do veljave Pomurski kolesarski maraton, saj je tokrat že sodelovalo nad 410 kolesatjev rekreativcev.
PETINTRIDESETLETNICA KLUBA
Potem je prišlo leto 1982, ko je klub praznoval 35-letnico delovanja. Ta jubilej so proslavili z organizacijo 24. kolesarske dirke Po Pomurju, ki je stala za prvenstvo Slovenije, poleg tega pa so organizirali še tri medklubske
in devet klubskih dirk. Perspektivna ekipa Titan, Berden, Čeh, Bertalanič, Bakon je bila na republiškem -prvenstvu četrta, na državnem prvenstvu v Beogradu pa deveta. Med mladinci je Dalivoj Titan na največji enodnevni mladinski dirki Zagreb — Kumrovec — Krapina med 130 kolesarji zasedel solidno četrto mesto. na mednarodni dirki za Pokal Gradbenika v Szombathelyu na Madžarskem pa je bil Andrej Berden drugi. Ommeniti velja še Edija Mihaliča, ki je dosegel izvrstne rezultate v pionirki konkurenci. Klub je tokrat organiziral tretji Pomurski kolesarski maraton v okviru Pomurskega sejma, na katerem je sodelovalo 450 kolesarjev. Kolesarska sekcija na Tišini pa je pripravila četrto dirko za pokal Krajevne skupnosti Tišina, ki je štela tudi za pionirsko prvenstvo Slovenije. Sicer pa so prizadevni delavci Kolesarskega kluba Pomurje iz Beltinec v tem jubilejnem letu ustanovili sekcijo rekreativcev, ki je že ob začetkih delovanja štela nad sto članov. Izdali so tudi brošuro, v kateri so prikazali najpomembnejše dosežke kluba v preteklih petintridesetih letih.
(nadaljevanje)
VESTNIK, 3. SEPTEMBRA 1987
STRAN 11
samozaščita, varnost, obramba
LENDAVA
Boljša prometna varnost v Lendavi
Obmejno sodelovanje
Pred dnevi se je v Lendavi mudila delegacija gasilske zveze Lentija z Madžarske. Na pogovorih s člani občinske gasilske zveze so podpisali listino o sodelovanju. Jugoslavija in Madžarska sta se dogovorili o medsebojni pomoči ob naravnih nesrečah in požarni varnosti ob meji. Lendavski dogovor določa to sodelovanje na tem delu meje. Gasilci sodelujejo že od leta 1972, z medsebojnimi obiski in pogovori so utrdili sodelovanje, ki se s podpisom dogovora tudi uradno priznava in ureja. Sodelovanje naj bi se v naslednjih letih razširilo še med Slovenijo in županijo Zala na Madžarskem. Gasilci lendavske občine in občine Lenti bodo posvetili posebno pozornost sodelovanju pri požarni varnosti v podjetjih naftne industrije, ki delujejo na obeh straneh meje in ob naravnih nesrečah. Gasilci še bodo vsako leto dogovorili za način sodelovanja, * tesnejši pa naj bi postali tudi stiki med vaškimi gasilskimi društvi ob meji. Delegacija gasilcev z Madžarskega je obiskala Ino Nafto ter se seznanila s sistemom požarne varnosti v tem delovnem kolektivu.
Jani D.
Letos mineva 40 let od ustanovitve lovske družine Petišovci, zato so pripravili v nedeljo pred lovsko kočo v Dolini ustrezno slovesnost. Slavnostni govornik, sicer pa član te družine, Aleksander Marič, je orisal razvoj v minulih štirih desetletjih in povedal, da družina šteje 74 članov. Posebej je poudaril, da danes lovstvo ni privilegij posameznikov, kar dokazuje članstvo v tej zeleni bratovščini, saj je vanjo vključenih več kot polovica delavcev in tudi ne malo kmetov.
Lovska družina Petišovci gospodari s 4548 hektarji lovnih površin. Na tem območju so raz-
Več skrbi za razvoj
čebelarstva
V lendavski občini so tri čebelarske družine: v Lendavi, Črenšovcih in Kobilju. Družine so povezane v občinsko čebelarsko zvezo, ki pomaga čebelarjem pri nakupu opreme, strokovne literature ter širjenju čebelarstva. V društva je vključenih 118 članov, ki imajo 2500 panjev, v lanskem letu pa so natočili 27 tisoč kilogramov medu ter pridobili večjo količino cvetnega prahu in propolisa. Žal kakih 60 čebelarjev še vedno ni v društvu.
Čebelarstvo v zadnjih letih ni bilo deležno družbene pomoči, bilo pa je odrinjeno od vseh načrtovanj in posegov v naravo. Danes je težko čebelari-ti, saj se uporablja veliko pesticidov, umetnih gnojil in strupov, kar slabo vpliva na čebele. Čebele so postale občutljive in zaradi tega manj odporne za različne bolezni.
V zadnjem času je za'čebelarstvo tudi v lendavski občini več razumevanja zlasti v šolah, kjer ustanavljajo če-lebarske krožke. Občinska čebelarska zveza bo tem krožkom pomagala na različne načine, zlasti pa z izobraževanjem mladih čebelarjev. Predsednik občinske čebelarske zveze Lendava Mirko Hajdinjak pravi, da bodo letos skušali v društva spraviti vse čebelarje v občini.
Jani D.
ZŠAM Murska Sobota obvešča vse interesente, da bo začela vpisovati
kandidate za poklicno šolo »VOZNIK MOTORNEGA VOZILA« od 7. 9. 1987 vsak dan, razen sobote, na AMD M. Sobota, Noršin-ska 2.
Na svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Lendava so ocenili dosedanje delovanje komisije, prometno varnost v občini v prvem polletju ter se dogovorili o varnosti otrok ob novem šolskem letu.
Svet je organiziral predavanja v krajevnih skupnostih o prometnih predpisih in vožnji s traktorjem, ki so bila dobro obiskana in si jih ljudje še želijo. Svet je organiziral tudi druge akcije v šolah, od tekmovanj do izpitov za tiste, ki vozijo kolesa z motor-
Ali bodo višje kazni pomagale?
Prometna varnost se tudi pri nas nenehno slabša. Vse več je prometnih prekrškov in, kot kaže, kazni nič ne zaležejo. Podobno je tudi v drugih krajih, zato je bilo potrebno nekaj storiti, da se stanje izboljša. Pripravljen je osnutek novega zakona o varnosti cestnega prometa. V obrazložitvi osnutka je rečeno, da je treba po mnenju organov za notranje zadeve poostriti kazensko politiko. V veljavni zakon so vstavili celo vrsto sprememb in dopolnitev, ki
(Ne) kultura nekega obnašanja
Narobe svet, pravijo priletnejši, ko se strahoma umikajo voznikom na pločnikih, ki so postali tudi parkirišča in vedno očitnejša prizorišča nasilja nad pešci.
Tako sem nedavno z ogorčenostjo opazila, kako je šofer rumenega vozila za soboško pošto
40 let lovske družine Petišovci
širjene tele vrste divjadi: jelenjad, srnjad, divji prašiči, poljski zajci, fazani, divje race in še nekatere druge. Najbolj razširjena je srnjad, na nekaterih delih lovišča menda celo preveč. Nasproti temu pa se število zajcev vse bolj zmanjšuje, kar je predvsem posledica intenzivnega kmetijstva. Populacija je ogrožena tudi zaradi klatečih se psov, navsezadnje pa tudi zavoljo »zankarjev« (krivolovcev). Lovci si močno prizadevajo za ustrezen stalež divjadi, in sicer s prepovedjo odstrela in pri nekaterih vrstah divjadi z vlaganjem mladičev. Člani petišovske lovske družine so 1963. leta zgradili v Lendavi lovski dom, vendar so ga 1981. leta prodali in še isto leto uredili dom v nekdanji karavli v Dolini. Svojčas je bil na območju lovske družine Petišovci močno razvit tuji lovni turizem, žal
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE
Otroška igra povzročila požar
Za minuli teden bi lahko dejali, da je bil sorazmerno miren. Ni bilo veliko prometnih nezgod, toda nekaj je bilo hujših. Ob številnih tatvinah velja omeniti požar v Gančanih in nekaj poskusov samomorov.
OTROK ZANETIL POŽAR
26.	avgusta popoldne je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Angele Jerič v Gančanih. Zgorelo je celotno gospodarsko poslopje, veliko 23 x 10 metrov, 8 ton sena, trije vinski sodi, zadušila pa se je ena svinja. Škodo so ocenili na 7 milijonov dinarjev. Ugotovili so, da je zagorelo zaradi igre otrok z vžigalicami. Požar so gasili gasilci iz Beltinec, Gan-čan, Lipe in Ivanec.
SPREGLEDAL PEŠCA
25.	avgusta še je zgodila prometna nezgoda na Lendavski cesti v M. Soboti. Voznik osebnega avtomobila Drago Rajh iz M. Sobote se je peljal proti centru mesta. Med vožnjo je z roko brisal oroseno vetrobransko steklo in tako spregledal dva pešca, Jožeta Magdiča in Evo Kopač iz M. Sobote, ki sta prečkala cesto na prehodu za pešce. Voznik je zavozil v pešca, pri čemer se je Jože Magdič
jem. Tudi akcija Brezhibno vozilo je varno vozilo je uspela zlasti v krajevni skupnosti Turnišče. Prometna varnost v lendavski občini je bila v prvem polletju boljša kot lani, vendar pa še veliko voznikov . motornih vozil ne spoštuje predpisov. Tako so jih delavci milice prijavili sodniku za prekrške 646, 165 voznikom pa so odvzeli vozniška dovoljenja. Uspeh za zmanjševanje prometnih nezgod je pripisati večji budnosti delavcev milice, pa tudi številnejšemu kaznovanju. V pr-
naj bi pripomogle k večji varnosti na cestah in k zmanjšanju števila žrtev prometnih nesreč.
Pri plačevanju kazni za prometne prekrške bodo morali vozniki globje seči v žep, saj so predvidene dvakrat ali celo štirikrat večje kazni kot doslej. Zakon predvideva tudi novosti glede dovoljene hitrosti v naseljih (tu se zgodi največ prometnih nesreč). Razmišlja se tudi, da bi morali vozniki koles z motorjem
preplašil priletnejšo ženico, da je pred Delovo prodajalno odskočila in se zadnji hip umaknila njegovi objestnosti, ki bi se lahko končala s poškodbo. Nekaj korakov dlje, na pločniku pred soboško mlekarno, pa sem na svoji koži ugotovila, da se je res
je pozneje usahnil predvsem zaradi pomanjkanja zajcev. Tako kot vse druge lovske družine tudi petišovska namenja veliko skrb ohranitvi ravnotežja v naravi. V minuli zimi so za prehrano divjadi namenili kar 20 ton koruze, katere del so pridelali na lastnih oziroma najetih njivskih površinah. Na njihovem območju imajo 60 krmišč za poljsko in 14 krmišč za visoko divjad. Lovci dobro sodelujejo s kmetijci in se tako uspejo hitro dogovoriti za škodo, ki jo občasno povzroči ’divjad.
Na nedeljski slovesnosti so podelili priznanja sosednjim lovskim družinam za dobro sodelovanje, priznanja pa so prejeli tudi še trije živeči ustanovitelji družine: Anton Camplin, Jože Sobočan in Franc Barbarič. V kulturnem programu pa so nastopili ro-gisti in pevski zbor zveze lovskih družin Prekmurja.
Š. S.
huje poškodoval, Kopačeva pa je dobila lažje poškodbe.
HUDA NEZGODA V RAN-KOVCIH
28.	avgusta se je zgodila huda prometna nezgoda na magistralni cesti v Rankovcih, v kateri je izgubil življenje 7-letni K. C. iz Rankovec. A. P. iz M. Sobote je vozil službeni avtomobil iz M,- Sobote v smeri Ge-derovec. Ko je pripeljal v Ran-kovce, sta se tam po cesti peljala s kolesi v isto smer otroka K. C., ta se je peljal po desni strani, njegov brat D. C. pa po levi strani vozišča. Ob prehitevanju je otrok K. C. nenadoma zavil na levo čez cesto. Na sredi cestišča je prišlo do trčenja. Hudo poškodovanega otroka so prepeljali v bolnišnico, kjer je poškodbam podlegel.
NEIZKUŠEN IN ŠE VINJEN 30. avgusta se je zgodila prometna nezgoda na lokalni cesti v Babincih. Zaradi neprimerne hitrosti, neizkušenosti in vinjenosti je voznik osebnega avtomobila Branko Čekan s Krapja zletel s ceste v ostrem ovinku. Hudo se je poškodoval sopotnik Anton Bezjak iz Noršinec (Ljutomer).
GROBO IZSILIL PREDNOST
29.	avgusta se je zgodila prometna nezgoda v križišču lokal
vem polletju je bilo zaradi prekrškov kaznovanih kar 3000 občanov več kot v lanskem letu. Glede prometne varnosti pa obstojajo še nekateri problemi: ureditev parkiranja v Lendavi, prepoved sejanja visokih kmetijskih kultur v bližini ostrih nepreglednih ovinkov in ureditev prometnih znakov. Ob začetku novega šolskega leta bodo člani komisij pri svetu za preventivo in varnost v cestnem prometu skupaj z delavci milice in šolami poskrbeli za
varnost otrok.
Jani D.
KAKO DO NOVE SPALNICE?
STARO ZA NOVO informacije:
LESNA INDUSTRIJA IDRIJA tel. 065/71-266, 71-267 vsak dan od 8.-18. ure, tudi v soboto in nedeljo!
poleg poznavanja prometnih predpisov dokazati tudi znanje v vožnji, oziroma da bi morali lastniki koles z motorjem svoje motorje registrirati. Novi zakon bo, kot kaže, zaostril kaznovalno politiko, toda ali bo ta pomagala k izboljšanju prometne varnosti? Vse preveč se pozablja na preventivno delovanje, ki lahko dvigne prometno kulturo voznikov. Ali je dovolj, da preventivno delovanje izvajamo samo v šolah?
Jani D.
LJUTOMER
Obveščamo
vse porabnike naših komunalnih
storitev v občini Ljutomer (voda, kanalščina, smeti), da smo v drugem polletju 1987 — v soglasju s skupščino Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Ljutomer — prešli na racionalnejši način njihovega plačevanja, na akontacijske zneske na položnicah. Prosimo vse porabnike, da to spremembo sprejmejo z razumevanjem ter v prihodnje svoje obveznosti poravnajo pravočasno po prejetih položnicah.
najbolje umikati. Voznik, ki bi se najraje očitno zapeljal kar v prodajalno, se je zadrl, naj vendar gledam in si potem, s silo močnejšega, izsilil prednost — na pločniku. Res se z močnejšimi v nobenem primeru ni pametno kosati in je potrebno oči uporabljati na vsakem koraku, toda kaj, če več ne služijo najbolje svojemu namenu? Če, tako kot reakcije starejših ljudi, niso več tako hitre, da bi zaznale nevar
nost. Se je res potrebno sprijazniti s tem, da pravila igre tudi v prometu ne veljajo več? V njem vožnja . izdaja človekov značaj, primitivnost pa obnašanje posameznikov, ki postajajo večina, in zato primeri, kot sta zapisana, niso redkost. Pa tudi nesreče, v katerih so žrtve predvsem starejši ljudje, ne. Tudi na prehodih za pešce in pločnikih!
Če smo že pri soboških, je v ulici Štefana Kovača nevarno tudi drugod, posebej pa pred slaščičarno, katere okolica je zatrpana z vozili ob cesti in na pločnikih, medtem ko urejeno parkirišče le streljaj daleč, na drugi strani ceste pred kinom, ko ni predstave v njem, sameva. Park, ki bi moral biti mirno sprehajališče in pribežališče za svežega zraka potrebne, pa postaja hrupno prizorišče dogajanja in poligon različnih strasti. B. Bavčar
Izvršilni odbor sveta DO VIZ Lendava
razpisuje
prosta dela in naloge
VODJE SPLOŠNO-KADROVSKE SLUŽBE
Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba pravne smeri,
— 2 leti delovnih izkušenj pri istih oz. podobnih delih in nalogah.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili v roku 8 dni od objave razpisa na naslov:
IO DO VIZ LENDAVA, Kidričeva 1.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni.
nih cest Fokovci —Moravske Toplice. Voznik osebnega avtomobila Alojz Šinko iz Prosenjakovce ni upošteval prometnega znaka križišče s prednostno cesto. Zapeljal je v križišče in tako grobo izsilil prednost vozniku motornega kolesa Jožetu Čarniju iz Moravskih Toplic, ki se je pravilno peljal po prednostni cesti. Pri trčenju se je Čarni hudo poškodoval.
POPRAVEK
12.	avgusta se je zgodila prometna nezgoda v Ljutomeru. Objavili smo, da je naglo zavil voznik kolesa z motorjem Avgust Murgec iz Ljutomera. Pravilno bi moralo biti: Voznik osebnega avtomobila Alojz Vugrinec je naglo zavil na levo in trčil v voznika kolesa z motorjem, Avgusta Murgeca, ki se je hudo poškodoval.
ZMEČKALO MU JE PRSTE
22.	avgusta se je zgodila delovna nezgoda v tozdu Pletilstvo v Prosenjakovcih. Zlatko Ba-lajc iz Sela je med delovanjem stroja z desno roko segel k valjem, da bi jih očistil vlaken.
Pri tem opravilu ni bil dovolj previden. Valji so mu zgrabili prste desne roke in mu jih zmečkali. Odpeljali so ga v bolnico v Maribor.
J. D.
Na podlagi 8. člena odloka o priznanjih in nagradah občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 8/73) Komisija za podeljevanje priznanj in nagrad občine Murska Sobota objavlja
RAZPIS
za vložitev predlogov za podelitev priznanj in nagrad občine Murska Sobota
1.
Skupščina občine Murska Sobota podeljuje priznanja in nagrade temeljnim organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, krajevnim in samoupravnim interesnim skupnostim, društvom in posameznikom (v nadaljnjem besedilu kandidatom) za izredno uspešno in družbeno pomembno delo, s katerim so dosegli nadpovprečne rezultate trajnejšega pomena in imajo posebne zasluge pri razvoju samoupravnih socialističnih odnosov, krepitvi SLO in družbene samozaščite, ter so bistveno prispevali k razvoju in ugledu občine Murska Sobota.
Kandidati za občinsko nagrado in priznanje so lahko z vseh področij življenja in dela, zlasti gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva in socialnega varstva.
2.
Priznanja in nagrade se v smislu 1. točke podeljujejo po naslednjih kriterijih:
1.	za nadpovprečne uspehe, dosežene na področju gospodarstva, ki se kažejo v rasti organizacije, produktivnosti, širitvi materialne osnove,-novi tehnologiji dela ter poglabljanju socialističnih samoupravnih odnosov;
2.	za nadpovprečne in večletne uspehe pri uresničevanju vzgojnih in izobraževalnih ciljev, povezanih s potrebami združenega dela, ki so pripomogli k boljši kvalifikacijski sestavi delavcev, da le-ti s svojim znanjem spreminjajo delavne razmere in zagotavljajo večjo kakovost na vseh področjih združenega dela;
3.	za nadpovprečno uspešno delo na področju kulture, znanosti in telesne kulture, ki prispeva k družbenemu napredku, povezovanju delavcev in deloi/nih ljudi v občini, krepi samoupravne odnose in razvija širše povezovanje v domovini in izven njenih meja;
4.	za nadpovprečne dosežke pri organiziranju in zagotavljanju zdravstvenega in socialnega varstva delovnih ljudi in občanov;
5.	za nadpovprečne delovne rezultate v drugih dejavnostih.
3.
Predloge za podelitev priznanj in nagrad občine M. Sobota dajejo družbenopolitične organizacije, samoupravni organi tozdov in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, organi samoupravnih interesnih skupnosti, krajevne skupnosti, skupščine občine in njeni organi.
Predlog mora vsebovati:
— podatke o kandidatu;
— kratek življenjepis (za fizične osebe),
— navedba, ali se ga predlaga za
a)	častnega občana
b)	zahvalno listino
c)	zahvalno listino z denarno nagrado,
— izčrpno obrazložitev in predložitev dokumentacije za utemeljitev predloga.
4.
Predloge za podelitev priznanj in nagrad občine Murs: Sobota je treba vložiti do 30. septembra 1987 komisiji za podi tev priznanj in nagrad skupščine občine Murska Sobota.
Komisija za podelitev priznanj in nagrad skupščine občine Murska Sobota
STRAN 12
VESTNIK, 3. SEPTEMBRA i 87
Radijski in televizijski spored od 4. do 10. septembra
PETEK
SOBOTA
NEDELJA PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO	RADIO	RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA [ MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Turistična oddaja, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — »21-232« — propagand-no-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
18.10-00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 18.25 Poročila. 18.30 Vukov kotiček, 1. oddaja TV Beograd. 18.45 Dr-Who — Robot, 5. del angleške nanizanke. 20.00 E. Dark: Brezčasna dežela, 6. del. 20.55 Ljubitelji narave. 21.20 Rezerviran čas. 21.50 TV dnevnik. 22.05 Ciklus Clauda Chabrola: Prekinitev, francoski film.
Oddajniki II. TV mreže:
16.25 Rim: SP v atletiki, prenos. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zabavnoglasbena oddaja. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Drugi, ameriški film. 22.35 En avtor, en film.
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Poletno dopoldne, 15.40 Program plus, 17.25 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Cagney in Lacey, 21.00 Kviz, 22.05 Dnevnik, 22.25 V petek ob desetih, 23.55 Program plus.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 14.20 Počitniški spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stari, 21.25 To so bili časi, 22.10 Umetnine.
Drugi program
15.35 Luč pravičnih, 16.30 Šport, 17.30 Pionirji iz preteklosti, 18.30 Schwarzwaldska klinika, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Žerjavi — poslanci bogov, 21.15 Čas v sliki, 21-35 Kulturni žurnal, 21.45 Šport, 22.50 Smrtonosne čebele (film).
TV MADŽARSKA
9.05 Harold Pomaranča, ameriški film. 9.35 Panorama, pon. 10.35 Telovadba za invalide. 17.10 TV program za 3 dni. 17.15 Za upokojence. 17.45 Teka, informacije. 18.00 Okno, služnostni spored. 19.00 Za boljši jezik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Viadukt, madžarski film iz leta 1982. 21.45 Jean-Paul Belmondo, portret igralca. 22.35 TV dnevnik.
TV KOPER
16.00 Odprta meja. 16.25 Rim: lahka atletika SP.
19.30 TVD stičišče. 19.45
telenovela.
Veronica
20.30 Brahmsove simfonije. Orkester Dunajske filharmonije dirigira Leonard Bernstein. 21.45 TVD vsedanes. 22.00 Rim — lahka atletika SP. 23.00 Gradovi — dokumentarna oddaja o znamenitih evropskih gra-
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža, 17.20 — Strokovnjak odgovarja. 17.40 — Glasba—reklame, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 od 16.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
15.10-00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 15.25 Poročila. 15.30 Kljukčeve dogodivščine, ponovitev 2. dela. 15.45 Moj prijatelj piki Jakob, ponovitev 2. dela. 16.05 Jesen v dolini ribnikov. 16.20 Delfin Flipper, ameriški film. 17.45 Glasovi zgodovine: Josip Broz Tito. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Zrcalo tedna. 20.15 Alpe Jadran, informativno mozaična oddaja. 20.50 Poletna noč. 20.55 Akcija pomoči. 22.25 TV dnevnik. 22.40 Sever in jug, 24. — zadnji del ameriške nadaljevanke.
Oddajniki II. TV mreže:
14.55 Kako biti skupaj.
15.25 Zmajeve otroške igre.
16.25 Rim: SP v atletiki, prenos. 19.30 TV dnevnik.
20.15 E. Wolf-Ferrari: Zvedave ženske, posnetek predstave opere SNG Ljubljana. 21.45 Poročila. 21.50 Oddaja iz kulture. 22.20 Jazz. 22.50 Športna sobota.
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 P'oletno dopoldne, 14.50 Sobotno popoldne, za mladino, 19.30 Dnevnik, 20.0Č Boljše življenje, 21.05 Spuščalec (film), 22.45 Dnevnik, 2.3.00 Nočni program.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.35 Počitniški spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Vesela sobota, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Nocoj v Beijingu, 22.05 Šport.
Drugi program
13.50 Tedenski tv spored, 14.20 Glasba, 15.15 Narodna glasba, 16.00 Ti Drom-buschi, 17.00 Kdo me hoče?, 17.15 Šport, 19.00 Filmske novitete, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Mrtve priče, 21.45 Cena (film), 22.55 Mannix (film).
TV MADŽARSKA
0.05 Spored za otroke. 10.30 Srečanje z Orionom, kratki film. 11.00 Naš ekran, pon. 15.30 Videokli-pi. 16.00 Rezbar L Szabo st. 17.00 Dnevnik. 17.15 Kaj je bilo z njo? Eva Pal. 17.40 Pravni primeri. 18.45 Družina Smola, risanka. .19.30 TV dnevnik. 20.05 Stari, kriminalka. 21.05 Rok, ob 25-le-tnici ansambla Omega. 22.05 Jalovinar, TV film. 23.30 TV dnevnik.
TV KOPER
16.55 Rim: lahka atletika SP. I 19.45 TVD Stičišče. 20.00 Do- I kumentarec. 20.30 Človek in poet, gledališčno delo Diega Fabbria. 22.15 TVD Vsedanes. 23.30 Skrivnosti morja — popotovanja Jacouesa Cousteaua.
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega
sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
9.50 Živ žav. 10.40 Dr. Who: Robot, ponovitev 5. dela. 11.05 Domači ansambli : Ansambel Ottavia Braj-ka. 11.35 Na zvezi. 12.00 Kmetijska oddaja TV Sarajevo. 13.00 Poročila. 13.35 N. V. Gogolj: Mrtve duše, 1. del sovjetske nadaljevanke. 14.45 Havaji, ameriški film. 17.25 Poročila. 17.30 Slovenci v zamejstvu. 18.00 Ptujski festival 87, prenos. 19.20 Iz tv sporedov. 19.26 Vreme. 19.30 TV dnevnik. 20.00 V. Nedelkovski: Pre-, težno vedro, 3. del nadaljevanke TV Skopje. 20.55 Poletna noč.
Oddajniki II. TV mreže:
8.55 Poročila. 9.00 Danes za jutri in Človekova usoda, sovjetski film. 12.00 Oddaja resne glasbe. 12.30 Oddaja iz kulture. 13.15 Roga-tica: DP v motokrosu. 14.15 Monza: Avtomobilske dirke F1 za VN Italije, prenos. 16.25 Rim: SP v atletiki, prenos. 20.35 Ljubičevske igre. 21.35 Brodjanci: Olimpiada starih športov. 21.50 Poročila. 22.00 Dokumentarna oddaja. 22.35 Poezija.
TV ZAGREB
Prvi program
10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Izobraževalni spored, 15.00 V nedeljo, 17.30 Čisto brez moških (film), 18.55 Muppet Show, 19.30 Dnevnik, 20.00 Pretežno jasno, 20.50 Zabavna oddaja, 22.00 Šport, 23.00 Program plus.
TV AVSTRIJA
Prvi program
11.00 Tiskovna ura, 12.00 Usmeritev, 14.05 Počitniški spored, 17.40 Klub seniorjev, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Pri-
22.10
pravljen za umor, Šport.
Drugi program
12.35
.9.00 Matineja,
Šport, 12.50 Športno po
poldne, 17.40 Glasba za mlade, 18.30 Brez nagobčnika, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zastava v viharju, 21.55 Hotel, 22.40 Sam proti mafiji, 23.40 Nenavaden koncert.
TV MADŽARSKA
8.35 Pisarna na Piccadil-lyju, 6. del. 9.00 Za otroke. 10.45 O belih rudarjih na Alfdldu. 14.15 Formula L velika nagrada Italije iz Monze. 16.30 Srečno, oddajo vodi Gyorgy Rozsa. 17.20 Delta, znanstveni poročevalec. 17.45 Oglejmo si skupaj. 18.30 Pravljice. 19.00 Teden. 20.00 Dnevnik. 20.10 Literarni večer. 21.30 Graditelj E. de Savo-ya. 22.00 Telešport. 23.30 Poročila.
TV KOPER
16.25 Rim: lahka atletika SP. 20.30 Film: Skrivnost Oberval-da. 23.15 Avtomobilizem: Monza — Formula 1.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — športna oddaja, 17.30 — Glasba — reklame—glasba, 18.00 — Iskanje—znanje —ustvarjanje, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
do
TV LJUBLJANA
10.00 Zrcalo tedna. 10.20 Vzhodno od raja, ameri|)d film. 17.00-22.40 Teletekst RTV Ljubljana. 17.15 TV mozaik — ponovitev. 17.35 Poročila. 17.40 Radovedni taček: Kolo, 10. oddaja. 17.55 Pamet je boljša kot žamet, 10. oddaja. 18.00 Nacionalni parki: Pakleni-ca, oddaja TV Zagreb. 18.25 Jesenska serenada: Oktet Suha. 20.00 B. Taylor—Bradford: Bogataši-nja, 6. — zadnji del. 20.55 Omizje: Jugoslovanski film danes. 22.35 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik. 17.30 Basnodrom, otroška oddaja. 17.45 Vukov kotiček, otroška oddaja. 18.00 Beograjski TV program. 19.00 Indirekt, oddaja o športu. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Svet danes, zunanjepolitična oddaja. 20.30 Mali koncert resne glasbe. 20.40 Včeraj, danes, jutri. 20.55 Moj mož Goddfry, igrani film. 22.30 Znanost.
ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB ,
Prvi program
9.00 Poletno dopoldne, 15.40 Program plus, 17.25 Počitniški spored za mladino, 19.30 Dnevnik, 20.00 Večer mladih avtorjev, 21.05 Pohod evropske civilizacije, 21.55 Dnevnik, 22.20 Program plus.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 šoli, 10.30 Ponovitve, Počitniški spored, Družinski magazin,
Tv v 14.25 18.30 19.00
Avstrija danes, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Kojak, 22.05 Nubijci, 22.50 Arhitektura, 23.20 Glasbena oddaja.
Drugi program
17.30 Kemija, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Schwarzwaldska klinika, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Nemogoča oseba, 21J 5 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Schilling, 22.05 Zadnji lov (film), 23.40 FBI.
TV MADŽARSKA
NI SPOREDA
/O ljubljanska banka
Pomurtka banka
TV KOPER
17.00 Program za otroke: risanke. 18.00 Nora ljubezen — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Veronica. 20.30 Film — ponovitev. 23.15 Nenavadne zgodbe Edgarja Alana Poa — telefilm.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — V živo..., 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
ljubljanska banka
Pomurska banka
TV LJUBLJANA
10.00 TV mozaik — šolska TV: 16.30-22.40 Teletekst RTV Ljubljana. 16.45 TV mozaik — šolska TV, ponovitev. 17.50 Poročila. 17.55 Ta čudoviti notni svet, otroška oddaja TV Sar. 19.00 Obzornik. 19.30 TV dnevnik. 20.00 H. Mac Millan: Osebni stik, škotska drama. 21.00 Integrali. 21.40 Tito in nacionalno vprašanje, dokumentarna oddaja TV Beograd. 22.25 TV dnevnik.
Oddajniki II. TV mreže:
17.30 Tuji jeziki: Angleščina - XIV. del. 18.00 Mostovi. 18.40 Številke in črke,-kviz. 19.00 Rezerviran čas. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Dan v luki, oddaja ob dnevu mornarice. 20.50 Žrebanje lota. 20.55 Tehnike likovnega ustvarjanja: Ogrožena dediščina, dokumentarna serija. 21,35 Narodna glasba — vključitev. 21.55 Zabavni program.
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Poletno dopoldne, 15.40 Program plus, 17.25 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Lulu, 21.15 Teme in dileme, 22.45 Dnevnik, 23.05 Program plus.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 14.25 Počitniški spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zunanjepolitični ra-port, 21.15 Dallas, 22.00 Filmski forum, 22.45 Neumni bogataši (film).
Drugi program
17.00 Tv v šoli, Usmeritev, 18.00
17.30 Kviz,
18.30 Schwarzwaldska klinika, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Hopala, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Klub 2.
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 10.00 Male tragedije, po Puškinu, I. del. 11.05 Delta, pon. 11.30 Telovadba za invalide. 17.20 TV spored za 3 dni. 17.25 SP v dviganju uteži. 18.05 Ob prazniku LDR Koreje. 18.40 Mini studio. 18.45 V 80. dneh okoli Zemlje, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Verdi, 5. del italijanske serije. 21.15 Studio ’87, kulturni tednik. 22.15 Ponujam gospodarstvu. 23.05 TV dnevnik.
TV KOPER
17.00 Program za otroke.
18.00 Nora ljubezen — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Veronica -telenovela. 20.20 Loto — žrebanje. 20.30 Film: Izsiljevalec. 21.50 TVD Vsedanes. 22.05 Nevihta — L del TV nanizanke v treh delih. 23.10 Telovadimo z. Barbaro Bouchet.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Iščemo odgovore na vaša vprašanja, 18.30 — Lepo je v naši domovini biti mlad ..., mladinska oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
10.00 Mostovi, ponovitev. 10.30 H. Mac Millan: Osebni stik, ponovitev škotske drame. 17.00—23.30 Teletekst RTV Ljubljana. 17.15 Mostovi, ponovitev. 17.45 Poročila. 17.50 Kljuk-čeve dogodivščine, 3. del. 18.05 Moj prijatelj piki Jakob, 3. del. 18.25 Živalski svet, izobraževalna oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Film tedna: Bledomodra ženska pisava, II. del. 22.05 Po sledeh napredka. 22.45 TV dnevnik. 23.00 Rezerviran čas, ponovitev.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik. 17.30 Indijanske legende, otroška oddaja. 18.00 Izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in črke — kviz. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Glasbena dogajanja. 21.30 Včeraj, danes, jutri. 21.45 Umetniški večer: Shakespeare na TV — Henrik IV.
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Poletno dopoldne, 15.40 Program plus, 17.25 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Telekino, 22.30 Dnevnik, 22.50 Program plus.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 14.25 Počitniški spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zastava v viharju, 21.40 Nihče ni največji (film), 23.35 Mannix (film).
Drugi program
17.00 Vzgojna oddaja. 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Bill Cosby, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dok. film, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Spomini, 22.45 Lov (film).
9.05 Male tragedije, po Puškinu, 2. del. 10.05 Studio ’87, pon. 17.15 Jezikovne uganke, oddajo vodi Janos Egri. 18.00 Ob prazniku Bolgarije. 18.50 Cim cim, literarne uganke za otroke, Petofi in Arany. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Valentin Rasputin: Poslednji dnevi, TV film. 21.35 Lepi madžarski ples, vlak. 21.40 Neznani Kibedy. 22.25 TV dnevnik.
TV KOPER
17.00 Program za otroke: risanke. 18.00 Nora ljubezen — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Veronica — telenovela. 20.30 Pod zvezdami — glasbena oddaja. 21.50 TVD Vsedanes. 22.00 Rim: Lahka atletika — zaključni pregled SP.
I6.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Oddaja o kulturi, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Iz delegatskih klopi, 18.10 — Miš-maš, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
10.00 Šolska TV: Umetnostna vzgoja, Glasbena vzgoja. 10.50 Zeppelin, ameriški film. 16.25—00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 16.40 Šolska TV — ponovitev. 17.30 Poročila. 17.35 Vrtnica male gospodične, otroška oddaja. 17.50 Pisma iz TV klobuka, otroška oddaja. 18.35 Zelena straža. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Tednik. 21.00 Vegetina kuhinja. 21.10 P. O. Enquist: Avgust Strindberg, 2. del. 22.10 Dokumentarne iveri: Bronasti zven preteklosti. 22.20 TV dnevnik. 22.35 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Balkanski vohun.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik. 17.30 Otroška oddaja TV Ljubljana: Zlata ribica. 18.00 Izobraževalna oddaja. 18.30 Risanka. 18.40 Številke in črke — kviz. 19.00 TV koledar. 19.10 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Narodna glasba. 20.45 Poročila. 20.55 Dokumentarni večer. 22.25 Videopis.
TV ZAGREB
9.00 Poletno dopoldne, 15.40 Program plus, 17.25 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 20.55 Izbrani trenutek, 21.05 Risal-čev ugovor (film), 22.50 Dnevnik, 23.10 Program plus.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 14.20 Počitniški spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zastave v viharju, 21.50 Sam proti mafiji, 22.50 Moja Amazonka (film).
Drugi program
17.00 Planet Zemlja, 18.00 Tukaj sem človek, 18.30 Schwarzwaldska klinika, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični ra-port, 21.45 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Klub 2.
9.05 TV doktor, zdravniški nasveti. 9.15 Male tragedije, po Puškinu, 3. del. 17.10 Popevke stoletja. 17:55 Telešport. 18.40 Tom in Jerry, risanka. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sosedje, TV roman. 20.35 Resna glasba. 20.40 Ozadje vesti. 21.25 Ciklus Tengiz Abuladze, uvod. 21.35 Tuji otroci, gruzinski film iz cikla T. Abuladze. 22.50 TV dnevnik.
TV KOPER
17.00 Program za otroke: risanke. 18.00 Nora ljubezen — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Veronica — telenovela. 20.30 Film: Črna puščica. 22.00 TVD Vsedanes. 22.10 Zgodba o ljubezni in prijateljstvu — tv film I. del: Prijateljstvo. 23.25 Telovadimo z Barbaro Bouchet.
VESTNIK, 3. SEPTEMBRA 1987
STRAN 13
Kino
SPORED FILMOV V KINU PARK M. SOBOTA od 4. do 10. sept. 1987
4.	sept, ob 18. uri amer, komedija TOPOGLAVI DETEKTIVI
4.	sept, ob 20. uri amer, film LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM. Režija: Miloš Forman, igrajo: Jack Nicholson, Louise Fletcher. FILM JE BIL NAGRAJEN S 5 OSCARJ1!
6.	sept, ob 16. uri amer, komedija TOPOGLAVI DETEKTIVI.
6.	sept, ob, 18. in 20. uri amer, film LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM.
7.	sept, ob 18. in 20. uri izraelski film ZA REŠETKAMI. ODLIČNA REŽIJA, IGRA GLAVNIH JUNAKOV TER SCENOGRAFIJA -VREDNO OGLEDA!
8.	sept, ob 18. uri izraelski film ZA REŠETKAMI.
8.	sept, ob 20. uri amer, film DIRKA ZA ŽIVLJENJE.
9.	sept, ob 18. in 20. uri amer, film DIRKA ZA ŽIVLJENJE.
Prodam
VISO CLUB 2, letnik 1982, ugodno prodam. Vprašati po telefonu: (069) 26 364. M-MM
ZASTAVO 101 GT, dobro ohranjeno, prevoženih 22.000 km, prodam. Mirko Skuhala, Križevci 15, pri Ljutomeru. IN
ŠTIRI GUME S PLATIŠČI (155 X 13) IN GLAVAMI za prikolico prodam. Cena 20.000 din za par. Turnišče, Štefana Kovača 158. M-23978
KARAMBOLIRANO ZASTAVO 101 ugodno prodam. Ivanci 54, p. Bogojina. M-23980
TRISOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI prodam. Telefon: 23 863. M-23980
MALE PUJSKE PRODAM. Šala-menci 63. M-23981
BETONSKI MEŠALEC, dobro ohranjen, prodam. Imre Cikajlo, Murska Sobota, Naselje Mladinskih delovnih brigad 14. M-23905
ŠIVALNI STROJ SINGER (»kuferi-co«) ugodno prodam. Telefon v soboto od 16. do 20. ure: (069) 22 262. M-23906
RENAULT 12 prodam. Anton Fuis, Murska Sobota, Vrtna 3, telefon v večernih urah: 21 295. M-23907 MOTOKULTIVATOR Z GARANCIJO, po stari ceni, prodam. Jamna 4, p. Videm ob Ščavnici. M-23908 ENOSOBNO STANOVANJE Z VSEMI PRITIKLINAMI V DVOSTANOVANJSKI HIŠI V LENDAVI prodam. Informacije po telefonu: (069) 75 556. M-23760
MALE PUJSKE PRODAM. Satahov-ci 50 a. M-23909
MOPED BT 50, nov, registriran do marca, ugodno prodam. Telefon: 78 045. M-23910
ZASTAVO 101, letnik 1977, poceni prodam. Poznanovci 47. M-23911 KRAVE, breje osem mesecev, prodam. Odranci 191. M-23912 AKACIJEVE KOLE ZA VINOGRAD prodam. Telefon: 70 279. M-23913
MOSKVlC. letnik 1979, prodam. Vika Begič, Lendavska 25 a. Murska Sobota. M-23914
KROŽNE BRANE in koruzo za sila-žo, 30 arov, prodam. Gančani 117. M-23916
SEDEŽNO GARNITURO ugodno prodam. Mojstrska I, Murska Sobota ali Samopostrežnica DOM M. Sobota, Lendavska ulica. M-23917 TOMOS APN 4 prodam. Cven 102, telefon: (069) 81 971. IN-18369 ZVOČNIKA SAS, 300 W, prodam. Telefon: (069) 81 852. IN-18368 SEDEŽNO GARNITURO, trosed (postelja) in dva fotelja, skoraj novo, prodam. Naslov v upravi lista. IN-18372
ZASTAVO 750, letnik 1981, ugodno prodam. Jože Magdič, Ključarovci 14. 1N-28373
AVTO APECAR PIAGIO (tricikl) prodam. Anton Jaklin, Bukovje 9, p. Martin na Muri. IN-28374 PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO prodam. Pečuh, Murska Sobota, Stara 8. M-23918
ZASTAVO 101 prodam ali zamenjam za LADO. Krog, Murska 10. M-23919 OPEKO (navadni zidak), 2000 kosov, in dele za zastavo 101 (streho, pokrov motorja in vrata prtljažnika) ugodno prodam. Murska Sobota, Cankarjevo naselje 22. M-23920 PORAVNALNO DESKO ZA TRAKTOR DEUTZ, čelno, prodam. Bodonci 143, telefon: 76 847. M-23939 KORUZO V STORŽIH, približno 1000 kg, prodam. Cena ugodna. Albin Pepelnik, Bučečovci 12. M-23921 DELE ZA TAM 4500, dva akumulatorja 140, dinamo, zaganjalnik, hladilnik. oljni, in druge dele prodam. Jože Gjergjek, Murska Sobota, Juša Kramarja 15. M-23922
PORAVNALNO DESKO ZA TRAKTOR DEUTZ, čelno, pro dam. Bodonci 143, telefon: 76 847. M-23939
KORUZO V STORŽIH, približno 1000 kg, prodam. Cena ugodna. Albin Pepelnik, Bučečovci 12. M-23921
ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE brez rodovnika, stare osem tednov, prodam. Dolina 27, p. Puconci. M-23924
FIAT 126 P, letnik 1979, registriran do avgusta- 1988, prodam. Černelavci, Gorička 68. M-23926 TROSILNIK SIP za hlevski gnoj, prodam. Marjan Šiikar, Bodonci 143. M-23939
NOVO DVOSTANOVANJSKO HIŠO NA RELACIJI Radenci-Murska Sobota, primerno za vsako obrt in turizem, prodam ali zamenjam za stanovanje v Ljubljani ali ob morju. Telefon: (069) 46 187. M-23925
ZASTAVO 750 prodam. Ogled popoldne. Marjan Zadravec, Branoslavci 1, p. Ljutomer. IN-18375
ZASTAVO 101, prva registracija 1976, registriran do 10. junija 1988, prodam. Ljutomer, Kidričeva 25. IN-18376
MLADIČE, nemške ovčarje, potomci »cicera«, prodam. Marina Jovanovič, Mekotnjak 36 b, Ljutomer. IN-18379
HIDROFOR, kompletni, petstopenjska črpalka, nav, prodam. Milan Stojko, Razkrižje 17 a, Ljutomer. IN-28380
TRAKTOR URSUS 335, 1500 delovnih ur, s koso in kabino, prodam, klinton prodam ali zamenjam za zrnje. Mirko Žibrek, Krapje 1, telefon: (069) 82 050. IN-18381

GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite •
IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdinjak,
Gornji Slaveči 6, Kuzma
(069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
ZASTAVO GTL, staro dve leti, garažirano,	prevoženih
25.000 km, prodam. Informacije dnevno od 15. do 19. ure po telefonu: (069) 74 014 ali (082) 25 661. GR-13607
KRAVO, visoko brejo, prodam. Mele 6, p. Radenci. GR-I36I0 MOTORNO KOLO MZ 250, tip TS, generalno obnovljeno, na novo registrirano, prodam. Anton Gomilšek, Kraljevci 32, p. Videm ob Šč. GR-136II TRAKTORSKO KOSO Z DVOJNIM REZILOM IN TRAKTORSKE BRANE - kul tivator z dvojnimi valji (»ježi«), vse novo, zelo ugodno nujno prodam. Stingl, Podgorje 7, Apače. GR-13608
AVTO 16 P/E, nekaramboliran, prodam. Sanja Kaštrun, Moravske Toplice, Levstikova 32. M-23927
OPEL KADETT, letnik 1978, prodam. Marjan Kous, Dokležo-vje 62, p. Beltinci. M-23928 VESPO PX 200 E, letnik 1987/4, še z garancijo, prodam za 2,1 M. Telefon: (069) 26 246. M-23932 ZASTAVO 750 LE, letnik 1984, prodam. Velika Polana 162, telefon: 70 089. M-23933
VW 1200, letnik 1973, registrirano do novembra, prodam. Parič-jak 3 b. M-23934
DESKE, debeline 2,5 cm, 1 m’, prodam. Šalamenci 54. M-23935
SEDEŽNO GARNITURO MEBLO (trosed in dvosed z ležiščem ter fotelj) ugodno prodam. Kroška 30 a. M-23936
PONY EKSPRES, odlično ohranjen, prodam za 25 SM. Murska Sobota, Stara I, telefon: 23 511. M-23939 IMV KOMBI. FURGON, 220, dizel, dvoosovinski. prodam. Marjan Šiikar, Bodonci 143. M-23939
RDEČE VINO prodam. Černelavci. Gederovska 30. M-23940
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO. novo, prodam 10 odstotkov ceneje. Telefon: 76 832. M-23941
.KORUZO, V ZRNJU (3 ton., po .19 din/kg)Jn koruzo za silažo, I.ha.pro.-dam. Informacije: Kot 28, 69220 Lendava. M-EP
NOVE RADIATORJE Z VSEMI DODATKI in zastavo 101, letnik 1977, prodam. 24 102. M-23945
KRAVO, staro sedem let, brejo sedem mesecev, prodam. Jože Ferčak, Turnišče, Ob potoku 8. M-23867 JADRALNO DESKO (kompletno) in skoraj nov MOPED APN 6 poceni prodam. Radenci, Prešernova 11. M-23872
MLADE BREJE KRAVE (po izbiri), novo zračno puško z garancijo in gume za samonakladalno prikolico, velikosti 10, 75 in 12, prodam. Franc. Zorko, Hrastje-Mota 29. M-23873 RASTEGU1V KAVČ ugodno prodam. Alojz Grah, Murska Sobota, Prvomajska 9. M-23875
RENAULT 4 IMV TLS, letnik 1978, ugodno prodam. Zlatko, Murska Sobota, Gregorčičeva 55. M-2J876 POHIŠTVO ZA SPALNICO, novo vzmetnico jogi, sedežno garnituro, tonski projektor s petimi Filmi, novo usnjeno jopo št. 52, sobno anteno, tri kovčke in razno žensko garderobo prodam. Avgust Velner, Staneta Rozmana 25, M. Sobota, dopoldne, telefon po 16. uri: 22-140. M-23877 ZASTAVO 750. letnik 1982, prodam. Vanča vas 26. M-23878
AVTO MOSKVIČ prodam. Peter Vegi, Kobilje 76. M-23880
GLASBENI CENTER GORENJE prodam. Geza Vratarič, Černelavci, Gorička 68. M-23881 a
TRAKTOR URSUS, 35 KS, malo rabljen, prodam. Trnje 77. M-23883 MALE PUJSKE PRODAM. Murski Črnci 40. M-23884
PODKLETENO HIŠO V lik GRADBENI FAZI, 260 m2 stanovanjske površine, v M/ Soboti, prodamo. Telefon: 21-177. M-23885
ZASTAVO 750, letnik 1980, registrirano, in trajnogorečo peč, vse dobro ohranjeno, poceni prodam. Bezno.vci 6. M-23886
AVTO WARTBURG (za rezervne dele) prodam. Radovci 63. M-23887 MOTOR BMW 2002 in SPAČKA PO DELIH prodam. Dankovci 26. M-23889
KOMBI, VW FURGON, letnik 1972, obnovljen, prodam. Telefon: 21-177. M-23890
DVE OKNI (120 x 90), malo rabljeni, prodam. Šalamenci 20. M-2389I NOV AVTOMATIK prodam. Kut-njek,. Rakičan, Cankarjeva 36. M-23892
AVTO CITROEN GS 1,3 SUPER, letnik 1980, prodam ali zamenjam z doplačilom za manjši avto. Boris' Čer-vek, Murska Sobota, Naselje Jožeta Kerenčiča 14. M-23894
BARVNI TV GORENJE, starejši, avtomobilske gume 155/13, rabljene, ter tricikl poceni prodam. Vegova 13, telefon: 23-895. M-23895
FIAT 126 P, letnik 1978; prodam. Kerčmar, Kukeč 52, p. Križevci v Prekmurju. M-23896
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO, malo rabljeno, z bojlerjem in mešalnim ventilom, po zelo ugodni ceni prodam. Murska.Sobota, Mala Nova 4. M-23898
VINO (šmarnico), večjo količino, prodam. Dobrovnik 34. M-23899 FORD CAPRI prodam ali zamenjam za drug avto. Vanča vas 62 a. M-23900
KOSILNICO BCS s sedežno napravo in obračalnik ter oves v zrnju prodam. Telefon: 22-159. M-23904
KRAVO, staro tri leta, prodam. Turnišče, Rožna 12, telefon: 70-296. M-23962
POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO, odlično ohranjeno, prodam. Telefon: 21-762. M-23963
ADAPTER ZA KOMBAJN ZMAJ 133, 3-vrstni, malo rabljen, prodam. Geza Sambt, Lukačevci 5, telefon: 48-125. M-23965
—KMETOVALCI!--------------------
Menjavam gume na ličkalnikih za koruzo. Valje si označite, snemite ter jih dostavite na naslov: Stanko Praprotnik, Hum 32 (Krčevina), p. Ormož. Telefon: (062) 701 593. V Pavlovcih levo in druga cesta desno.
ZASTAVO 750 z rezervnimi deli, letnik 1974, prodam. Sreš, Dokležovje 141/a, telefon: 71-085. M-23965
KOMPLETNO POHIŠTVO ZA SPALNICO, KUHINJSKO OPREMO, preproge, zavese in druge manjše predmete za stanovanje po zelo ugodni ceni prodam. Murska Sobota, Bakovska 17. M-23966
MOTORNO NAHRBTNO ŠKROPILNICO IMP, nerabljeno, rabljeno pohištvo (kavč, omara, miza) prodam. Marija Bencik, Murska Sobota, Miklošičeva 20. M-23967
ŠIVALNI STROJ RUŽA V OMARICI prodam. Informacije po telefonu: 21-877. M-23968
TELEVIZOR, barvni, star šest let, prodam za 250.000 din. Horvatič, Dolga vas 3 a. LE-10922
SUH REZAN LES za ostrešje ali stavbno pohištvo, OPEKO NF, večjo, 4.000 kosov, in nadstropno posteljo z vzmetnicami jogi, ugodno prodam. Urisk, Dobrovnik 204, telefon: 70-414. LE-10917
STANOVANJSKO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM na 16-arski komunalno popolnoma urejeni parceli (asfaltna cesta, elektrika, vodovod, telefon), v neposredni bližini Murske Sobo'te (Ravensko), in približno 1,5 ha obdelovalne zemlje prodamo najboljšemu ponudniku. Informacije po telefonu: 21-591, interna 21, ob delavnkih! M-23942
ŠKODO 120 L, letnik 1979, prodam. Lipovci lila. M-23946
VW VARIANT 1600 (karavan), registriran, prodam. Ros, Murska Sobota, Lendavska 10, telefon: (069) 22-190, po 15. uri. M-23948
DVE BREJI KRAVI prodam. Strehovci 74. M-23949
AVTO ALFA SUD, 95 KS, november 1982, 66.000 km, prodam. Telefon popoldne: 062 631 324. M-23950 RENAULT 4, letnik 1977, obnovljen, in moped avtomatik prodam. Ogled po 15. uri. Milan Hajdinjak, Pertoča 30. M-23951
KORUZO ZA SILAŽO prodam. Etelka Lukač, Puconci 9.3, telefon: 22-307. M-23952
PRESREČNI SMO, KER SI BIL V NAŠEM ŽIVLJENJU.
ZAHVALA
Od nas je odšel
Benjamin Ščap-Beno
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v njegovem kratkem življenju imeli radi in osrečevali.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, darovali cvetje ali v dobrodelne namene ter nam v težkih trenutkih pomagali.
ŽALUJOČI: oče, mama, brat Leon, Duda in drugo sorodstvo
V SPOMIN
3. septembra mineva boleče leto, odkar nas je tragično, na delovnem mestu, zapustil naš dragi mož in očka
Ivan Hozjan
avtomehanik iz Črenšovec
Boleč, preran in nepozaben je spomin nate in prehuda je bolečina v naših srcih, da bi kdaj zamrla. Iz večnega in mnogo preranega spanca te ne obudi več ne naša bot ne klic naših src, ki ne morejo razumeti, da te ni več med nami.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prižigate sveče in se poklonite večnemu spominu. Žalujoči: žena Ančka ter hčerki Janja in Tadeja
ZAHVALA
Dotrpel je in nas v 61. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, brat, tast in stari oče
Janez Barbel j iz Lendave
Iskrena hvala zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani in Zdravstvenega doma v Lendavi.
Hvala vsem, ki ste bili z njim na njegovi poslednji poti, vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi.
VSI NJEGOVI
KOLINE!
GOSTILNA ŽELEZEN
BEZNOVC1 vabi 5. in 6. septembra
NA DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO
Za obisk se priporočajo!
NOVO BRUNARICO Z VINSKO KLETJO NA LEPEM IN MIRNEM KRAJU prodam pod ugodnimi pogoji ali zamenjam za novejši golf dizel. Naslov v upravi lista. M-23953 S1LAŽNI KOMBAJN IN AVTO SIMCA TER DELE ZA FIAT prodam. Veščica 55. M-23954 DOMAČE VINO, ŠMARNICA, in koruza v zrnju naprodaj. Lipovci 50. M-23955- 
MOPED AVTOMATIK, skoraj nov, prodam. Ivančič, Murska Sobota, Oktobrske revolucije 1. M-23958
GOZD PRODAM. Tešanovci 35. M-23959
3-TONSKO PRIKOLICO, tovarniške izdelave, s podaljški, prodam, Štefan Šiftar, Zenkovci 21. M-23960
FIAT 127/78, prvi lastnik, garažiran, prodam. Irena Radovič, Kidričevo naselje 6, Radenci, ali telefon ob delavnikih: (069) 63-040, interna 649. M-23961
TERMOAKOMULACIJSKO PEČ, 4 KW, in PEČ NA OLJE EMO pro
dam. Telefon po 16. uri: 26-533. M-23970	, ,
MEŠALEC ZA BETON prodam. Bencak, Južna 16. M. Sobota. M-23972
AVTO LADA KARAVAN 1200, letnik 1980, naprodaj. Miran Lah, Ižakovci 128. M-23973
RAZTEGLJIVO KUHINJSKO MIZO (140 x 80), 6 tapeciranih stolov ter kompletno pohištvo za otroško sobo peter prodam. Informacije po telefonu: 24-946. M-23974
MALE PUJSKE PRODAM. Dolnja Bistrica št. 55. M-223975
MERCEDES 220 D, letnik 1972, prodam. Strehovci 4. M-MM
MOPED TOMOS 15 SLC, letnik 1984, prevoženih 2000 km, ugodno prodam. Karel Špur, Veržej, Mladinska 20. IN-8386
VEČ RADIATORJEV ZNAMKE AKLIMAT in zidan štedilnik za centralno kurjavo prodam. Marko Filipič, Branoslavci 16. IN-18384 KARAMBOLIRANO LADO 1500, letnik 1980, prodam. Milena Stanjko, Mota 57, Ljutomer. IN-18385 AVTORADIO PRODAM. Naslov v upravi lista. IN-23976
MALE PUJSKE PRODAM. Krog, Plečnikova 3, telefon: 26-280. M-23977
GOLF, dizel, letnik 1985, prevo Ženih 25.000 km, prodam. Brezovci 68 a. M-AK
Saj ni rečeno, da te ni, čeprav v teh dnevih sonca ni, čeprav beseda dah nam peša in solze brišejo oči, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si.
(Robič)
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona; Lendava in Ljutomer, Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Jus Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika),
Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Lopamik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Majda Horvat, Bojan Peček, Endre Gonter (tehnični urednik)* Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodar-sko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Polletna naročnina 7.000 din, naročnina za delovne organizacije 15.000 din, letna naročnina za tujino: 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. dol., 38 šv. frankov. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana SO 100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 350 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
STRAN 14
VESTNIK, 3. SEPTEMBRA 1987
PRALNI STROJ, nov, po zelo ugodni ceni prodam. Anton Pintarič, Hrastje-Mota 91. M-23982
STISKALNICO ZA BALIRANJE SENA, znamke KODOL, prodam. Gančani 6. M-23984
KOMBI PEČ in rdeče vino poceni prodam. Gradišče 45. M-23985 KOMBAJN MASSEY FERGUSON, motorno kolo puch 250 in moped TOMOS T-12 prodam. Jože Kološa, Andrejci 48. M-23986
GOLF, letnik 1980, ohranjen, garaži-ran, prodam. Informacije po 15. uri: Murska Sobota, Cankarjeva 1, telefon (069) 23 441. M-23987
TRAKTOR IMT 540 s koso, ugodno prodam. Možno dvakratno plačilo. Pečarovci 47, telefon: 77 117. M-23988
AUDI, letnik 1972, po ugodni ceni prodam. Telefon: 23 165. M-23996 KORUZO ZA SILAŽO prodam. Le-merje I. M-23989
ŠKODO 105 S, letnik 1981, prodam.
Franc Kovač, Selo 89. M-24005
AVTO SIMCA 1307 GLS prodam. Murska Sobota, Mikloša Kuzmiča 7 a. M-23990
Svojci pokojne šivilje ŠAROLTE KUHAR iz Mačkovec obveščajo vse, ki imajo pri pokojni še blago, da ga odnesejo v roku 14 dni, sicer za blago ne odgovarjajo.
jenko. Miran Lipuš, Murska Sobota, Lendavska 4. M-23850
ČE RADI KOMUNICIRATE, se javite na ta oglas za prodajo knjig na območju Prekmurja. Ponujam visok honorar. Zaželen je lastni prevoz, ni pa pogoj. Interesenti naj se javijo na naslov: Naselje Prekmurske brigade 16, M. Sobota. M-23879
OTROKA VZAMEM V VARSTVO NA DOM. Telefon: 24 702. M-23888 VARSTVO ZA 3- in 2-LETNEGA OTROKA IŠČEM. Srpak, Lendavska 8/V-33. Informacije v soboto od 17. do 20. ure. M-23897
SOLOK1TARIST, KI ŽELI SODELOVATI PRI ANSAMBLU. NAJ SE OGLASI PO TELEFONU: 71571. M-23937
KV AVTOKLEPARJA, AVTOLIČARJA IN DELAVCA ZA PRIUČI-TEV takoj sprejmem v redno delovno razmerje. Matija Kuzma, avtoklepar-stvo-avtoličarstvo Črenšovci 61 c. M-23957
DEKLE ZA POMIVANJE POSODE V GOSTILNI NA GORENJSKEM sprejmem v redno delovno razmerje. Stanovanje in hrana v hiši. Nastop službe takoj. Pokličite po telefonu: 064 79 834. M-23971
DELAVCA ZA DOLOČEN ALI NEDOLOČEN ČAS ZAPOSLIM. Steklarstvo Maučec, Beltinci. M-MM
Sobe
V SPOMIN
2. septembra je minilo pet žalostnih let, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra
Helena Kiironja roj. Horvat iz Panovec
Iskrena hvala vsem, ki seje še spominjate, njen poslednji dom krasite s cvetjem in prižigate svečke.
Žalujoči: mož Karel, sin Jože in brat Ludvik z družinami ter drugo sorodstvo
Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanjal in ne boš več pel, ne boš nemiren čakal več spomladi, kdaj breskve vzcvetejo in trt nasadi.
ZAHVALA
Od nas je odšel
Peter Brunec
Izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali.
VSI NJEGOVI
FIAT 125 P, letnik 1978, ugodno prodam. Partizanska 11, telefon: 24 370. M-23992
GOLF, dizel, letnik 1984, ugodno prodam. Lemerje 62. M-23993
JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Ogled po 17. uri. Lipovci 258. M-23994
LADO 1600 prodam. Petanjci 51 b. M-23995
ZASTAVO 101, letnik 1981, prodam. Telefon: 46 156. M-23997
ZASTAVO 126 P, letnik 1978, ugodno prodam. Telefon: 25 247. M-23998 VISOKOTLAČNO STISKALNICO ZA SENO, znamke welger ap 41, prodam. Žižki 67, telefon: 70 047'. M-MM
POHIŠTVO ZA SPALNICO, novo, prodam. Telefon: (069) 23 555. M-24001
KRAVO, brejo 5,5 meseca, dobro mlekarico, prodam. Štefan Berden, Kobilje 37. M-24002
RDEČE VINO poceni prodam. Krog, Plečnikova 5. M-24003
MALE PUJSKE PRODAM. Franc Drvarič, Petanjci 127. M-24005
LEP GOZD IN KAKOVOSTNO NJIVO PRODAM. Brezovci 40. M-24006
TRANSPORTER (ELEVATOR), ZA SILAŽO, dolg 8 m, prodam. Lipovci 19. M-24007
ZAPOSLITVE
ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI ALI OKO LICI išče 4-članska družina. Naslov v upravi lista. M-23859 ENOSOBNO STANOVANJE ALI GARSONJERO V MURSKI SOBOTI išče mlado dekle. Telefon: 23 395. M-23861
T NO ALI 2-SOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI ALI OKOLICI išče mlada družina.. Naslov v upravi lista. M-23727
OPREMLJENO SOBO V CENTRU GORNJE RADGONE oddam ženski. Informacije Ljutomer, Stari trg 13, telefon: (069) 81 067. IN-18378
ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI ALI V OKOLICI išče tričlanska družina. Naslov v upravi lista. IN-23903
Razno
kupim
REJCI KUNCEV POZOR!
Odkupim večje število kuncev žive teže od 3 kg naprej. Telefon od 8. do 16. ure: (069) 77 806. M-23868
PIANINO KUPIM. Ponudbe po telefonu: 70 022, popoldne. M23943
zaposlitve
VARSTVO ZA 13-letnega otroka nujno iščemo. Sprejmemo mlajšo upoko-
NK KRIŽEVCI V PREKMURJU vabi v soboto, 5. septembra, na gostovanje ANSAMBLA FINESE S PEVKAMA. M-23929 GOSTILNA MAROF LENDAVA se ponovno priporoča za obisk z dobro kuhinjo in veliko izbiro domače, dobro pripravljene hrane ter pristnim lendavskim vinom. Za zaključene družbe, poslovna kosila, večerje, poroke in druge slovesnosti sprejemamo naročila. Prisrčno vas vabimo na plesno veselico, ki je vsako soboto z zabavno domačo glasbo za goste srednje in starejše generacije. Za obisk se priporoča družina HOZJAN! LE-10928
Nismo dovolili, da bi te izgubili, ali usoda rekla je tako, da to, kar najbolj smo ljubili, za vedno je odšlo.
V SPOMIN
7. septembra bodo minila štiri žalostna leta, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat in vnuk
Gorazd Vuk
iz Gomilice
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče.
ŽALUJUČI: VSI, KI SMO GA IMELI RADI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in brata
Jožefa Vratarica
upokojenega kovača iz Martjanec 45
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala govorniku krajevne Skupnosti Martjanci za izrečene besede slovesa in duhovniku za pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam pa v trenutkih žalosti stali ob strani.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
Že dve leti v hladnem grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
Ne mine ura, dan. ne noč, povsod v mislih si navzoča. a
V SPOMIN
3. septembra minevata dve leti, polni žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša najdražja, nadvse ljubljena žena, mama in babica
Terezija Buček
vi M. Sobote
Tvoj korak je zastal, glas onemel, a v naših srcih je bolečina, ki ne bo nikoli minila.
Hvala vsem, ki se je še spominjate!
ŽALUJOČI: VSI NJENI NAJDRAŽJI
Že štiri leta v hladnem grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
Ne mine ura, dan, ne noč, povsod v mislih si navzoča.
V SPOMIN
L septembra so minila štiri leta, polna žalosti, odkar me je zapustila moja draga žena
Gizela Kučan
iz Panovec
Tvoje življenje je za vedno ugasnilo. Ostala sta praznina in spomin nate. V mojem srcu še živiš in boš živela do konca mojih dni.
Hvala vsem, ki obiskujete njen prerani grob, ga krasite s cvetjem in na njem prižigate sveče.
ŽALUJOČI: MOŽ KAREL
Ko si nam zadnjič stisnila roko, nismo slutili, da to je slovo.
Umrla si, ko dan je bil, a zjutraj pa v snu našem rodila sta se bol. gorje.
ZAHVALA
V 78. letu starosti je mirno zatisnila trudne oči naša najdražja žena, mama, omama in prababica
Julijana Šraj
roj. Malačič iz Prosenjakovce
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivu Hotela Diana, ki ste nam pomagali, darovali vence in cvetje ter izrekli globoko sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za slovo ob odprtem grobu.
Žalujoči: mož Geza, hčerki Irena in Ida z družinama, vnuk Dušan z družino in sestra z družino
31. julija smo na pokopališču v Murski Soboti pokopali našega očija
Štefana
Horvata
Iskreno, bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam izrazili sožalje, in vsem, ki ste darovali v humanitarne namene. Posebno zahvalo smo dolžni medicinskemu osebju infekcijskega in rentgenolo-škega oddelka, kirurškemu oddelku in osebju intenzivne nege za vso pomoč.
Hvala dr. Jožetu Kocjančiču za prijateljstvo, vso skrb in številne obiske med Štefanovo boleznijo.
Očiju ni več hudo ... mi pa se bomo morali šele naučiti živeti brez njega.
DRUŽINA HORVAT
Kako je hiša strašno prazna, odkar v njej moža več ni. Kje si ljubi oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas.
ZAHVALA
Tiho in mirno, kot je živel, nas je v 82. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
Štefan Berglez
iz Tešanovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom za vso pomoč v najtežjih trenutkih, znancem, prijateljem in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Hvala tudi g. duhovniku Škaliču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavnici KS, tov. Veri, za poslovilne besede in kolektivu Pomurske založbe M. Sobota.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Tešanovci, 19. avgusta 1987
ŽALUJOČI: žena Irma, sin Ernest, hčerka Iboljka z možem Zoltanom, vnuka Boris in Marjanca ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče in stari oče
Jožef Vogrinčič
iz Kraše
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in vence ali prispevali denar v dobrodelne namene.
Najlepša hvala g. duhovnikom za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za poslovilne 'besede, gasilcem za izkazano zadnjo čast in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
I
ŽALUJOČI: sin Ludvik z ženo Terezijo ter vnuka Andrej in An-drejka, hčerka Jožefa ter sinovi Štefan, Jože in Franc z družinami
VESTNIK, 3. SEPTEMBRA 1987
STRAN 15
v besedi in sliki
S SEJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI GORNJA RADGONA -
Stanovanjskih posojil spet niso razdelili
MNOŽIČNA IN JUBILEJNA
Denarja za stanovanjsko gradnjo, pa naj bo za posamezno ali družbeno, je vedno manj, pa žal še tega ne znamo ali nismo sposobni hitro in pravilno razdeliti med prosilce stanovanjskega posojila. Prav to lahko povemo ob ponedeljkovi seji stanovanjske skupnosti Gornja Radgona, saj se spet niso mogli dogovoriti, kako in kaj. Nekaj delegatov je namreč zahtevalo formalno pravilnost v postopku razdelitve denarja, pa čeprav najverjetneje tožniki pri tem ne bodo ničesar pridobili, večina drugih pa je menila, da se sedaj, čeprav so bile narejene napake, denar razdeli med čakajoče za stanovanjsko posojilo, da denarja inflacija ne bi še bolj pobirala. Poskusi prepričevanja na seji niso uspeli, zato so to točko preložili na petek, ko naj bi se ponovno sestali samo zaradi nje. Vendar pa po napovedih nekaterih delegatov stvari ne bodo prišli do dna tudi v petek in bo tako denar, ki je že sedaj čakal na ra-
POSEBNA NOVICA
Darujte za prizadete
Letošnja predzadnja Poletna noč slovenske televizije bo potekala 5. septembra v obliki javne oddaje iz studia 2, kjer bo nastopila vrsta znanih imen iz glasbenega sveta, skeče pa bo pripravil povezovalec večera Mito Trefalt. Namen oddaje je spodbuditi zbiranje gmotnih prispevkov za pomoč družinam. ki jih je letos po Sloveniji najhuje prizadela vremenska ujma. Že od 8. ure zjutraj se bodo darovalci — posamezniki in delovne organizacije — lahko oglašali po telefonih (061)222 713,	313 239 in
327 496 in sporočali zneske, ki jih darujejo v sklad za pomoč prizadetim. Darovalce bodo med oddajo tudi objavljali.
Darovati pa bo mogoče tudi pisno, in sicer tako, da bodo darovalci na naslov Televizija Ljubljana, Pijadejeva 10, 61000 Ljubljana, s pripisom naslova oddaje Kdor hitro da, dvakrat da, poslali kopijo nakazila oziroma da bodo delovne organizacije z uradnim dopisom sporočile sklep o višini prispevka na omenjeni naslov.
Še to: kdor bo 5. septembra želel darovati po telefonu, naj se oglasi z lastnega telefona, da bo mogoče poklicati nazaj.
V imenu delovnih organizacij pa naj se s službenih telefonov oglašajo predstavniki organov, ki so sklepali o prispevkih za pomoč prizadetim družinam.
Sejemski sejalec tudi nam
Predstavniki vodstva in skupščine interesne skupnosti 25. jubilejnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni so se pozorno zahvalili vsem, ki so ga snovali, strokovno razvijali, o njem pisali ali kako drugače pripomogli, da je zrasel, v prispodobi rečeno, v sodobnega kmetovalca in nepogrešljivo sestavino slovenskega in morda celo jugoslovanskega kmetijstva. Toliko bolj smo zato ponosni, da je med šestimi dobitniki statue sejma Sejalec ob organizacijah, kot so Biotehniška fakulteta Ljubljana, Zadružna zveza Slovenije, Živinorejska poslovna skupnost Slovenije, in Živinorej-sko-veterinarski zavod Murska Sobota, tudi naš Zavod za časopisno in radijsko dejavnost.
čunu tri mesece, neuprabljen še nekaj časa.
Za kaj torej gre: nepravilnost in pravna nedoslednost se je s strani strokovne službe zgodila že pred dvema letoma, ko v uradnem listu niso objavili dopolnila k pravilniku o pogojih za dodelitev posojila. Po njih pa so se ravnali že lani. Letos so se nekateri spomnili na to in opazili tudi številne druge nepravilnosti v postopku ocenjevanja in delitve točk ter se pritožili zoper negativne odločbe. Oglasili pa so se tudi zadrugarji iz Radenec, katerih prošnje sploh niso obravnavali, češ da so bile nepopolne. To pa se je zgodilo zato, ker je bil razpis in potrdila za prošnjo neusklajen s predpostavko in zahtevami komisije, ki je opravljala oglede. Prav zato še nekateri delegati niso strinjali s predlaganim sklepom, da se denar razdeli med čakajoče, del pa se zadrži, dokler ne bodo obravnavali prošenj graditeljev v zadrugi, pa čeprav le-ti
Višje odkupne cene vrtnin
Jubilejni, 25. gornjeradgonski Kmetijsko-živilski sejem, je bil priložnost za najrazličnejše sestanke in srečanja. Tako se je sestala tudi Poslovna skupnost za sadje, krompir in vrtnine. Tokratni sestanek so namenili izključno oblikovanju novih odkupnih cen za nekatere osnovne vrtnine. Izhodiščne cene namreč oblikujejo pred setvijo in sajenjem, torej zgodaj spomladi. Višji stroški pridelave, inflacija in vse druge spremembe pa že v dobrega pol leta spremenijo vrednost, ki so jo sprejeli v začetku sezone. V povprečju so cene višje za dobrih 30 odstotkov, predelovalci pa bodo recimo za kilogram zelja za kisanje po novem plačali 60 dinarjev, za rdečo peso prav tako, za korenje pa 120 dinarjev za kilogram. Govorili so tudi o odkupni ceni za kumarice za vlaganje, vendar s predelovalci niso našli skupnega jezika, zato so to točko preložili na prihodnji sestanek. Predelovalci namreč trdijo, da je letošnji pridelek kumaric slabe kakovosti, da so bili pridelovalci zelo površni pri sortiranju kumaric v odkupne razrede. S tem naj bi si sami določili pravo vrednost kumaric. Kljub vsemu pa so na poslovni skupnosti predlagali za 30 odstotkov višjo odkupno ceno, ki jo predelovalci lahko plačajo ali ne, odvisno od tega, kako se bodo odločili. Ker je sezona odkupa kumaric v bistvu že končana, naj bi to višjo ceno poračunali za nazaj.
D. L.
(tankočutno z malčki^
Za marsikaterega kratkohlačnika in majhno deklico ali dojenčka v jaslih je bil minuli torek poseben dan. Žalosten, če se je težko izvil iz maminih ali očetovih in rok starih staršev ter svoje domače okolje, za čas, ko so odrasli zaposleni, zamenjal z novim v vrtcu. Ker bo v njem prebil dobršen del dneva, je zelo pomembno, kako ga bo sprejel, predvsem pa, kakšen bo njegov prvi stik z vzgojiteljico in varuhinjo. Seveda pa tudi, kako bodo druženje v igralnici doživeli drugi otroci. Brez solzic bo verjetno težko šlo, vsaj prve dni, zato je pomembno, da v njih starši namenijo svojim najmlajšim več pozornosti in jim tankočutno prisluhnejo. Tako v pripovedi, kot priskočijo na pomoč, da skrajšajo dolge ure, s tem da pridejo nekoliko prej po otroka, če jim delovni čas to dopušča, ali pa si vzamejo celo dopust in postopoma uvajajo malčka v novo okolje.
Podobno velja tudi za prvčke v šolah, kjer jih je prve dni dobro spremljati, jim pomagati v pripravi in vstopu v hram učenosti, saj niso mačje solze kar tako preiti iz sveta igre v zahtevnejšega. V njem bo tudi za punčke iz cunj in avtomobilčke ter letom primerne vzgojne igrače dovolj časa, toda preobrat je z vstopom v vrtec ali šolo vendarle velik. Zato je potrebno v teh dneh druge skrbi in večje obveznosti v družinskem življenju postaviti na stranski tir in dati otroku potrebno podporo, predvsem pa občutek, da smo z njim, da čutimo težave ob spremembi in daje čas na njegovi strani. Da bo napetost splahnela in bo pot v vrtec in šolo postala del njegovega vsakdanjika in da bo v novem okolju navsezanje tudi prijetno, če se bomo za to potrudili s skupnimi močmi — tako starši kot vzgojitelji.
Brigita Bavčar
PODPISOVANJE ZA 950 TISOČ DOLARJEV - Tudi letos so ob dnevu madžarskih razstavljalcev na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni podpisali protokol o sejemski izmenjavi blaga v vrednosti 950 tisoč ameriških dolarjev. Slovesnost je bila v Radencih, in ob tej priložnosti so ugotavljali, da obstaja še veliko možnosti za razširitev maloobmejnega gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko (Železno in Žalsko županijo).	Foto: A. A.
OZIMNICA 87
Predvidoma bo letos ozimnica naprodaj med 22. septembrom in 18. oktobrom. Postopoma bodo najprekprodajali krompir, rane sorte jabolk, čebulo, česen in druge klasične pridelke. Čebule je (kot smo izvedeli na razširjeni seji izvršilnega odbora SIS za kmetijstvo in preskrbo občin mesta Ljubljane) malo in jo bodo uvozili, česen pa bo izjemno drag; poznalo pa se bo tudi, da je neurje uničilo veliko sadja in poljščin. Pa tudi to, da padec standarda vsem ozimnicam potrebnim ne bo omogočil oskrbe z njo. ker bo treba naenkrat pregloboko seči v žep in si jo bodo lahko privoščili le bolje situirani. Kljub vse bolj razširjeni psihozi trga: kupuj danes, saj ne veš, če boš jutri lahko!
• Čeprav brez traktorjev ne bi šlo, je bila pripomba o tem, da bi v tradicionalno parado bolj sodili preprosti vozovi z živo vprego, kot pa železni orjaki na gumijastih kolesih, umestna.
najverjetneje posojila ne bodo dobili. Če se ne bodo dogovorili o kompromisu, se bo moral ponoviti cel postopek, od natečaja naprej, kar pa pomeni, da bodo prošniki čakali še naprej.
V tej igri ne bo pridobil nihče, kvečjemu bo več tistih, ki bodo izgubili, vse skupaj pa ima korenine v nedoslednem delu v strokovnih službah. Delegati so na te opozarjali tudi pri drugih točkah dnevnega reda, že pri samem zapisniku in oblikovanju sklepov.
Na začetku seje pa so z dnevnega reda umaknili razpravo o predlogu Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenogospodarskih odnosov ha področju stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji, saj so delegati iz delovnih organizacij menili, da je bilo premalo časa za obravnavo tako pomembnega dokumenta in ga kot delegati ne morejo obravnavati. •
Majda Horvat
PARADA
Tudi letos se je na parado običajev in kmečkih opravil v Gornji Radgoni zbralo staro in mlado iz okoliških krajev. Prav tako kot po udeležbi je bila 10. parada običajev in kmečkih pravil množična tudi po odzivu številnih obiskovalcev. Ti so se v nedeljo dopoldne zgrnili na gornjeradgonske ulice in od Avto-radgone (kjer je bilo zbirališče) do sejmišča (kjer so najboljšim nastopajočim vročili plakete Pomurskega sejma) z navdušenjem in opazkami spremljali nastopajoče.
Napovedanih jih je bilo 1200 na 120 vozovih, prišlo pa še več (predvsem na traktorjih) in vsak zase je bi! vpet v celoto nekega opravila, prikaza kmečkega dela z redko videnimi orodji iz naše preteklosti, za posamezni letni čas značilnega dogodka ali negativnega odmeva, kot na primer neuspešne obrambe pred točo. Očitno je slednja v Ljudeh tako živa, da so kar dvakrat ponazorili, kako so rakete streljale v prazno, ko je bilo že prepozno in so ledena zrna neusmiljeno klestila poljščine in vinsko trto. Komisija je hitro opravila popis, vrsta socialne pa je bila dolga in prepričljiva. Tudi letalo je bilo v borbi z naravo prepozno in pregovor, da je po toči prepozno zvoniti, ilustrativno ponazorjen z zvoncem.
Ker je bila pokrovitelj parade pivovarna Laško, je bil v njenem ospredju, velik zaščitni znak gams, ki pa ni najbolje sodi! v tradicionalno parado, v kateri je bilo sicer veliko simbolov. Očitno je moralo pasti tudi veliko dreves, da so bili prikazi običajev in posameznih opravil kar najbolj avtentični. Spontan smeh je izzvalo kmečko delo brez prahu, brez katerega ni šlo, pozornost ljubiteljev starin in ljudi zgodnjih letnic rojstva, ki so mladost preživeli na vasi, zatem pa se preselili v mesta, pa so izzvale starine — orodja, ki v vsakdanjem življenju izginjajo, so pa prav podobne parade in prireditve priložnost, da jih vidijo tudi mlajši rodovi. Mladih je bilo presenetljivo veliko, tako med udeleženci kot obiskovalci, seveda pa starost ni bila odločilna za ponazoritev posameznih opravil. Folklorni pečat so že tako folklorni prireditvi dajale tudi skupine, ki so se zavrtele po koncu parade na sejmišču, kjer so podelili plakete.
9 Najstarejši traktor na nedeljski paradi običajev in kmečkih opravil je bil s Stare Gore, z letnico 1932 in mladostno zasedbo muzikantov.
• Dalje ne grem, je sklenila mala, trmasta vprežna žival in za nekaj trenutkov ustavila povorko, potem pa na gospodarjevo prigovarjanje le potegnila težki tovor.
• Z otrokom in štorkljo je na paradi zbujal pozornost Ivan Kramberger. Ker nista bila lutki, jima je bilo gotovo manj prijetno kot živahnemu Negovča-nu, ki je zakorakal celo v povratno smer, da bi ga bolj opazili.
• Med originalnejše prikaze iz kmečke tradicije je vsekakor sodila mlačva s cepci, ki se je zdela posebno zanimiva etnologu v ocenjevalni komisiji.
Strokovna komisija, ki ji je predsedoval dr. Alojz Slavič, direktor Živinorejsko-veterinarske-ga zavoda v Murski Soboti, sestavljali pa so jo etnolog iz Maribora (Tone Petek), predstavnik Gospodarske zbornice iz Ljubljane, Miha Čebulj, in domača kulturnika, podpredsednica Anica Kondrič in predsednik Zveze kulturnih organizacij Gornja Radgona Avgust Posavec, se je po enournem zasedanju po paradi in poprejšnjem vztrajnem spremljanju odločila, koga bo nagradila s plaketami. Zlato plaketo sta dobila Turistično društvo Cerkvenjak in krajevna skupnost Videm ob Ščavnici. Srebrno plaketo so na sejmu vročili predstavnikoma vaškega odbora Kapela in Negova, bronasti plaketi pa vaškemu odboru iz Orehovec in Spodnje Ščavnice.
• Plesalci folklornih skupin so zaplesali že v povorki, posebno živahno pa je bilo po njej na sejmišču, kjer je bilo vsesplošno rajanje do zaprtja letošnjega jubilejnega sejma.
Kot je dejal njen predsednik, komisija ni imela lahkega dela, potruditi pa so se morali tudi v pripravljalnem organizacijskem odboru, ki ga je vodil znani radgonski kulturni delavec Roman Sluga. Kajti niso mačje solze organizirati tako številčno parado, ki ima prednost v množičnosti in — kar je presenetljivo — izjemni pripravljenosti preprostih ljudi, da se odtrgajo od svojega dela in ponazorijo svojo tradicijo.
Brigita Bavčar Foto: Rade Bakračevič
Med prikazi starih kmečkih opravi! in naše tradicije je bilo videno vse od setve do žetve in peke kruha, vinogradništva in vinarstva, žganjekuhe, ribanja in tlačenja zelja, luščenja sončnic in trebljenja buč za pripravo bučnega olja, luščenje koruze in delanja »strožakov«, domače mlekarne, gozdarskih del, posebej tesan ja lesa, obdelave hloda v »živo«, izdelovanja vrvi, sodov, tkanja lanu, kmečkih »hlapčevskih opravil«, ometavanja »cimprane« hiše z ilovico, prekrivanja slamnate strehe in še veliko tega, kar izginja iz vsakdanjika na kmetih. Tudi »kopinarji« (prodajalci jajc in kokoši, ki so hodili od hiše do hiše), čevljarji, ki so za izdelavo para »punčokov« potrebovali dan, v njem pa danes 187delavcev naredi 4000 čevljev — kot je bilo zapisano na enem od vozov, ki so se pomikali v paradi. Žal povečini traktorjev, ki izpodrinjajo vprežne vozove, ki so prevladovali nekoč. Ponazoritve kmečkih opravil in parado je ilustrativno povezoval Dušan Zagorc, ki je videno dopolnil z napovedmi in opisi običajev.
SThAN 16
VESTNIK, 3. SEPTEMBRA 1987