------ 37 ------ Dopisi. Iz Velikovea na Koroškem. /. — Kakošno je v nekterih krajih še materijalno stanje učiteljev, kaže najbolje sledeča dogodba. Učitelj pri sv. Walburgi je moral zavoljo hude bolezni, ki ga je nadlegovala že dolgo časa, od učiteljstva odstopiti; občina mu hvalevredno obljubi v počitku podpore, stanovanje itd. Al vse bilo je le obljuba, spolnila ni nič. Imenovana občina se združi z drugo, da veča postane. Skoro je nastalo vprašanje: ali ima tudi zdaj še obljuba zavoljo učitelja veljavo? Okrajna gosposka je odgovorila, dž,; učitelja so pa vendar-le pošiljali od hiše do hiše in zelo slabo se mu je godilo. Tako daleč ga je ta stiska pripravila, da ves zmotljen po svojih nadlogah je žugal z ognjem, ako se mu kmalu življenje ne zboljša! In res, ko se to ne zgodi, zažge pohištvo županovo. Obsojen je zdaj za pol leta v zapor, ker je preiskava raz-odela, da je kriv tega djanja. Ta kazen bila mu je pa premajhna, zato je sam prosil podaljšanja, videvši, da mu ni mogoče živeti, kedar prestane zapor, kajti kakor berača so ga od hiše do hiše potiskovali v zahvalo, da je (kakor soseščani sami tega ne tajijo) šolsko mladino dobro odgojeval in vodil. Tako se zdaj godi 60 let staremu možu, kteri v zaporu Čaka rešiteljce — smrti! — Nedavno je sodnija zgrabila celo družbo, ktera je denar ponarejala in menda veliko takega že med ljudstvo spravila. Našlo se je pri njej mnogo orodja, kakor tudi še ne izdelanih bankovcev. — Vreme je kaj čudno in bolnih ljudi dosti. Zima je huda in siromake zel6 tlači. Zaslužka ni, da bi si mogli drv kupiti. Bog pomozi! Iz Trsta. (Nekaj o Slovencih tržaške okolice.) V.— Ti ljudje so bili od nekdaj, in so še vedno vrli, zvesti in zanesljivi varhi tržaškega mesta, kjer se pogostoma godijo hudodelstva in mnogotere nespodobna djanja vrste. Ta služba, kakor tudi delo pri zidarstvu, kame-narstvu itd. v mestu jim sicer nosi kak dobiček; al koliko jim znaša? Pač malo si utegnejo reveži ž njim pomagati. Kar se pa njihovih zemljišč tiče, ne moremo zakrivati tega, da se nekaj časa preveč zanemarjajo, ker gospodarji nimajo potrebnih pripomočkov, da bi jih bolje obdelavali. Zelo škodljiva je sicer pa tudi starodavna navada, da po smrti vsacega posestnika se razdeljujejo med vse otroke, tako, da na zadnje ne bo dobil eden še toliko prostora, da si bajtico sezida. Kam bo pač to peljalo? In kako je pri tacih okoliščinah tudi mogoče, da revno to ljudstvo napreduje v omiki? Zato vidimo pa tudi v tem oziru nektere prikazni, ki so res žalostne. Da si kakor si bodi narodu pot zlajša do duševnega izobraženja, treba, da se poprej pot napravi do telesnega in materijalnega blagostanja. Prav v ta namen je zadnjič nek tukaj sen časnik poslancem deželnega zbora resno priporočal tudi naše -— Slovence. Bode li to kaj pomagalo? ----- 38 ----- Iz Trsta. (Kupnja in prodaja v Trstu. — Opomin tujcem.) V. — VeČina trgovcev druzih mest, saj kakor je meni znano, ima vse hvale vredno navado, da prodaja svoje blago po stanovitih cenah. Po tem se ni treba pogajati pri kupnji s trgovcem. Al tukaj v Trstu saj povsod ni taka. Ako človek ne ve, kako da ima pri tem ravnati, ali kaka da je tu navada, lahko je prekanjen, zlasti Če je tujec. Naj to spričam. Nedavno pride v Trst tujec K—. Hod6 po mestu se svojim znancem M—, ki dobro pozna Trst in njegove trgovce, razodene mu željo kupiti si britvo. Gresta k trgovcu, ki prodaja nože in britve. Tujec si zbere britev. „Ko-liko velja?" ga popraša. „4 forinte je zadnji kup", mu odgovori. Obrnivši se k znancu, ga tihoma popraša, kaj da n}u se pozdeva? „Obljubite mu 70 soldov" — mu zašepeče v uho. „Kako je to mogoče?" — „Le ponudite mu toliko; bote že videli." In res mu obljubi 70 soldov. Trgovec moleč položi britvo zopet na svoje mesto. „A1 jo bote dali?" — „Za to ceno ne." Tujec, na migljej znanca, se obrne in gre proti vratom. „Cujte, za 3 for. in 50 soldov vam jo dam." — „Saj sem vam že djal!" — „Pa za tri?" „Tudi ne." Naposled jo d& za en forint! — Neki žid (jud) pride s precej lepo suknjo v pisarnico k gosp. G— in mu jo ponuja za 26 for. Uradnik G—, ki ga ni bila volja kupiti suknje, mu obljubi 9 for., da le odpravi sitnega juda. Dal jo je za — devet forintov! — Tako se pogostoma godi v Trstu. Tedaj pozor, tujci! Od Mure. — 1848. leto je najprvlje porodilo slovenski pastirski list za Slovence v sekovski vladikovini. Prece bahati nemški vladika Zengerle, bivši menih, ob-iskovaje slovenske vernike propovedoval je čisto slovenskemu ljudstvu v švabski nemščini. Slovenski duhovniki pred 1848. so si nemške liste nekako predelovali in krojili največkrat po šepavih kolomerih. Cas je pritisnil in primoral nemškega vladiko sekovskega, da je dajal sloveniti spise namenjene prostemu slovenskemu ljudstvu, toda bogoslovci početniki v učenji slovenskega jezika rodo so tolmačili vladikove misli, posebno Rauscherjeve. Predzadnji vladika sekovski, lani umrli, počel se je učiti slovenščine ter je do 1855. leta dotle dognal, da je mogel napisani govor pogrešno prebirati, in vendar ljudstvo, slušajoče od nemškega vla-dike v lagodnem izgovoru (na pr. reznica namesti resnica) povse prosti poduk na glas se je radosti jokalo. Toliko ljubi narod domačo besedo. Od 1859. leta pridruženi sekovski Slovenci labodski vladikovini dobivali smo pastirske listove v krasni skladnji slovenski do 1862. 1., da si tudi oblika ni vselej odgovarjala, in vsakokratno branje Slomšekovih izdelkov privabilo je solze, ker Slomšek je poznal narod, njegove šege in jezik do jedra, kakor menda malokteri visi pastir. Od one dobe dobivamo tudi nekše slovenske pastirske listove, kterih priliČnosti po notranji veljavi ne tajimo, toda oblika je toliko hrapava, da se v nji nikakor ne dd gibati; besede so z večine slovenske, slog pa nemški ali Bog vede kaki, — odtod nerazumljivost. Čakamo že pet let, toda brez sadu; ne zrna ni o napredku v jeziku. Bere Slomšekove pastirske listove zdelo nam se je, kakor bi se šetali po prijetno in ugodno urejenem in nadelanem vrtu, nahajajoči vse primerno ustrojeno, sedaj pa ima podobo, kakor bi klamoterili po trnatem in ko-pinjskem grmovji. Vsakdo našincev ve, kako lično se piše slovenski jezik dandanes v Časnikih in druzih knjigah in pismih ; po pravici tedaj zahtevamo in moramo zahtevati od vsake očitne, bodi-si vladne ali cerkvene oblasti, slovenski in pravilni slog. Kaj bi, na priliko, graške vladikovine Nemci rekli, če bi se jim v taki posodi streglo z božjimi nauki? Proti tej krivici polagamo prosved. Naj nikdo ne misli, da še danes životarimo v oni mračni dobi, kjer je pojedinec absolutistično vladal samovoljno s tisoč tisočmi kakor z nemo živinico po svoji trmi? Citajte pismo in cerkvene pisatelje: mahoma pozveste, kaka je bila prvotna cerkvena uprava. Dajte Bogu, kar je Božjega, — cesarju, kar je cesarjevega, a tudi narodu., kar je narodovega! In dobro bode na svetu. Idrija. (Iz čitalnice.) Vsem čast. gospodom družbenikom čitalnice naše se naznanja, da čitalnica ima občni zbor dne 4. februarja zvečer ob 7. uri v druž-binem poslopji. Odbor. "V Iz ipavske doline. Čitalnica v Križi ipavskem se odpre že 16. dne prihodnjega meseca namesti 23. Začetek ob 5. uri zvečer. Iz Loke 14. jan. — Tužnega srca naznanjam pre-žalostno novico, da je moj nadepolni brat Cene, teh-nikar 4. leta, v 24. letu svoje starosti 3. dne t. m. za jetiko umrl. Vsem njegovim prijateljem in znancem priporočam rajnkega v molitev in mili spomin. Anton Kunšič, učitelj. Iz Kranja. — V nedeljo 2. februarja ob pol 8. zvečer čestila bode naša Čitalnica se slovesno besedo spomin rojstnega dne Valentina Vodnika. Po besedi bode veliki ples. Iz Ljubljane. Novi minister kmetijstva grof Alfred Potočki je kmetijski družbi iz Dunaja poslal sledeče pismo od 12. dne t. m.: „Poklican po Njih Veličanstvu cesarju na mesto ministra za kmetijstvo, nastopim danes to opravilstvo. Zraven skrbi za kmetijstvo in za vse to, karsevjemas kmetijskim gospodarstvom, spada v moje področje tudi skrb za rudarstvo. Ker nisem novinec o kmetijstvu,*) tedaj čutim važno in težavno nalogo, ki mi je došla s tem opravilstvom in po kteri imam skrbeti za blagor treh četrtin prebivalcev avstrijskih. Vem namreč, da kmetje se radi starega drže, in, kakor je to sicer v druzih obzirih hvalevredno, stavi vendar hitremu napredku v narodnem gospodarstvu mnogotere ovire; vem pa tudi to, da ne dežele ne država nimajo potrebnega denarja, da bi kar po velikanskem načrtu mogel pognati napredek kmetijstva. Ce tudi me navdaja trdna volja, da se ves žr-tujem svojemu poklicu, vendar se moram le tedaj na-djati zdatnega vspeha v delovanji svojem, ako me krepko podpirajo vsi tisti, ki so poklicani sodelovalcem biti v velikem tem delu. Na to podporo se zanašam popolnoma in le tedaj, ako tako podporo dobim, bode mi mogoče, premagati ovire in povzdigniti domače k me-tijstvo in rudarstvo na tisto stopinjo, ktero doseči ste v stanu. Posebno kmetijskim družbam je mogoče pomagati mi v blagem namenu, ker one najbolje ved6, kaj želijo in potrebujejo kmetovalci, pa one tudi poznajo pogreške in slabosti kmetijstva svoje dežele. Naj se tedaj v vseh zadevah , ki se tičejo skupne nase naloge, odkritosrčno in brez ovinkov kar naravnost do mene obrnejo. Zagotavljam jim vselej prijazno in krepko podporo.a — Kmetijski družbi je predsedništvo 26. zbora nemških kmetovalcev in gozdnarjev na znanje dalo, da bode ta zbor letos na Dunaj i in sicer od 31. avgusta do 5. septembra. — (Iz deželnega odbor a J Da se ljudem vstreže, pa tudi za korist deželne blagajnice (kaše) skrbi, zato je deželni odbor oskrbništvu deželne prisilne delavnice (Zwangsarbeitshaus) dovolil, da si sme nakupiti usnja in kar je sicer za čevlje potreba; po takem ljudem, ki dajo v delavnici čevlje izdelovati, *) Gospod minister (Poljak) je menda največi posestnik v Evropi; on ima graj »čine v Galicii, Volhinii in Novi Ruski, kjer ima tudi 7 velikih cukrarnic. ----- 39 ------ ne bo treba drugod usnja in druge priprave kupovati in več potov delati, ker bo vse delavnica po odločeni ceni dajala. — Ker še zmiraj ni duha ne sluha, da bi se deželi naši povrnilo ob francozkih časih jej od cesarske vlade vzeto premoženje ali da bi se jej namesti tega vsako leto plačevalo saj 60.000 gold.7 je naredil deželni odbor prošnjo do novega finančnega ministra , v kterem se prosi, naj na ustavni poti konec stori tej zadevi, ki je tako jasna kot beli dan, pa se že vleče toliko let in zadnjič od 1863. leta, ko se je deželni naš zbor potegnil za-njo. Ker se jej ta denar ne da, so deželi roke vezane, da ne more na korist dežele nič storiti, čeravno je toliko prav krvavo potrebnega. Dežela po pravici mrmra, Če tudi se deželni zbor in odbor na vso moč prizadevata, da bi dežela prišla do svojega in bi nazadnje celo prisiljena bila, vlado tožiti. — Ker ima deželna kaša včasih več ležečega denarja iz ustanovnih zalog(Stiftungsfond), je sklenil odbor, da jej ta denar mrtev ne leži, da nakupuje kranjske obligacije zemljiščine odveze; v ta cilj in konec bode razglasil vabilo, naj taki, ki imajo prodati tacih obligacij, jih prineso deželni kaši. — Da bi se deželni blagajnici polajšalo breme, ki ga jej prizadevajo silni stroški revnih bolnikov v bolnišnici deželni, je odbor ukazal mnogo prenaredeb v jedilih in druzih rečeh. — Ker se mestni zbor brani plačati od leta 1866. in iz prvih kvatrov 1867. leta zaostalih 6025 gold. 60 kr. za bolnike mestne v bolnišnici ljubljanski, je odbor po sklepu deželnega zbora od 1867. leta sklenil prositi c. kr. deželno vlado, naj mestne dohodke dene pod politično sekvestrijo. — C. kr. deželna komisija za odkup in poravnavo zemlji-sčinih servitutov je deželnemu odboru na znanje dala, kar so te servitutne komisije dovršile preteklo leto 1867. Iz tega popisa se razvidi, da do konca 1867. leta je v vsem skupaj 3900 oglasov ali prosinj za presojo (provokacij) z 161.449 pravicami prišlo do deželne servitutne komisije, ktere so se potem izročile v obravnavo 6 dotičnim komisijam, ki so lansko leto dognale 132 oglasov z 6187 pravicami, v vsem skupaj pa do-zdaj 2601 oglasov z 97.924 pravicami, — tedaj še ni rešenih 1299 oglasov z 63.525 pravicami. V vsem skupaj so zdaj na 202.675 oralih gozdov (borštev) in $1.324 oralih druzih zemljišč služne pravice (servitute) odkupljene, poravnane (regulirane) pa na 16.965 oralih gozdov in 12.671 oralov druzih zemljišč. V vsem skupaj so po takem na 313.638 oralih servituti v red djani. (Kdaj bode po takem konec tega dela, ktero deželi toliko stroškov prizadene, ako bo delo tako po polževo napredovalo?!) — Deželni odbor je od sosesk iz Jesenic, Bleda, Gorij, Bistrice, Srednje Vasi in koroške Bele, ktere namestujejo 20.000 prebivalcev, sprejel zaupnico in zahvalnico za to, da je pritrdil predlogu