TELEFON: BARCLAY 6189 The largest Slovenian Daily la the United States. □ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. NO. 108. — ŠTEV. 108. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 8, 1929. — SREDA, 8. MAJA 1929. TELEFON: BARCLAY 6189 VOLUME XXXVII. _ LETNIK XXXV3X Predsednik Gil poziva Mehikance k delu. CALLES JE PRIČEL DEMOBILIZIRATI VSE DRUGO, LE 10,000 MOŽ BR0JEČ0 ARMADO PrcUednik mehiške republike je pozval delavce in kmete k tesnemu sodelovanju. — Proti kapitalizmu morajo stvcriti skupno fronto. — Demo-bil'zacija Callesove armade se je včeraj pričela. Vstaški voditelj Escobar je baje pobegnil v Ca-lifornijo. 1 MEXICO CITY, Mehika, 7. maja. — Vlada je clanes izročila časopisju vsebino govora, ki ga je imel predsednik mehiške republike Portes Gil v nedeljo v Pueblo. I o je jako značilen dokument ter je naslovljen naravnost na delavce in kmete, ter jih poziva k sodelovanju, ki je potrebno, da vdejstvijo agrarne postave, ki so bile sprejete za njihovo zaščito. Predsednik je pozval delavce in kmete naj strnejo svoje vrste ter naj nudijo kapitalizmu skupno fronto. Mehiški delavci so živeli prejšnja leta v revščini in pomanjkanju, to pa edinole zato, ker se niso znali medsebojno sporazumeti ter so se raje med seboj borili kakor da bi naperili orožje proti svojemu resničnemu sovražniku. Nato je opozoril Portes Gil veleposestnike ter jim zapretil, da bo do skrajnosti izvajal agrarno postavo, če ne bodo veleposetniki Fkrbeli, da dobi vsaka občina potrebno komunalno ozemlje. i , Soglasno s postavami, morajo od svojih velikih zemljišč prispevati h komunalnemu ozemlju. Vlada bo odločno nastopila proti priviligirane-mu razredu, če bo kaj ukrenil, kar bi bilo slabo za večino naroda. AGUA PRIETA, Sonora, 7. maja. — Armada generala Almazana, ki je vodila odločilni udarec proti vstaškima voditeljema Escobaru in Topetu bo takoj razpuščena, oziroma bodo njeni oddelki poslani v druga ozemlja. Demobilizacija se bo že danes začela. Vrhovni poveljnik general Plutarco Elias Calles se je posvetoval včeraj z generalom Almazanom. Del vojaštva bo poslan proti jugu skozi Naco in Nogales. 4 / * Glede usode ujetih vstašev se bo odločilo na posebnih konferencah s civilnimi oblastmi. EL PASO, Texas, 7. maja. — Californijski ran-čer John C, Uhrlaub je sporočil, da sta mehiški vstaški voditelj Escobar in Topete pobegnila v Ca-lifornijo. Governer Nižje Californije Rodriguez je baje konferiral z generalom Escobarom. Escobar bo naprosil za azilno pravico v Združenih državah in sicer pod istimi pogoji kot jo uživa nemški kajzer na Holandskem. MEXICO CITY, Mehika, 7. maja. — Danes je bil ustreljen na državnem pokopališču v Ignali v državi Cuanajuato Fernando de la Cueva, voditelj verskih vstašev. Samega sebe je označeval kot generala južne osvobodilne armade. Tozadevno poročilo je danes objavil tukajšnji časopis "Prensa". PREISKAVE NE! STAVKARJI DEMONSTRIRAJO PROTI BEMBERG0VI TOVARNI Senatorji iz južnih držav po vseh sili nasprotujejo poskusom, da bi senat uvedel preiskavo v stavkarskem ozemlju. Amerikanec bo zgradil veliko tovarno v sovjetski Rusiji. Sovjetska vlada je poverila de-troitskeuiu arhitektu Albertu Kalinu gradnjo ogromne tovarne v Sfalirigradu ob izlivu Volge/Poslopje ibo veljalo približno štiri milijone dolarjev. Najprej bo slu- žilo za izdelovanje traktorjev ter bo v njem zaposlenih 2000 delav- cev. Baje bo mogoče že prvo leto iz-gotoviti 40,000 traktorjev. WASHINGTON", D. <\, 7. maja. •Senatorji južnih držav - skušajo na vsak nat'in preprečiti .senatno preiskavo razmer v strankarskem | ozemlju po južnih državah. Senator \Vheeler je stavil U>zadevno resolucijo ter se ž njo bavi posebni senatni odbor. Senatorja Simmons in Overman iz North Caroline sta svetovala članom komiteja, naj resolucijo enostavno zavržejo. Senator Wheeler je pozval predsednika Ameriške Delavske Federacije, Williama Greena, naj bo navzoč pri zaslišanjih. Ko mi te j sest'oji povečini iz konservativnih članov. Edina liberalca v njem sta senatorja Wheeler in La Follette. Vodstvo Bembergove svilarne se je malo prezgodaj veselilo svojih uspehov. — Sam predsednik je priznal, da bo poteklo še več tednov, predno bo mogoče obnoviti obratovanje. — Posredovalec ni ničesar opravil. POLICIJSKI NAČELNIK PRAVI, DA JE BILO TREBA STRELJATI 29-letnica Sniithove poroke. Bivši newyorski governer A. Smith je praznoval včeraj v kro-iru -sVoje družine devetindvajset-letnico svoje poroke. Iz well krajev dežele je dobil na tisoče brzojavnih čestitk. ELISABETHTON, Term/, 7. maja. — Štrajkar-ji so vprizorili danes po vs^em stavkarskem okrožju velike demonstrancije in so se tako uzorno zadržali da ni imela policija niti najmanjšega povoda posegati vmes. Demonstracije so bile v prvi vrsti vpri-zorjene proti Bemberg svilami, ki je včeraj odprla svoja vrata, meneč, da bo začela obratovati, pa je prišlo komaj petdeset delavcev na delo. Res je, da je dala tovarna štrajkarjem par lepih obljub, ni pa hotela dati jamščine, da bo obljube izpolnila. Vodstvo tovarne je ustanovilo nekako svojo unijo, do-čim štrajkarji odločno vztrajajo pri svoji organizaciji United Textile Workers. Sef berlinske policije pravi, da ni policiji nič drugega preostajalo kakor z orožjem nastopiti proti demonstrantom. — Za včeraj je bil določen pogreb ustreljenih komunistov. — Kakšnega orožja so se posluževali demonstranti. f BERLIN1, Nemčija, 7. maja. Ker komunisti in socijalisti že dva dni očitajo policijskemu načelniku Zoergiebelu, da je on zakrivil krvoprelitje tekom majskih demonstracij, je podal danes izjavo, s katero skuša opravičiti svoje ravnanje. Urednik "Rote Fahne" izstopil iz komunistične stranke. Včeraj je dospela iz Berlina sle-ieča brzojavka v New York : — Iv older, urednik 'Kote Pahne', ^entralnejra glasila komunistične stranke, je izstopil iz stranke. Okrajnemu odboru je poslal «olgo pismo, vkaterem obsoja se-lanje delovanje stranke, češ, da >e poslužuje taktik, ki so delavcem skrajno škodljive. PROPAGANDA V SO. BETHLEHEM PREPOVEDANA Štirinajst oseb je bilo a-retiranih, ker so delile lepake za proslavo prvega maja. — Med are> tiranimi je tudi štirinajstletni šolar. Udeleženci parad ne smejo biti o broženi DUX A J. Avstrija. 7. maja. — -Vor se je tekom zadnjih parad in lemonstracij pripetilo toliko ubojev in je bilo ranjenih tako presenetljivo visoko število oseb. je lunajrski župan dr. Kari Zeitz >dredil, da "nihče, ki bo korakal v iprevodu, ne bo smel biti oborožen. Odredba je v prvi vrsti naperje-la proti takozvanim patriotičnim :>r()(). Obtoženi so "vstaje in izdaje". Med njimi sta tudi štirinajstletni šolar Michael Kulak in njegova 19-letna sestra. Aretirana sta bila, ko jima je ravnatelj visoke šole Lloyd F. Hess zaplenil plakat, ki je pozival študente in delavce, naj se v velikem številu udeleže prvomajskega praznovanja. Včeraj je dospelo v mesto pet nadaljnih kompanij milice. Toda miličarji nimajo skoro nobenega opravka, dasi bi ga radi imeli. A čeraj so aretirali samo dva št raj kar ja. L>r. Arthur Mothwurf, predsednik Bemberg družbe, je moral danes sam priznati, da bo preteklo; še več tednov, predno bo obrato-! vanje v tovarni v polnem teku. George L. J lorry, predsednik tiskarske unije, katerega je pozval governer kot. posredovalca, ni ničesar opravil. Podjetnike in oblasti je le opozoril. da jim povečanje milice ne ho čisto nič koristilo. Delavci se ne bodo prej vrnili na delo. dokler jim ne bodo delodajalci priznali elementarnih pravic. Čarobna pipa. Štrajk francoskih mornarjev. Berac'ca je imela pri sebi $3.199. Včeraj zjutraj je detektiv aretiral (il-Ietno Lieberman, ki je beračila na 150. cesti v Xe\v Vorku. Xa .policijski stražnici so jo preiskali ter našli »pri nji .$3.199. ST. XAZAIRE. Francija. 7. maja. — Danes zjutraj je zaštraj-kalo osemsto mornarjev Compa-nie Generale Traiisatiautique, ker se niso mogli sporazumeti z gospodarji glede višjih mezd. Štrajk bo imel velik vpliv na paroplovfbo te družbe. Velik požar v Magdeburgu. Pomanjkanje vode v Orange, N. J. ORANGE. X. J., 7. maja. — Ker je počila glavna vodovodna eev. je mesto že dva dni brez vode. Delavci delajo noč in dan. pa do včeraj niso popravili škode. Švicarska garda prisegla - papežu zvestobo. FALL RIVER. Mas.. .. maja. Dams >o vdrli v hišo Mary Oli-v i ere pfobibieijski uradniki, preiskali hišo od \ rha do tal. pa niso našli ničesar. Predno so hoteli o.liti. je opazil poveljnik pipo v steni. — Zakaj je ta pipa ? — je vprašal. — Voda, čista voda. — prepričajte se. Vzela je kozarec ter mu naročila čiste vode. PolieisUl se je pa začela zdeti stvar nekoliko sumljiva. Zavrtel je pipo na drugo stran, in glej — iz nje je priteklo žganje. Pozneje so našli za steno skrit sod. ki je vseboval petindvajset galon žganja. Učenjak prerokuje po trese. BELIX, Nemčija. 7. maja. — Dri Magdeburgu je začel goreti gozid in požar je zavzel silne dimenzije. V par urah je bilo uničenega 1500 juter državnega gozda. l RIM, Italija, 7. maja. — Petindvajset članov švicarske garde je priseglo danes zvestobo papežu, ki bo kmalu postal .neodvisen vladar. V zvezi s tem so se vršile velike slavnosti. Ko bo prestopil papež prag Vatikana, mu bodo Italijani izkazo-( vali iste časti kot jih izkazujejo 1 kralju Viktorju Emanuelu. FABXZA, Italija. 7. maja. — Znani učenjak signor Bendani je danes izjavil, da se bodo vršili danes po raznih delili sveta veliki potresi. Potresi se bodo začeli v sredo ter bodo trajali v kratkih presledkih do sobote. Posebno bosta prizadeta Južna Evropa in balkanski polotok. Dosedaj se je uresničilo še skoro vsako i»rerokovanje rofesorja Bendani j a. Bostonski romarji se vračajo. NAPOLJ, Italija. 7. maja. — Bostonski kardinal 0'Conor se je danes vkrcal tukaj na parnik "President Wilson" s 350 romarji, katere je zaduji teden sprejel papež v avdijenci. POSLANCI SO SE ZGRABILI Slab začetek velilne kampanje v Južni Afriki. — Delavski minister je b:I označil kritike z "oprav-Ijivci, lažnjivci in strahopetci". DURBAN. Južna Afrika, 7. maja. — Danes je prišlo v južnoafriškem parlamentu do resnega pretepa med člani vladne stranke in o]M>zricijo. Delavski minister T. Roy deli j« označil poslance, ki -o kritiziral neko mezdno pogodbo, kot "oprav-ljivee, lažnjivee in strahopetce'' Poslanec J. S. Marwiek se je čutil prizadetega, skoči! je k nje mu ter ga udaril v obraz. Ministru >o priskočili njeg- v tovariši na pomoč, dočim so s,. xa Mar wick a zavzeli njegovi pristaši. Nastal je retsen pretep, v katerem je bilo več poslancev ranjenih. Dogodek je treba smatrati za začetek volilne kampanje, ki obeta biti jako vroča. Nadai'jni mrtvi v indijskih izgredih. LONDON. Anglija. 7. maja.— Bombajtski dopisnik Daily Mail t je sporočil, da so se završili na-daljni spopadi fiumI Indijci in Mo-hamedanci ter da so bile ustreljene še štiri osebe. A splošnem se je pa položaj izboljšal. Dognalo se je namreč, da je bi J • bstreljeii en sam polieist. »ločim so bili ostali ranjeni z noži ali kamenjem. Tekom kravalov je bi O usmrčenih tudi pet ž»-n->k. toda Jtiinreene so bile v svojih stanovanjih. I>r. Zoergiebel pravi, da pretežna večina berlinskega delavstva ni imela nobenega |>o^la a lemons'!racijo. < »n j« baje izrecno naročil policistom, naj ne streljajo. oziroma naj se le v skrajni si-■ i |M>>lužujejo orožja. Naenkrat t>e je pa i/preme-id položaj, — pravi policijski •et. — Na policijo je začelo deževati kamenje, stoli klopi in vsakovrstni drugi predmeti. Policija :e hotela s slepin.-' streli oplašiti >rebivalstvo. pa ni ni uspelo. Hfe»|-ij^č ji pa ni kazalo drugega kot la se je poslu žila krepeleev. briz-raln i it revolverjev. \ «u"ina oseb. ki si bile tekom lemirov aretirane, je iapušče-i'h. Samo kakih pet in seriemde-»et jih je še treba zaslišali. Danes popoldne bodo tovariši Dokopali enoindvajset ustreljenih komunistov. Pokopali jih bodo v .kupen grob. Pogrebni sprevod bo policija itrogo zastražila in v slučaju najmanjših nemirov bo i>ospo-la vmes. Za poziv na generalni štrajk. vi so ga izdali komunisti, se nih-'e ne ibriga. Merodajni krogi Dlih priporočamo, da se poprej s nam ■poraromete glede načina naktrila. IZPLAČILA PO POSTI eo REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNI« NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTMB £4 PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK B2 COBTIiANDT STREET, NEW TOM, N. t Telephone: Barclay 0360 -t ? List slovenskih delavcev v Ameriki rN»jTečji slovenski dnevnik I ▼ Združenih državah iVe^ja za vse leto ... $6.00 iS Za pol leta.....$3.00 | Za New York celo leto . $7.00 | Za inozemstvo celo leto $7.00 i _______J A GLAS NARODA, 8. MAJA 1929 GLAS NARODA (fiLOVENE DAILY) Owned and Published by J5LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Wrank Sakaer, President Louia Benedik, Treasurer Place of bojBinea« of the corporation and addresses of above officers: Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City, N. T. "GLA3 NABODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays* Za celo leto velja Ust ta Ameriko • in Kanado________$6.00 ta pol leta___________-J$3.00 %a betrt leta_______—$1j50 Za New York ta celo leto -~$7JX) Za pol leta____-___________$3.50 Za imuemstvo ta celo leto —$7.00 Za pol Ista________$3.50 Subscription Yearly $£.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan itvtemii nedelj tn praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne pri občuje j o. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narobii-koT, prosimo, da se nam tudi prejinjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. »'GLAS NABODA", 82 Cortiandt Street, New York, N. J. Telephone: Barclay 6189. —1^_|1-1-rTnr|TT———............... ———t-^^p- ——- PRAZNE OBLJUBE Z«' Organizirano delavstvo države Pejuisylvaoije .ie leta in leta prizadevalo odstraniti sramotno napravo •'Coal and Iron Police". Tudi državna Delavska Federacija je liila preeej aktivna v tt*li svojih naporih. Ker j«* imela v državni zakonodaji nekaj zaveznikov. postajale zahteve za odpravo te sramote vedno glas-iiejš«- in odločnejše, I'ivmI vsakimi volitvami je dobila Federacija na celilo obljub, po volitvah je pa vse v božjem imenu zaspalo. Večina, ki m je prutivila C'joal and Iron polieiji se je n kai i r-udežuo zvodenela. p red vol it veni grom se je ma. jioma izpremenil v komaj slišno šelestenje. \o. pa saj je vecbio tako, saj je to že stara pesem. Pred volitvami obljub, kolikor jih lalo lioee, po volitvah pa rep med noge. Delavci, ki imajo že tako hritke izkušnje, se pa Š€ vedno niso izpametovali. Lansko leto se je vse nekam prevrglo in zat-elo boljše kazati. Dva delavca sta bila brutalno usmreena. Usmrtili so ju elani obrožene bande, ki jo vzdržujejo premogovni .n jeklarski magnati ter divja z državnim dovoljenjem. Med prebivalstvom je zavrelo. Protesti proti "policiji" in zahteve, naj se jo odpra-\ i, so postali tako močni in odločilni, da zakonodaja ni mogla drugega kot nekaj storiti v tem oziru. Poslanec M. A. Musmanno je vložil predlogo, ki si-«*er ni zadoščala vsem željam organiziranega delavstva, pa o jo smatrali za zadovoljivi t ter jo je tudi odobrila državna Delavska Federacija. Istočasno je pa vložil državni senator W. B. Mans-iteld drugo predlogo, s katero je prekrstil 44Coal and Iron Poli«-«*' v 4 lndustrijalno policijo", dočim je dajala njegova pr«*dl«>^a državnim kozakom še dosti večjo polnomoč a zatiranje delavstva, posebno v slučajih štrajka. Državna Delavska Federacija je izdala pravočasno svarilo pred Mansfieldovo predlogo, češ, da predstavlja poskus podjetnikov speljati delavce na led ter jih prepri-• iti da je "Coal and Iron policija odstranjena in da je zavzela njeno mesto nepristranskega i nenevarna organizacija. VMstvo državic Delavske Federacije je še posebej pozvalo governerja Fisherja, naj MansfieldoVe predloge nikakor ne priproroča in da je ne sms podpisati v slučaju, da bi bila sprejeta. Toda zgodilo se je, kot se običajno zgodi ob takil prilikah. M usinannov predlog ni prišel na vrsto, ampak trobili v kakem predala državnega senata. Nasprotno je bila pa sprejeta Mansfieldova predloga za 44Industrijalno policijo", in govemer Fischer je Mansfieldovo predlogo podpisal. Delavstvo države Pennsy Ivani je je danes na slabšem stališču kakor je bilo prej. Boriti se mora proti prekrščeni, poslabšini "policiji" s strahovito medlim upanjem na kak uspeh. To pa vse zato, ker so delavci preveč zanašajo na republikanec oziroma na demokrate. Pennsylvania je indikstrijalno najbolj razvita in najvažnejša država te dežele. Na milijone delavcev preliva v Pennsylvaniji svoj znoj in svojo kri ter prosi zdaj republikance zdaj pa demokrate za lepo vreme. Najprej dobivajo obljube, ko je treba obljube izpol-' pa brco kot se je zgodilo v slučaju sprejema Novice iz Slovenije. Požarna katastrofa v Gatini na Dolenjskem. 20. aprila ob 13.47 je «r postaje na G rosupl jem odpeljala proti Višnji gori -pomožna lokomotiva s službenim vozom. Kilo je močno vetrovno. Pihal je jugozapadni veter in raz n asa 1 irfkre. Ko je lokomotiva privoziia okoli 13.50 mimo vasice Galine. ki leži na hribovitem terenu na ilevi strani železniške proge v .smeri proti glavni cesti Višnjo goro. so se naenkrat zaeuli obupni klici vaške dwe, ki se je igrala ob poti in progi: "Gori! Gori! Knepova hiša se je vnela I" Hišica v neposredni bližini, a nižje kakor proga. je bila t> »lamo krita. Ker ni bilo ves dan v hiši nikogar doma, in ni bilo ognja v hiši. ne dvomijo ljudje, da bi se julo vnelo na drug način, kakor z skro iz lokomotive, ki je takrat vozila mimo. Iskra je takoj .s po-nočjo močnega vetra vzplamtela er povzročila |>ožai\ ki se' je s trahovito naglico širi! na vse severovzhodno stran do vrh gri#a n napravil v nekaj minutah o-,Tonmo škodo. Močni irablji so oLiskovito začeli objemati vsa skuhaj strnjena poslopja. Začelo je v bližnjih cerkvah toj biti plat, zvona ini sirena tovarne Šinkovec & Co.. je nepre-tano klicala vso okolico na po-JlOČ. Ker je mala vas Gatina, ki je lila že večkrat ogrožena i>o požarih, vedno v nevarnosti zaradi iLiime železnice, je tam domače rasilsko društvo, ki je takoj sto-iilo z brizgalno v akcijo. Ljudje, d so bili večinoma vsi po kosilu :e pri svojem |>omIadanr;kem polj-kem delu, so "prihiteli na pomoč n .začeli z največjo požrtvoval-iostjo gasiti in omejevati požar, 'rpa-li so vodo iz domačih vod-ljakov. 'Nekaj minut nato je pri-litelo na pomoč gasilsko društvo z Grosupljega. nato iz Šmarja s vojo rtovo motorno brizfralno, ki :e doživela ognjeni lkmt ter se iz->orno izkazala. Xato so prihajala rasilska društva iz ostalih kra-av, tako iz Spoflnje Slivnice. St. Tnrija. Žalne. Mlačevega, Velike 'iroke. Police in Višnje gore. Z lajvečjim naporom se je posreei-o požar v eni uri popolnoma lo-lalizirati in udušiti. Tej akciji se e zahvaliti, da ni vsa prijazna /asiea postala žrtev jK>žara. Mo-orna brizgal na iz Šmarja je učinkovito bruhala vodne curke iz ]>o--očka Mali "breg, 'ker so bili vodnjaki že po večini izčrpani in so nekaj časa morali za gašenje u-porabljaii celo gnojnico. Kako na-glo se je požar širil, pričuje tudi ©kol n ost, da je orožnik, ki je zapazil na postaji požar v prvem stadiju, prijel za puško in l>ohitel ven, a medtem je vas bila ze vsa v plamenu. Pogoreici. Vnela se je hiša št. 12. pri -Janezu Knepu, po domače pri "Ceniku*, ki je mlad oženjen zidar brez otrok. Sam je zaposlen kot zidar ( na Žalni, žena pa je bila že od jutra na dnini pri posestniku Pav-čiču. Pogorela jima je hišica z vsem imetjem. Ostala jima je le o-bleka. ki sta jo imela na sebi. Gasilci so rešili z največjim na-]>orom vzporedno poleg stoječo hišo Lojzeta Zupančiča, ki je zaposlen v kurilnici državnih železnic v Ljubljani ter se voza domov. Ker je njegova hiša krita s cementno opeko, se je ogenj k sreči ni mogel hitro polastiti, S -Knepove hiše je planil ogenj na hiš. štev. 11, 'last posestnika Franca Podržaja, po domaČe pri "Centu". Gospodar in -sin Prance sta bila ravno v sobi pri skromnem kosilu. Hčerka Lojzika pa je bila .zunaj -i«, je tudi med prvimi zapazila švigati plamen iz sosedove strehe. Gospodarjeva žena Frančiška Podržaj je bila v Ljubljani, kamor je nesla na trg nekaj kokoši in jajc. Sprevodnik ji je že med vožnjo sporočil nesreči, da Gatjna gori. Osupnila je tei; mahom* zaslutila, da je gotovo požarni^ nesreča aadela tudi nje-, no hišo. Pogoreli sq e vinjaki, " • „ v i-A:, ča/ pod, hlev. in 2 prašiča, dalje vse žrto poljski pridelki, krma, vse ] olj.sko orodje in več kokoši. Hiša samo je v toliko ožgana, tla so zgorela vrata in popokale vse ši- Pri gašenju je sinu Francetu ">uš;la v obraz goreča slama in ;a občutno ožgala. Zdravniško >omoč mu je nudil zdravnik dr. .valan iz Grosu]»ije«ra. ki je tudi rnialu prihitel na pogorišče. Plamen je nadalje naglo zajel udi Iiišo št. 10. Ia»t A d reja Tron-ija. p. d. Bančnika. Pogorela je upa. pod in kozolec z orodjem in :rino. Hišo je ogenj -znatno po kodoval. Martinu Žitniku, p. d. Martinu, astniku hiše št. 8. je zgorela hi-a. žito. gospodarsko orodje. Več-o svoto gotovine pa -n mu rešili , požrtvovalni gasilci. Najbolj je oškodovan France ius p. d. Kranjčan, na hiš. št. 7. *ogorelo mu je \>;e. tako da je do- sed.no ^ol. Ožgana je še celo reja in k i si o zelje v ka'deh v kleti, fiša stuji na višini in je bila /J-lana šele pred 20 leti. V resnici epo kmečko domačijo je požrl po-:ar v nekaj minutah. <>.il hiše so »stale same ruševine, popolnoma "e zgorel hlev, svinjaki, kašča, >0fl. 2 kozolca, v.se poljsko oro-Ije. vozovi, krma in žiro. skratka. >rav vse imetje te velike družile, ki jo preživlja že skoraj 70. eini gospodar. Ima namreč f> o-rok. ki sta od njili šele dva |>re-.krbljena. Naj^ita-rejši sin je pa 30-pcL»totnj iuvaljd z ženo in 4 ma-'imi otroki, ki >o vjii tudi le odvis-i. od podpore svojega starega o-"eta. Starček je prisiljen, ^la ho s ivojo suro žcjio preživljal 12 o->eb. Xa št. 6, ki je last Antona Brla-:ia. p. -d. Pahleta, je pogorel pod. klet, šnipa. streha na hlevu, del kozolca, vse orodje in poijsJvi pridelki. -Jožetu Zga.njarju. p. d. Jerneju, številka je požar uničil pod, kozolec in drvarnico. Xa biš. št f> sta Mariji Patvčiču zgorela dva lesena hleva, pod in svisli s polj-skitni pridelki. Med gašenjem se je pri brizgal-ni j>cnesrečil grosupljeski gasilec Jože Perčič iz Brc, ki mu je cwltr-galo prst. Zdravnik dr. lvalan je tudi njemu nudil prvo zdravniško pomoč. NajgrozovLtejše je jjožar divjal med 13. in 15. uro, ko je pihal silen veter.. Truda polnemu delu se je pa zahvaliti, da je bil požar Vdušen še ob 17. in odstranjena nadaljna nevarnost. Vendar so pa domači in nekateri tuji gasilci o-stali še v pripravljenosti. Hujša katastrofa bi zadela Gatino, če bi bil izbruhnil požar ponoči, ker bi bil gotovo uničil vso vas in bi bile tudi človeške žrtve neizogibne. Za malo vas je j>ožar že v tem obsegu bil dovolj usoden ker je ]»o približni cenitvi domačih napravil nad en milijon dinarjev ško de. Pogoreici so zavarovani le za manjše s vote. Preokret v preiskavi umora trgovca Jakopdča. Orožniki v Velikih Laščah so dobivali po zagonetnem umoru trgovca Jakopiča številne anonimne ovadbe, da je v umor zapleten tiudi 30-letni posestnikov sin Jakob Tntihar ip Ornega potoka. 14. aprila so orožn-iki preiskali In-tiharjevo l^išo in našli pri njem veliko zalogo orožja in kož divjačine. Lnti-har je namreč znan kot spreten divji lovec. Razne okol-nosti in diružinske razmere v In-tiharjevi hiši so bile povod, da ko orožniki Intiharju napovedali aretacijo in ga odvedli v zapore okrajnega sodišča v Ve tokih Laščah. 14. aprila so izročili tudi glavnega osumljenca aretiranega Škulja sodišču v Novem mestu. Vse kaže, da je nastal z aretacijo Jaikoba Intiharja preokret v preiskavi umora trgovca Jakopiča. Startna nesreča rudarja. 23. aprila dopoldne se je smrtno ponesrečil v revirju "Agnes" 294etni radar Jožef Selšek. Pori-yal je voziček v rovn proti jašku, . Dvigalo še ni bilo na *metftu, zaradi česar je zenite* voziček in z njim Selšek v globočino, gotovo nad 60 m. Obbjžal je na mestu mrtev z razbrto glavo. Dopis i. S pota. 1»«^«»; o.^ii, - , t ] Ze par tednov se mudim meti i oivojni Nelsek se je sele pre*l i , , • - • * * j .. . slovenskimi tarmarji v okolici letom ozend > ter zapušča zeno m .. . i , ... JNavlor, Neelvvi le in Ponlar nepreskrbljenga otroka. Selšek . .. .. ' , .. , , ' . , .. ., ,J>aitt. Mo. v okroziti kakih tri- je bil dober delavec. Pogosstih ne-1 . ., -.... deset-i h milj je kakdi 72 Sloven-srec so d travel cesto sami krivi,1 ... , - • i , i^ev, kateri imajo v.si obširne far- ker ravnajo pri delu večkrat ne-1 ' , , ^ »> , , , , .. "ic. .Nekateri .so že na jako trdni previdno. Podzemsko delo se vrsi ., ; podlagi, ee se jiomisli, tla pridela na akord. Da bi cim vec zasluzili. - , i . i e se pri delu zunjo. pri tem pa po- zaibijo na lastno varnost. Pred kratim se je dogodila enaka nesreča na zapadnem obratu. Uboj na Vrhlogib. Stara pesem: alkohol, izzivanje, pretep, noži — sinirtna žrtev. Koliko mladih slovenskih življenj je že moralo vprerani grob. koliko zla je že prineslo jirekomerno uživanje oj>ojnih pijač! ^lesec za mesecem se ponavljajo te trage-lije med .-dov. kmečkim ljudstvom. zlasti v vinorodnih krajih, kjer gloda alkohol kot rak-rana na naši mladini. Xa Vrh logi h pri Slovenski Ri-st.rici so 20. aprila zvečer fantje popihali pozno v noč. Med njimi sta ihila 'tudi 19-letni ključavničarski pomočnik Leopold Doini-čar, sin železničarja, ter 30-Ietni posestniški sin F-o silo v levo stran prsi. Prerezal mu je žilo oklvodnico in tudi eno rebro. Težko ranjeni Sajko se je takoj zgrudi! na -tla. Silno je krvavel in bilo je jasno, da zanj ni več rešitve. Se preden je prišel zdravnik iz Slovenske Bistrice, je Sajko podlegel hudi poškodbi zaradi izkrvavljen ja. den do tisoč bušljev koruze ter Jo 600 ali več bušljev j^šeniee rer raznih drugih sadežev. Po senčnih pašnikih -e pase krasna živina. Rojaki -se precej pečajo tudi > prašičjerejo. Te živali se pasejo po močvirjih, pri potokili in večkrat «em videl, kako ho se prašiči gostili z lepimi raki. Rakov je vse polno po mir-vir jih. O slovenskih farmerjih bom še več napisal, ko bom vse obiskal. Kdor hrepeni po farmi, naj gre v lržavo (Missouri, kjer je š,- vedno obilo prilike, da se kaj dobrega izbere. Pred leti je bila težava * •;itno vodo. sedaj imajo pa na raz-;>olairo dosti vodnjakov. Pozdrav! Matija Pogorele. ŽIVLJENJE — ELEKTRIKA Dol niča rja so orožniki še istega dne aretirali ter odvedli v sodne zapor.* v Slovenski Bistrici. Kralj botruje 21. otroku. Družino posestnika Alojzija Znano je, da so že razni učenjaki skušali ž i vi jen je obrazložiti iiot električni pojav. Zanimiv pridevek .k tej. teoriji tvori članek nemškega homeopata dr. Heinri-L*ha Pu d ar j a v reviji "Blatter fiir Electro-Homeopathie", kjer j>ra-vi med drugim : "Jaz sam imam precejšnjo izža-revalno moč. t;jko da se ob rastočem mesecu v temi naravnost svethkam. S to izžarevamo silo bo v zvezi, da privlačujem živali, divjad. posebno pa ptiče. Pogostokrat se mi je zgodilo, da so ranjeni, bolni ptiči prileteli k meni in mi sedli na prsi. kakor da iščejo pri meni pomoči. Zlasti lasta-vice me rade obkro«ujejo. ne da i bi -i mogel ta pojav osestniku Been iii njegovi dobri ženki naklonjena tudi čast, da bo kralj botroval njunemu eno in dvajsetemu otroku. Rodil se je 21. otročiček dne 28. fdbruarja. Vložena je bila glede kraljevega k^movanja prošnja na dvorni maršalat in je te dni pri-1kovnik majhne cerkve dva moža-spel odgovor, da kralj rade volje prevzema kumstvo, nadomeščal pa ga bo polkovnik Kovic po^ljnikj^11 |>e^i>olka v Celju. V Milanu so te dni zašili dva j cerkvena roparja, ki so ju iskali že dolgo in ki imata med drugim na vesti tudi naslednjo dogodivščino. .Nekega popoldne je opazil cer jkarja, zastopljena po vsej priliki j v gorečo molitev. Hipoma ga je se dvignil, stopil k njemu in mu poše-. petal, da nun je pravkar drobna Izmed 21 otrok, s ' katerimi je miš stekla i>o hrbtu. V istem trebil blagoslovljen zakon posetnika jnutku je začutil cerkoynik, da mu Beca. jih živi 12. S staršema deli nekaj leze skozi rokav. Ves v <£r0. prebivalstvo prav odkritosrčno12i j^ skočil v zakristijo, slekel radost, da bo kralj kot boter 21. Unknjie in pričel loviti miš. Moža-otroku počastil to plemenito slo- kar mu je .pri tem vneto poma- vensko družino. Pretep. gal. Po daljšem času sta jo ujela in cerkovnik se je zahvalil vljudnemu pomagaču. Ta je odvrnil, da 21. aprila zvečer je Ibila v Suš- nm biI ra<1 na ""J^0* po>zdra nikovi gostilni večja družba do-!Vl1 in mačih fantov, ki so se pri čaši vi-J Ko Je 9toPil cerkovnik spet v na mirno med seboj zabavali. v,eerkev' Je Mloral na svojo žalost gostilno so prišli tudi delavci, ki sP°znafcl\ ^a je postal žrtev pre-so zaposleni pri napeljevanju vo- metenega tatinskega trrka. Med dovoda na separaciji. Začeli so tem- sta Iav',a v zakristiji miš. domačine brez povoda izzivati, na drugi možakar pobral zal- kar je prišlo do prerekanja in na- ^Wev in iz puščic vse. kar se mu to to pretepa. Delavci od vodovo- Je zdel° vfcdno oilnesti in je izda so začeli domače fante obde- ^^ mu J^ bil vljudni ne-lovati z noži. Smrtno nevarno ra- znauec *sam podtaknil, da ga od-njen je bil domačin Bevk, lažje strani 12 cerkve. pa čevljar Smodič. 'Bevk je dobil J — ------- sunek z nožejn med retbra. Gostilničar Sušniik ml., ki je bil že v Trideset let je trpel na neprebavnostl gornjih prostorih, je prišel mirit,1 Po 30 letnem iskanju. Mr. a. r. nakar je dobil še on smrtnone\a- Bos*eU- Union. MiSB-. našel zdravilo, ki i t_ t. mu pc> eno upbrabi otajSalo ren sunek V hrbet. Bevka so od- bolezen, ki mu je prizadjala toliko tr-" - --- - pljenja in ga skoraj uniOila Č*itajte kaj piše: "Trpel sem ne neprebavnosti 30 let in poskočal razna zdraylla. toda brez uspeha. Bil sem tako izčrpan, da nisem mogel delati več kot pol ure ne da bi poiivaL NaSel sem veliko odporno^ v u-žjvanju Xuga-Xune le 30 idnl, in sedaj lahko delam pol dneva bret počitka. Sem zelo zadovoljen z uspehom N'uga-Tone v mojem slučaju." Več kot milijon ljudi je doseglo čudovite uspehe z Nuga-Tone. kot n. pr.: v slučaju slabega a peti ta. plini v želodcu, kronično zaprtje, glavobol, oslabeli iivci, nerednosti ledvic In mehurja, in stične bolezni. Ako trpite na kateri teh bolezni, tedaj poskusite : Nuga-Tone. Prodaja se v trgovinah z zdravili, Jn ako ga vaS trgovec nima v zalogi, recite mu naj ga vam naroči od zalaga teija« z zdravili. •* ' ■ " ' . —AdV. peljali v rudiriško bolnico, Sušnik pa leži doma. Ravno tako se zdravi doma tudi 6modič, ki je dobil le lažje poškodbe. Žandarmerija je izzivaČe in pretepače Filipa Jančarja iz Kamnika, Alojza Jančarja in Ivana Marolta, oba iz Ljubljane, aretirala in jih oddala v sodne zapore v .Laško, ikjer bodo prejeli .zasljuženo kazen. Peter Zgaga V^aka ženska ima veliko vero JW \ ■ 1-" i" ^aiua v sfbe. \ >aka je uverjena, «la je uaj4e]»ša. najboljša m najbolj (>opolna. Toda pojavijo se trenutki, ko začne ženske izgubljati to zaupanje ter začne dvomiti o sebi. To je takrat, ko ^re z možem po ulici ter mu reve: — Ti, natančno preglej in preudari in po pravici povej: ali sem tudi jnz tako debela, kot je ri.sta. ki je stopil v uredništvo. — 1. nič. — je odvrni!. — Petra bi rad videl. Kot na komando .sem si al liabt-iht pr«sl njim. Pogledal m-' je od tal do vrha n od vrha do tal. Enkrat, dva-erat. trikrat. Se mi je zdelo, da je našel na meni em pa :nislrl. tla imaš bolj debelo glavo. Poslovil je in dostojanstveno »dšel. Tako sem bil presenečen, da sem ^e nehote za glavo zgrabi!. pr«-pira je vzkliknila Tekom '.ena: — Skoda, da nisem dvakrat na-ačno premislila, prt-tlno sem te vzela. Mož je pa mirno odvrnil: — Tudi meni je žal. »da nisem ;.e vsaj enkrat natančno premislil, »redno sem te vzel. ¥ Pogovori o jirohibieiji ho v Ame-•iki nekaj vsakdanjega. Kamorkoli pride človek, govo-■e in razpravljajo o nji. Ponavadi pravi prvi; — Oh, vaj bi dal. da bi bilo že enkrat lovoljeno prodajati lahka vina in '»ivo. Drugi pa dostavi: — Saj rtts. saj •e.s. Tudi jaz sem žganja že sit. * Ko sem zadnjič pisal o naši moderni mladini, sem še eno pozabil. Elegantna mati v najboljših le-ili je še šla v trgovino nekaj ku-»ovat. Seboj je vzela tudi svoje-ra de^et let starega nadebudnega >inčka. Sinček je bil ta živela rnlada zakonca v oddaljenem kraju na deželi. Imela sta malo hčerkico, ki sta jo iz srca ljubila, line-na mladih zakoncev ne morem i-menovati, ker je že davno pozabljeno. Kraj pa, kjer sta živela, je ie znan. Imenoval se je Alatsuya-ma in leži v j>okrajini Echigo. K. i je bil otrok še r-i^to majhen. j»j moral ore odpotovati iiektn" v prestoli«*. Ker je bilo ni«*sto zelo oda! jerr>, ni mogel vzeti s .seboj n;ti žene, niti hčerkice. Prsrcno se je poslovil od njiju, ter odšel na pot 7. obljubo, da jiina bo pri-iii'sel njnogo lepili daril. .Mati ni b:la še nikdar dalje z rnačega kraja, kot do sosednje va>i. Zato se ni mogla otresfi nekakega >trabu, kadar je pomislila, da je njen mož na tako'daljnem potovanju. Toda hkrati jo je navdajalo polarno zadoščenje, da je bil ha h tin prvi med vsemi prebivalci te pokrajine, ki je šel v krasno mesto, kjer prebiva kralj in kj»*r bo videl toliko krasnih in čudovitih stvari. Ko je prišel končno dan moževega povratka, je oblekla mati o-troka v najlepšo oblekico. Sebi pa je izbrala dragoceno modro oblatilo. o katerem je vedela, da nje-n» mu možu prav posebno ugaja. njena mati. Ničesar ni vedela ojgleda hčerka redno vsako jutro svoji lepoti, katero hi ji zrcalo lah- in vsak večer v zrcalo. Zdelo se ko izdalo. ! mu je. kot da z njim govori. Vpra- A prišel je dan kot je družina, ki šal jo je. kaj to pomeni, je živela doslej tako srečno, za de-i "Ljubi oče, vsak dan pogle-la nesreča. Dobra, nežna mati je dam v zrcalo, da vidim svojo lju-z bolel a. Da^i ji je stregla hčerka }m mamico in z njo govorim,*' je z največjo ljubeznijo in skrbnos-1 odgovorila hčerka in mu povedala jo, se je vendar bolezen fnl nde do I željo umirajoče matere, slabšala. In fcončno je izginilo sle Masaryk o šolski reformi. Prezident Masaryk je voru z urednikom dr. Rvchnov-skim pojasnil svoje naziranje o v pogo-'razpolago so nam velike knjižnice. Angleški konservativci proti delavski stranki. sr A ' muzeji in tovarne, kamor lahko vodimo dijake. Zelo važen je t ti d i žolAki reformi, o kateri m* zadnje1 poučni film. Glavni Masarvkov , dni na Češkoslovaškem obširno raz- J princip je, da se nauče dijaki v ^ *>rfl™,no 4*kala' <** objavijo li pravlja. Prezidentova izjava se ne-šoli misliti, da dobro razlikuje v bistvu od njegovih I znanstvene metode ii Angleška konservativna stranka previdno čakala, da objavijo liberalci in Labour Party prvi svoj pod- prejšnjih izjav, niti od principov, jljenja, kajti samo izraženih v .starejših spisih. Ma- težkim življenskim problemem. — sarvk je bil vedno za praktično šo-1 Dijak, ki pride iz take šole, ne podlo. odgovarjajočo življenju njega ieže tako hitro malodusju. izpremembam in potrebam. Bil j'- __ ciman je pohitel podati v imenu liberalcev izjavo, da liberalna sranka tudi ne strinja ^ temi vladami. Snmvdenov incident' kaže. da . nik Stanley Baldwin je .sicer že stopa vladna stranka iz obrambe v napad, na drugi strani pa razodeva težave, ki jih ima MaeDonald za po padejo program za majske volitve s in nacm mis- tako bodo kas z^orilieo. Ministrski predsed lerno upanje, da bo ostala pri življenju. Ko je začutila, da bo umrla, je ]>ostala zelo ža kost na. Posebno težko ji je bilo slovo od hčerke. Poklicala jo je k postelji in rekla : "Ljuba hčerka, vidiš da sem zelo bolna in da bom tebe z očetom kmalu zapustila. Obljub:. mi, da boš. ko me ne bo več, vsak dan pogledala v zrcalo, ko boš vstala in legla k počitku. V zrcalu boš videla mene in vedela, da vedno čuvam nad teboj." Ko ji je to rekla, ji je poveda-'a tudi. kje bo našla zrcalo. Deklica ji je s solzami v •očeh obljubila, da bo izpolnila njeno željo. Nato je mati mirno umrla. Ubogljiva hčerka ni nikdar pozabila želje svoje umrle matere. V.sako jutro in vsak večer je dalje •asa pazljivo gledala v zrcalo. Vi- dela je v njem .smehljajoči, lju-Xepopisno ju bilo veselje mlade j beznjivi obraz svoje matere. Ni bil žene, ko je ;v>pet videla svojega mo-jto bledi in bolni obraz zadnjih dni ža zdravega in veselega. Deklica je ploskala in se glasno smejala vsa vzh Lee na nad krasnimi igračami, ki jih je podaril oče. In pripovedal jima je o vsem, kar je videl. "Tebi pasem prinesel nekaj prav posebno dragocenega/' je rekel, yes žareč ml sreče, svoji ženi. "Poglej tu notri in mi povej, kaj vidiš." Ponudil ji je plitvo skrinjico iz belega lesa. Odprla jo je in zagledala v njej kovinsko ploščo. Na eni strani je bia bela knt motno srebro, Asa okrašena s cveticami in ptiči ; na drugi pa se je bleščala kakor kristal. Mlada žena je pogledala in se prestrašila, ko je zagledala veselo smehljajoči obraz z napol odprtimi ustnicami in radostne, bleščeče oči. "Kaj vidiš?" je vprašal njen mož, ki ga je njeno presenečenje-zelo veselilo. Ril je tudi ponosen, da ji je lahko ]>okazal, kaj se je naučil. "Lepo deklico vidim, ki me gleda in premika ustnice, kot bi govorila in ki — kako čudno! — nosi pravtabo ma znašalo število pot-niko že 102.681. Leta 1927 so prevozili aeropla-ni 5,755,010 milj, leto prej pa le 3.834.424 milj. Vozovnice za zračne polete je mogoče kupiti tudi na parnikih Hamburg American Line. ža šolo, ki bi znala mladino izobraziti v vseh smereh in ki bi je ne odbijala s suhoparno dogmatienost- jo- Po njegovem mnenju mora šolska reforma združiti staro z novim. humanistiko z novimi potrebami modernega časa. Malčki imajo že zdaj nekaj pojma o avtomobilu. zrakoplovu, radiu, telegrafn in telefonu in šobi se mora prilago diti najhitrejšemu napredku. Tn je nujno potrebno. Doseči se da to deloma z omejitvijo učnih predmetov. ki jih je treba nadomestiti z drugimi, deloma pa z zboljšanjem učnih metod, na kar se najmanj misli. Mas$ryk je tudi za ohranitev latinščine v srednji šoli. kajti ta jezik je v zvezi z bogato literaturo in z zgodovino kulturnih po-četkov človeštva. Treba je samo. da se dijaki na-uče latinščine hitreje, nego zdaj na gimnazijah. Pretežno večino dijakov latinščina in grščina malo zanimata, kar je pripisati učni metodi, ki jo je treba zboljšati Reformirati je treba tudi slovnico, da se bo dijak lažje poglobil v antično kulturo, ki je temelj naše civilizacije. Če storimo to. se bodo dijaki za klasične jezike bolj zanimali. Moderna šola ne sme biti izhodišče birokratizma in njega seminarji. V nji se morajo vzgajati kremeniti značaji, odgovarjajoči novim življenskim razmeram. Reformirati se morajo pa tudi visoke Šole, kajti tudi tam so potrebna modernejša in življenju bližja naziranja in pricipi. Tudi prirodoslovec in fi-lolog morata delovati za razvoj, napredek in reformo. Zdaj je sto in sto novih učnih pripomočkov, ki jih ni poznala preteklost, zdaj imamo knjige, kakršnih prejšnje Čase ni bilo. na ,več tednov pripravljal volilna ge-.sla, vendar ni prišel z njimi prej •na dan. dokler ni opozicija odkri-Js preradikalnimi elementi v last-v jla svojih kart. Obdržati je hotel ni h vrstah. Bo pa li vse to znatno UMlKAJUtl UD NUllAH MINI- za svojo Stranko zadnjo besedo, iz-j vplivalo na končni izid volilne i rabivši morebitne napake in po- borbe, se sevda danes še ne more STROV manjkljivosti nasprotnikov. Konservativnemu volilnemu programu, ki gra je Baldwin razodel v Organizacija avstrijskih držav- j svojem velikem govoru te dni, t nih pravdnikov je proslavila te dni se na prvi pogled vidi, da ni nič desetletnico svojega obstoja z ban-] drugega kot odgovor na progra-ketom v prostorih justičnega mi- ma obeli nasprotnih strank in na n Istra. Pravkar sta stopila v gar-1 argumente, ki se jih poslužujejo derobo pred slavnostno dvorano liberalci in delavci v volilni bor-m i n Istra dr. Kienboeek in dr. Sla-( bi. Najznačilneje pa je, da so našli ma, da bi odločila vrhnja oblači- ^ konservativci geslo, s katerim mis-la ko je splošno pribljubljeni slu- (lij0 operirati med volilskimi mno-žabnik ministrstva in garderober žicami, v zadnjem trenutku in T-i- Karel Schreiber divje kriknil. se *to sluča i no. Gre za izjavo delav- i J zgrabil za prsa in padel na tla. ^kega voditelja Snowdena o vpra- Ministra sta mu priskočila na pO-' šanju medzavezniških dolgov. Biv- moč. toda zdelo se je. da je ta od- zakladni kaneelar v Maedonal- več. ker ni dal Schreiber že nobe- j dovem kabinetu je o>tro grajal na- nega znaka življenja več. Ker je ]-ak0 sf) koservativei uredili bolehal na težki srčni bolezni, so za(jevo odplačevanja med vojno na- prwlvideti. menili, da je podlegel kapi in so ga pokrili s preprogo. Med udeležniki banketa je napravil 4a dogodek seveda mučen vtis. Baš je predsednik organizacije govoril slavnostni srovor. ko je prišlo do novega strahotnega prizora. V garderobo je bil vstopil minister n. r. dr. Ding-hofer, ki ni še nič vedel o tragičnem dogodku. Tedaj je Rchreiber težko zastokal, se dvignil in padel ponovno na tla. Nekoliko trenutkov pozneje je prispelo moštvo rešilne postaje, a je moglo ugotoviti Schreiberjevo smrt. Mrtveca so odpjeljali. banket pa se je kmalu zaključil radi splošnega ne-razpoloženja med navzočimi. stalili dolgov in terjatev, češ. da je Velika Britanija- sprejela na-prom Ameriki mnosro hujše plačilne pogoje, nego jih je sama naložila svojim dolžnikom, zlasti Franciji in Italiji. Snovden je tudi napadel tako zvano Balfourjevo načelo. po katerem Anglija ne bo zahtevala več od svojih dolžnikov, kot. mora sama plačevati Zedinje-nim državam. Povdarjal jc da delavska stranka nikdar ni odobrila "nesramne" Balfourjeve note in ne priznava "škandoloznih koncesij", ki jih je Churchill na-( pravil Franciji. PODGANA ZANETILA POŽAR A' bližini Amsterdama je velika hiša z gospodarskim poslopji vred zgorela. Hišna gospodinja je na štedilniku topila vosek, ki je nenadoma skočila podgana proti njenim nogam. Zena se je tega prestrašila, da je spustila posodo z voskom v ogenj, ki je takoj začel goreti z visokim plamenom. K ne-sreči se je v bližini naliajal ter_ {Jentin. ki je eksplodiral, tako da .»e je ogenj silno hitro razširil. — Vsled j »omote je pa še požarna hramba dobila napačen naslov, tako da so plameni imeli dovolj časa. da so uničili celo hišo in gospodarska poslopja. SOVJETSKI HUMOR V zadružno trgovino v Moskvi pride tovariš X in vpraša: — Imate platno? Niti koščka, mu odgovore. Tovariš začne roh-J neti: Prokleta vlada, to je red.— sram vas bodi. požeruhi! Ko se je nekoliko pomiril, vpraša, če imajo kaj sladkorja. — Že vos t^en £a POZOR! Naa-očnikom v 'Chicago in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal v kratikem zastopnik našega lista Mr. Jože Zelene, ter prosimo, da obnovite naročnino. Uprava lista. STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točkf da je potrebno znanje zemljepisia, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljtm. Na zemljevidu 00 vsi deli »veta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO (Za Can&do $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi is pošljemo »varovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edloole veliki zemljevidi udo&čajo dnevnim potrebam, če se morate posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar itte-te, mine ponavadi dosti fesa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZKMELJEVIDU lahko natančno neotove. kje se je spodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se oče zemljepisja. Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. lam šest strani, ki vsebujejo približno ««H» kvadratnih tnčev. Dole le Sg. »rok pa 25 inčev. Dostikrat ste ie »tali v časopisih ali knjigah o krajih, ki bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se hajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa te j potrebi ugoden*. V JEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vaeh kontinentov, taktu 7 petih barvah. Velik aemljevid Združenih držav, na katerem «o 716 železnice in ceste. Nov zemljevid ta paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Psafi&tefi fce&na, otočja in ameriške lastnine. Opis dežel, mest, otokov, tek itd. Ne oziraje se na to. če ie imate ca ne boste dali niti za 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM Z&MIJEVIPU ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo za va« velike vaisostL Ko ca ni—fi« gA gm* SL0VEN1C PUBLISHING COMPANY azc^tun^st., New York, N.Y. i ■■ iiMi'fcijii 'jib-.44Jii- jggažs=ggiai JUJ .wii ^sagBjSgpgagafri nimamo, mu odgovore. — Hvala Sno-wdenov govor je izzval veli- lepa za tako vlado, še eaj moramo kanski vihar in ogorčenje v konservativnem taboru, čeprav so na dnu duše neizrečeno veseli, da so na tako cenen način prišli do pripravne volilne parole, ki jim jih tako zelo nedostaja. Vlada je napravila i/ .stvari veliko afero. Sli-cala je nalašč zato mini.strski svet piti brez Sladkorja. — se jezi tovariš. Upam, da mi boste poslregli vsaj z moko. — Vse zaloge moke v Moskvi so izčrpane.- mu odgovore. — Vrag vzemi tako vlado, vse je treba postreljati! robanti tovariš. — Pazite na svoj jezik, tovariš, o sovjetski vladi se ne sme tako go- in otvorila v parlamentu pravcato,voriti, — ga posvari prodajalec. — besedno bitko, ki sta se je z vladne Kdo pa govori o sovjetski vladi? strani udeležila vojni minister!Jaz govorim o carski vladi. Za ce-Worthin$rton Evans in zakladni j lih 11 let je zadostovalo njenih za-kancelar Clu.rchill. Konservativci(log. v 12. letu jih je pa zmanjka-očitajo delavski stranki, da hoče l0. odpovedati pogodbe, ki so Angležem vedno sveta stvar. Baldwin pa je pastavil na čelo svojega volilnega programa geslo: "Dežela bo morala odločiti, ali naj beseda Anglije stoji ali pade v svetu in ali bo podpis Anglije tudi v bodoče kaj veljal ali ne." Konservativci apelirajo na ponos Angležev in si obetajo od tega gesla velikega dobička. Snowden- je bil primoran že naslednji dan ublažifi svojo izjavo, češ. da ne misli na enostransko odpoved veljavnih'pogodb glede med vojnih dolgov, marveč le na eventualna nova pogajanja za revizijo teli pogodb. MaeDonald je takoj videl, da nameravajo konservativci kovati iz te afere zase volilni kapital, kakor so ga 1. 1924. iz fa-mozne note Zinovjeva. s katero so umeli razpaliti proti-boljševisko razpoloženje angleškega naroda do skrajnosti in si priborili na ta način volilno zmago, kakršne frapi-rajo^eelo v dolgi zgodovini angleškega parlamentarizma. Zato je MaeDonald brž slovesno izjavil, da ANEKDOTA Peter Veliki je na svojih potovanjih s svojim ministrom obiskal slavnega lotarinškega mehanika in inženerja Franca Thomasa. Občudoval je njegove iznajdbe in mu sfavrl predlog, naj bi stopil v njegovo službo. Preden je Thomas mogel odgovoriti, je minister carju nekaj rekel, radi česar se je car tako razburil, da je prijel ministra za vrat in ga vrgel na tla. "Če Vaše Veličanstvo." je dejal Thomas, "s svojim ministrom tako postopa, tedaj...." Car je postal rdeč. se obrnil in hitro zapustil hišo. VESELITE SE DOBREGA OBEDA brez bojazni, da bi trpeli . na . zgagi, kislinah želodca, slabi sapi, utrujenosti, in spanju — vzemite eno jedilno žlico Tririer jevega Grenkega Vina bo njegova stranka nikdar od-'^1 ^e pred jedjo in ta želodCna to-J ^ nika bo uredila prebavo ter preprečila klonila obstoječih pogodb, dokler (ielodi-ne nerede. To sredstvo deluje bo on stal na njenem čelu. Zapre- prijetno in uspešno. "Johnstown, Pa., ta pa je. da bo umela delavska!"- 7?dn£ 2,leti kva.- 1 J ' ... kor otrok, in trpela som na zapeki. stranka primerno odgovoriti, ako Danwi jem ^^ Mrg P. Mqrghen." bodo konservativci hoteli izrablja- Pri vseli lekarnarjih. Pišite po brez-ti'ta incident kot svoj bojni klic ^ pri volitvah. Zanimivo in značilno je, da tudi vsi 'liberalni listi otro obsojajo, Snowdenov govor. Poslanec Run-. v i KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC Ime ............................... Ulica............................... Mesto, drŽava ZASTAVE ■MB* »n. MZ^oqamhics, T R©- 1 VJCTQE MA"73JfffeEK» ibJNlCt. ZNAKI. UNIFORME |TO- Ittl OREEV« iT, r eONfe«OAU$M. -------— u. ' l* "........—— GLAS NARODA, 8. MAJA 1929 Rdeče rože ROMAN. Za Glas Naroda priredil G. P. 24 (Nadaljevanje. ) — Mene veseli, da sta "takoj sklenili prijateljstvo, — je nadaljeval grof Rajner. — V Nambergu bomo dosti navezani drug na drugega. V splošnem pa Jiioram še sporočit n priporočila barona liittberga in njegova žena te pusti pozdraviti, da'siravno te ne pozna. Josrta se je nasmehnila. — Boron Kiti berg mi je zelo ugajal, ko sem ga spoznala v pretekli zimi. Človek se mora smejati njegovi robati, pri]»rosti naravi. — I>a, Rittbergi so ljubi ljudje, v.si štirje. Nobene hinavšeine in laži rii na njih. Dosti bova občevala ž njimi. Ti ne boš našla Namber-ga posebno pu-stega in praznega. Ona se je ozrla nanj s svojimi temnimi, ljubkimi očmi in on bi jo najrajše objel ter poljubil. — Meni ni gotovo preveč trho, Rajner, to skrb moraš opustiti. Jaz imam vendar . . . Prenehala je ter zardela. — Jaz imaon vendar tebe. — je hotela reči. Dokončala pa je: — Jaz itnam vendar Gerlindo in tebe. za družbo. Dosti ljudi ne potrebujem. Včasih mislim, da bi lahko celo izhajala s svojo lastno družbo, ne da bi se dolgočasila. — Nato bi bila p-otovo v najboljši družbi, — je rekel grof Rajner iz iskrenim prepričanjem. Ona se je nasmehnila, nekoliko zmedena. — Ti mi ne sineš delati takih komplimentov. Potem se mi zdi.š }>opolnoma tuj. Preje nisi tega nikdar storil. Ravno nasprotno, vča-aih. si me celo pošteno ozmerjal, ee sem preveč norela. On je vzel njeno roko nežno med svoji dve *er se ozrl vanjo « čudnim pogledom. — Sedaj je to povsem drugače, J ost a. kajti si postala mlada dama. Kako bi h- mogel še ozmerjati! — je rekel, r.ajxil resno, napol v šali. Poreden smehljaj je zaigral krog njenih ust. Naenkrat je postala za kratek čas zopet stara, vesela .Tosta. — Ali ne boš tega nikdar več storil? — Gotovo ne. — Zares je to škoda. — Zakaj? — Ker sem se tako rada pustila ozmerjati od tebe! To je bilo -koro lepše kot če te pohvalijo drugi ljudje! G in jen je pritisnil svoja usta na njeno roko. — To bi me lahko zavedlo, da te včasih še ozmerjam. Minister je smehljaje poslušal. — Le počakaj, Josta. V zakonu je marsikaj zmerjanj, z obeh ■-tiani, tudi v najbolj srečnem. Tudi pri vaju najbrž ne bo drugače. Ti boš že še prišla do svoje pravice. Ko je voz obstal pred gradičem za vdove, je vprašal Rajner: — Ali vam smem za pol ure delati družbo? Josta se je veselila, da hoče ostati, a ni tega izgovorila. Rekla je le prijazno: — Ti lahko popi ješ čaj z nama, Rajner. Za čajno uro se sedaj jhapa vedno oprosti vseh ]K>s]ov, ker ve, da ne bom več do-l«ra ostala pri njem. Ce ti je prav, lahko prekramljava skupaj celo riro. Grof se je pustil le prerad ustavljati. Čutil se je tako mladim in .srečnim v družbi Joste, da se je moral smehljati samemu sebi. — Seveda ostanem rad, dokler vem, da te ne motim. — Ti ne motiš nikdar. — Jaz mislim, da imaš ti še preveč opravka za jutri. In danes zvečer moreš tudi pogostiti goste, čeprav le Gerlindo, Henaiinga ter mene. — O, daues zvečer bomo le v družinskem krogu in to ni nič dela. Napravilo se bo za tri osebe več, to je vse. Jutri zjutraj ]>a dobim pomoč. Teta Marija, sestrična moje matere, živi v samostanu ter bo prišla jutri zjutraj, da se nastani v našem gradiču. Ona se jo zelo ljubeznjivo ponudila, da vodi gospodinjstvo za mojega očeta. Sedaj pa mi bo te tetine j>omaga.la pri >moji bali. — To je zelo prijetno. Mi vsaj ne bo treba očitati si, da te hočem odvesti tvojemu očetu. —• Takih očitkov bi ti itak ne bilo treba delati, dragi Rajner, — je rekel minister. — Priznati pa moram, da mi je ljubo imeti v hiši teto Marijo. Ona je zelo taktna, simpatična oseba in ker se vedno lahko vrne v samostan, če bi jaz enkrat umrl, si ne bo nadela ničesar nenadomestljivega. Vse tri osebe so stopile medtem v mi»
  • ostregla vsaki dan s čajem na isti način. / Sedeli so skupaj do šeste ure. Nato pa je bila Josta odpoklicana za nekaj časa. Ko sta bila oba sama, je rekel mhiister: — Med čestitkami, ki so dospele ob priliki vajine zaroke, sem našel tudi pismo velike vojvod in.je Helene, spremljano od cvetk za Josto. Jaz sem izbral to pismo iz množice, da ga ti pokažem. Tukaj je. Vzel je iz svoje listnice pismo okrašeno z krono. Izročil ga je grofu Rajnerju. Slednji je posegel po njem. Zroč z mirnim, resnim pogledom p obraz ministra, je rekel: — Ce bi še ne vedel, da sem prebolel, bi sedaj gotovo zapazil. Preje bi ne mogel vzeti tako mirno pisanja iz njene roke, — To m veseli, Rajner. Vojvoda je dal svoji sestri v privatnem pismu obvestilo o vajini zaroki. Dovolil mi je, da sem prečital in jen odgovor. Velika vojvodinja mu je pisala, da jo prav iz srca vedeli, da si se ti odločil poročiti se. Upa in iželi, da boš postal srečen, kot je postala ona sama. Grof Rajner je prečital nato pismo velike vojvodinje. Bilo je naslovljeno na mmi^tra ter se je glasilo.- — Lahko ste zagotovljeni, da se odkritosrčno udeležujem veselega dogodka v vaši družini. Vaša gospodična hčerka naj bo deležna vse polne, velike sreče, kar pomenja za nas, ženske najvišje. V sreči ljudi, ki nam stoje najbližji, najdemo tudi svo-jo lastno srečo. Pozdravite zafočni pet v mojem imenu ter jima čestitajte. Vas samega pa pozdravlja velika vojvodinja Helena. Čudežna kovina. Čitatelji se bodo "spominjali fan-J Abarit bi bil po tej hipotezi snov, tastičnih vesti iz Londona, da ,-e ki ne prepušča t-žnih žarkov in je posrečilo nekemu kemiku odkri- ki varuje tudi druge snovi kot neti kovino, ki ji zemeljska težnost kakšno senčilo pred njo. No, manj-ne more do živega. jkalo ni niti skeptikov, ki so sma- Ta kovina plava lahko prosto v trali vse skupaj za navadno golju-zraku in nima tež'1. Pa ne samo o- J fijo, kvečjem š" za nekakšen izre-na. tudi drugi predmeti v njeni den pojav magnetizma, bližini se odtegnejo vplivom tež- Kakor se je sedaj izkazalo, so nosti. imeli ti skeptiki vsaj deloma prav. Izumitelj je vzel n. pr. ploščo iz Abarit ni goljufija, čeprav nam abarita. kakor je imenoval čudežno; ni razkril bistva privlačnosti in š^ kovino, nad ploščo postavil ko- manj da bi jo bil zmožen izločiti vinasto škatlo — škatla jp obvLsela'v njenih učinkih, pač pa se odli- v zraku, kakor da ji zemeljska pri- kuje po svojih nenavadno silnih vi a čn ost skozi abaritsko ploščo nič magnetskih .lastnostih. .Je namreč ne more . :200-krat občutljivejši za magnet- Seveda so takšni poskusi vzbu- ske vplive nego jeklo. Naziv čudež-dili naj raznovrstne jše fantastične ne kovine mu pripada torpj s pol-kombinaeije in domneve. Nekateri ^ no upravičen ost jo, to se je poka-so menili, da se je posrečilo odkriti zalo tudi pri eksperimentih, ki so bistvo privlačnosti, ki naj bi jo jih izvršili ž njim te dni v labo-tvorili nekakšni "težki žarki". —'ratorijih P>ell-Teleplione Company v New Yorku. Tam so izdelali zvočnike z ojačevalci iz abarita. Uspehi so prekosili vsa pričakovanja. Cričkovo petje si slišal iz zvočnika kakor salvo revolverskih strelov, , brenčanje čebele kakor grmenje, utrip srca kak >r razbijanje parnega kladiva, najmanjši šumi in zvo-jki so se o j a čili v ogromnost. Upo-jrabljvost abarita v tehniki zvočnikov in govorečih filmov leži torej na dlani, je pa očitno, da se era bo tehnika poslužila še za neštete druge namene. Naj pripomnimo š« to. da je abarit prav za prav posebna zlit-na iz treh kovin, platina, kobalta in germanija v določenem razmerju. KNJIGARNA "GLAS NARODA 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: Stritarjeva Anthologija ,trda vez .90 broš........................80 Sisto Šesto. |>ovest iz Abrucev .. .30 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ........................30 Stric Tomova koča ..............50 Študent naj bo, V. zv............35 Sveta Genovefa .................35 Sveta Notburga .................35 Sredozimci, trd. vez. broš...... .60 .40 Spisje, male povesti ............ .35 Svitanje (Govekar) ............1.— Stezosledce ......................30 Šopek Samotarke .................35 Spomini jugoslovanskega dobre- volra, 1914—1918 ............1.25 Slike. .Mož s raztrgano dušo 1.— Sveta noč ........ ..............30 Svetlobe in sence .............. 1.20 SHAKESPEAREVA DELA: Marhbet, trdo vez..............90 broširano....................70 Othelo ..........................10 Sen Kresne noči ...............70 (53------.----gfe Ep fettanii parniitfe* ♦ SitiDping f 2iva tarča SPLOŠNA KNJIŽICA: St. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, ivzirna povest, 104 str., broširano .....................' St. 2. < Rado Murnik) Na Bledu, j izvirna povest. 181 str., broš... .50 št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska igrama v 4 dej., broš. 100 strani .....................35 Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, izbrane pesmi, 184 str., broširano..................... .50 Št. 5. (Fran Milčinski) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina veselomodre črtice I., 71! strani, broširano .................25 Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš........... .35 Štev. S. Akt. štev. 113...........75 $obro naklonjena afe Kako se potuje v stari kraj in naza? v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati ▼ rta* ri kraj, je potrebno, da je poučen • potnih Ustih, prtljagi ln drugih stvareh. V sled naše dolgoletne Izkušnje Yam ml za in o rem o dati najboljša pojasnila ln priporočam«, vedno le prvovrstne brzopamlke. Tudi nedržavljanl aamorejo potovati ▼ stari kraj, toda preskrbeti ■! morajo dovoljenje ali permit la Washingtona, bodisi za eno leto ali • mesecev ln se. mora delati prošnjo ▼saj en mesec pred od potovanjem is to naravnost v Washington, D. O., na generalnega naselnLSkega komisarja. Glasom odredbe, kf je stopila ▼ veljavo SL julija 1926 se nikomur več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti lokat vsak prosilec osebno, bodisi t najbližji naselnlški u-rad ali pa ga dobi v New Yorkn pred odpotovanjem, kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastna odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA Od prvega Julija je v veljavi m-vi ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave samorejo ameriški državljani dobiti svoje Sen« ln neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole s katerimi so bile pred L Junijem 1928. leta poročene, laven kvoto Jugoslovanska kvota znaša Be v«. Ono 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so opravičeni sta-rlšl ameriških državljanov, možj« amerifikih državljank, ki so se p« L junija 1928. leta poročili ln po-Uedelci, oziroma žene ln nepore-5enl otroci izpod 21. leta onih n*-državljanov, ki so bili postavil« pripuSčenl v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, neča> UnJ itd., Id spadajo v kvoto bras ▼sake prednosti t Isti, pa as ni sprejema nlkaklh profenj aa s art rlkanaks vlasja. St. 0. (t'niv. prof. dj\ Frane Weber. ) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš......... Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Tcrnoue, rilijefna karikatura in minulosti, 55 str., broš. ........ št. 11. (Povel Golia) Peterčkove posled.ije sanje, božična i>ovest v 4 .slikab, 84 str., bruš....... Št. 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 01 str., broš.......... Št. 13. (V. M. Garšin) Nadežda Nikola je vna, roman, poslovenil U. Žun, 112 tsr , broš. ..._____ Št. 14. (Dr. Kari Engliš) Denar, narodnogospodarski spis, poslovenil dr, Albin Ogris, 230 str., broš.......................... Št. 15. Edmund in Jules de Gon-court, Renee Mauperin........ Št. 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., broš......... Št. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str............. Št. IS. (Ju rosi. Vreli lick v) Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .. 9. mala: Muenchen, Boulogne Bur Mer. Bremen Berlin, Cherbourg. Bremen 10. mala: lie de France, Havre. (Glavni pomladanski izlet.) Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Majestic. Cherbourg Arabic. Cherbourg Antwerpen Karlsruhe, Boulogne Sur Mer. Bra men Republic. Cherbourg. Bremen 11. mala: Mlnnewaaka. Cherbourg Albert. Ballin. Cherbourg. Ham burg Conte Blancamano, NapolL Genova 13. maja: Reliance. Cherbour*. Hamburg 15. maja: Parla, Havre Berengarla. Cherbour« President Rooaeve't. Cherbourg. Bremen 17. maja: New Amsterdam. Boulogne Sut Mer. Rotterdam Olympic. Cherbourg Lapland. Cherbourg. Antwerpen Minnesota. Boulogne Sur Mer Columbus, Cherbourg. Bremen Roma. Xapoll. Genova 18. r-aia: St. Louis. Cherbourg. Hamburg 22. mala: President® Wlson. Trat (Izlet) Mauretanla, Cherbourg George Washing-tun. Cherbourg Bremen 23. maja: Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen 24. maja: France, Havre Veendam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Homeric. Cherbourg Pennland, Cherbourg. Antwerpen 25. mala: - Mjnnetonka. Cherbourg New Yprk, Cherbourg, Hamburg Leviathan. Cherbourg Conte Grande. N^doIL Genova 29. mala: ' Aqultanla. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 30. mala: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg. Bremen 31. mala: lie de France. Havre (Izlet) Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus. Napolt. Genov* t«, junija: Parla. Havre (IZLET) 19. Julija: ' lie Qe France. Havre (IZLET) fi DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot xa' notovanja na ogromnih oarnikih: lie de Prance 10. maja, 31. maja zv.) (Ob polnoči) Paris 15. maja; 7. innija. 11 :20 zv (<>b pulnofl) France 24. maja; 13. junija (Ob polnoči) (6. zv.) Najkraj&a pot po Železnici. Vsakdo Je v posebni kabin! t vsemi miKlernl-mi udobnosti — Pijača ln slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vpra&ajte kateregakoli pooblaščenega agenta aH FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. UHOIRWOOO-* UKOCMWOOD, M. T berlinskem frledališihi nastopa mlad poljski kmet, v katerega streljajo z lokom puščice. Puš-i čice se mu zad-irajo globoko v t»*lo, ]>;i ne pušrajo nikakih ran. kar celo zdravnike zelo jirest-neča. Št. 59. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, I. tlel ..........1.— Stev. GO. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, II. del ____ .23 £t. 61. (Golar) Bratje in sestre Št. 62. Idi jot, I. del. (Dostojevski) St. til. Idijot, II. del .......... Št. 64. Idijot. III. del.......... Štev. 63. Idijot. IV. del ...... Vsi 4 deli .......... 1,- .75 .90 .90 .90 .90 3.25 I Št. GG. Kamela, skozi uho šivan* •301 ke, veseloigra .................45 .30 i Slovenski pisatelji II, zv. * Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Čr-tiee ........................ 2.50 80 Slovenski pisatelji IV. zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljen] bog, Pomlad ...............2.50 .40; WHITE STAR LINE VAM NUDI VOŽNJO V JUGOSLAVIJO v udobnosti in brez skrbi. Da. — časi so se izpremenili Sedaj lahko potujete v staro domovino v udobnosti in brez ekrbi, četudi niste milijon: r. Treba je le. da se pridružit« nužemu IZLETU V JUGOSLAVIJO 22, junija na S. S. MAJESTIC največjem parniku sveta in deležni boste najbolj prijetne vožnje Mr. Josip Mihelic iz Cleveland, Ohio, bo vodil ta izlet. To se pravi, da bo spremljal potnike prav ...................60 R. U .R. drama v 3 dejanj m s predigro. (Čepek), ve«. ...........45 Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 Ujetnik care vine, veseloigra v 2. dejanjih .................... JO Po 12 letih, 4 dejanja Zbirka ljudskih iger: !Z naših gora ..................i._ 13. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. j ..Neža, Sanje ...................00 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije device, Marijin otrok ........ JO 14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška deklica. Materin blagoslov ____ 30 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža .............30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ...............30 PESMI IN POEZIJE: Afcropolis in Piramide ........ broširano ................... Azazel, trdo vez................. Balade in romance, trda vez...... Bob za mladi zob, trda vez .... Gregorčičeve poezije ............ Godec: Pored narodnih pravic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) — Trdo vezano ............... Ketejeve poezije .trda vez......!. Kraguljčki (Utva) ............ trdo vezano ................ Moje obzorje, (Gangl) ....... Narodna pesmarica ____..... .80 .80 1,— 1.25 .40 JO .75 1.10 .65 JO .1.25 .40 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto. "GLAS NARODA" 62 Cortlandt Street New York