izvirni znanstveni članek UDK 316.75:373.54(497.4) prejeto: 2004-09-24 REGIONALNE RAZLIKE V VREDNOTAH GIMNAZIJCEV ALI: DO KOD SEGA GLOBALIZACIJA? Marina FURLAN Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, SI-6000 Koper, Gacibaldijeva 1 e-mail: marina.furlan@zrs-kp.si IZVLEČEK S pričujočo študijo sem želela ugotoviti, ali lahko govorimo o skupni vrednotni orientaciji gimnazijcev iz petih kulturno in jezikovno mešanih območij (Prekmurje, slovenska Obala, avstrijska Koroška ter italijansko "Zamejstvo" s Trstom in z Gorico), kjer ob drugih narodih avtohtono živijo tudi Slovenci. Rezultati raziskave kažejo, da so si vrednotne orientacije omenjenih mladostnikov sorodne le glede vrednotnih kategorij, ki so mladostnikom najmanj pomembne, medtem ko je pri ostalih vrednotnih kategorijah (od najpomembnejših do srednje pomembnih) mogoče zaznati večji vpliv različnosti družbenih struktur (vzorci izhajajo iz različnih držav) okolij, v katerih živijo izprašani mladostniki. Ključne besede: mladostniki, vrednote, Schvvartzova lestvica vrednot, medkulturne razlike DIFFERENZE REGIONALI PRESENTI NEI VALORI DEI GINNASIALI OVVERO: FINO A DOVE ARRIVA LA GLOBALIZZAZIONE? SINTESI Con questa ricercha ho voluto scoprire se si possa parlare di un comune orientamento di valori tra ginnasiali provenienti da cinque zone culturalmente e linguisticamente miste (l'Oltremura, Litorale sloveno, Carinzia austriaca e "Regione d'oltreconfine" italiana con Trieste e Gorizia), dove, accanto agli altri popoli, vivono autoctoni anche gli sloveni. La ricerca ha dimostrato che gli orientamenti di questi adolescenti sono affini soltanto nel caso di categorie di valori che essi ritengono meno importanti, mentre per le altre (dalle piü importanti a quelle di media importanza) si registra una notevole influenza da parte delle differenti strutture sociali (i campioni provengono da Stati diversi) deirambiente in cui vivono i giovani intervistati. Parole chiave: adolescenti, valori, Scala di valori di Schwartz, differenze interculturali Marina FURLAN: REGIONALNE RAZLIKE V VREDNOTAH GIMNAZIJCEV ALI: D O KOD SEGA GLOBALIZACIJA?, 303-314 1 UVO D osrednje principe, na osnovi katerih lahko pride do Kljub temu, cla so se razni misleci z vrednotami ukvarjali že od antike naprej (npr. Aristotel, ki je vrline porazdelil v dve skupini: umske in etične, nato zagovor­niki krščanske vere, ki so promovirali vrednote: pul­chrum, verum, bonum, t. j. lepo, resnično in dobro), se je njihovo empirično raziskovanje razmahnilo šele v 60-ih letih dvajsetega stoletja. Glavne zasluge za razmah empiričnega raziskovanja vrednot ima Milton Rokeach. 1.1 Pojmovanje vrednot Kaj pravzaprav so vrednote? Enotne, splošno sprejete definicije vrednot še vedno ni, saj gre za pojav, ki ga avtorji različno opredeljujejo. Razen po stopnji sploš­nosti se opredelitve vrednot med seboj razlikujejo pred­vsem po tem, ali jih posamezni avtorji pojmujejo kot osebne kategorije doživljanja in torej subjektivno doži­vete pojave ali pa za objektivne danosti. K prvim lahko na primer uvrstimo definicijo vrednot že omenjenega Rokeacha, ki meni, da so vrednote "/.../ zaželjeni cilji različne stopnje pomembnosti, ki jih ljudje upoštevajo kot vodilne principe v različnih življenjskih situacijah" (Rokeach, 1973, 51) in opredelitev M. Nastran Ule, ki meni, da "o vrednotah govorimo kot o centralnih živ­ljenjskih idejah, ciljih in normativnih vodilih posa­meznikov, ki nudijo posameznikom oporo in razloge za njihov življenjski stil /.../ si jih posamezniki 'skujejo, sami v sklopu prizadevanj po definiranju osebnega življenjskega stila in prepoznavne osebne identitete" (Ule, 1996, 235). Med druge vrste definicij pa sodi na primer definicija iz psihološkega slovarja The Penguin Dictionary of Psychology (Reber, 1986, 810), s pomočjo katerega ugotavljamo, da je vrednota: "/.../ abstrakten in splošen princip, ki se nanaša na vedenjske sheme zno­traj specifične kulture ali družbe in ga člani te družbe usvojijo skozi proces socializacije ter ga visoko cenijo. Te družbene vrednote, kot jih pogosto imenujejo, tvorijo integracije individualnih in societalnih ciljev." Tudi definicijo J. Muska (Musek, 1994, 206), ki meni, cla so vrednote: "/.../ posplošena in relativno trajna pojmovanja o ciljih in pojavih, ki jih visoko cenimo, ki se nanašajo na široke kategorije podrejenih objektov in odnosov in ki usmerjajo naše interese in naše vedenje," lahko uvrstimo med "objektivne" opredelitve. V tem smislu pomenijo vrednote nekakšne motivacijske cilje. Tako pojmovanje vrednot pa je zelo blizu pojmovanju Shaloma H. Schwartza ter njegovih sodelavcev, ki me­nijo, da se vrednote medsebojno razlikujejo prav glede na motivacijske cilje, ki se v njih odražajo (Musek, 1994; Schwartz, Bilsky, 1987; Schwärt, Bilsky, 1990). Definicijo vrednot, ki sta jo podala Schwartz in Bil­sky, lahko ponazorimo tudi s shemo 1 (povzeto po: Schwartz, Bilsky, 1987, 553). Kot je razvidno iz shematske predstavitve opredelitve vrednot po Schwartzu in Bilskyju, omenjena avtorja tako kot J. Musek menita, da se vrednotni motivacijski cilji razporejajo na več ravneh, obenem pa podobno kot Musek opredeljujeta tudi same vrednote. Vrednote so torej "pojmovanja ali prepričanja o zaželenih končnih stanjih ali vedenjih (v tem primeru bi lahko rekli, da gre za t. i. "terminalne vrednote"; op.av.), ki presegajo spe­cifične situacije, usmerjajo in vodijo izbiro ali pa oceno ravnanj in pojavov (t. i. "instrumentalne vrednote"; op. av.) in so urejena glede na relativno pomembnost" (Musek, 1994, 207; Schwartz, Bilsky, 1987, 551). Glede na to, da nas v pričujočem tekstu zanima obstoj morebitnih podobnosti/razlik med vrednotnimi usmeritvami gimnazijcev iz različnih političnogeograf­skih okolij, bomo na tem mestu omenili še definicijo vrednot, ki so jo že leta 1962 oblikovali Krech, Crut­chfield in Ballanchey (cit. po Musek, 1993), po kateri so vrednote "verovanja" subjektivnega značaja, ki "reflek­tirajo družbeno strukturo /.../, člani družbene skupnosti si jih na široko delijo" (Musek, 1993, 76), kar naj bi pomenilo, da se v vrednotah zrcali družbeni ustroj da- VREDNOTA JE INDIVIDUALNO POJMOVANJE TRANSITUACIJSKEGA CILIA, (terminalnega) (instrumentalnega) KI ODRAŽA INTERESE POVEZANE Z (individualistične) (kolektivistične) (obojne) MOTIVACIJSKIM PODROČJEM IN GA OCENJUJEMO V STOPNJAH (uživanje ... moč) POMEMBNOSTI KOT VODILNO NAČELO V SVOJEM ŽIVLJENJU. (od zelo pomemben) (do nepomemben) Shema 1: Definicija vrednot po Schwartzu in Bilskyju (1987). Fig. 1: The definition of values after Schwartz and Bilsky (1987). Marina FURLAN: REGIONALNE RAZLIKE V VREDNOTAH GIMNAZIJCEV ALI: D O KO D SEGA GLOBALIZACIJA?, 303-314 nega okolja ter da so razlike med vrednotnimi sistemi tem večje, čim večje so razlike med družbenimi struk­turami, medtem ko so si vrednote pripadnikov iste družbe oz. kulture sorodne. Kot smo že omenili v zvezi z raziskavami Schvvartza in Bilskyja, so vrednote tesno povezane z motivacijskimi cilji, ki človeka vodijo tako pri presojanju kot pri rav­nanju. Za motivacijske cilje in z njimi povezane vred­note lahko rečemo, da se razporejajo po več ravneh in tvorijo hierarhično strukturo, ki je med raziskovalci vrednot široko priznana kot način pojmovanja njihove razporeditve znotraj človekovega psihičnega prostora. Tako imamo v Schvvartzevem pojmovanju vrednot na najvišjem nivoju splošnosti dve bipolarni dimenziji vred­not: samopreseganje nasproti samopoudarjanja in kon­servacijo nasproti odprtosti za spremembe, na srednjem vrednotne kategorije oziroma tipe, torej nivo vrednot srednjega obsega, na najnižjem nivoju pa posamezne vrednote (združene v vrednotne kategorije). Slika 1: Schwartzeva prototipska struktura vrednotnega prostora (Schwartz, 1999). Picture 1: Schwartz Prototype Structure of Value Space (Schwartz, 1999). Slika 1 prikazuje Schwartzevo krožno strukturo vred­notnega prostora, v kateri so druga nasproti drugi po­stavljene vrednotne kategorije (tipi), ki so vsebinsko ne­združljive oz. v konfliktnem odnosu, medtem ko se kompatibilne oz. komplementarne vrednotne kategorije nahajajo druga ob drugi. Večja je prostorska oddaljenost med njimi (v katerokoli smer), manjša je njihova kom­patibilnost, kar pomeni, da so vrednotne kategorije, ki se nahajajo na nasprotnih straneh krožne sheme, praviloma nekompatibilne (kar pa vedno ne drži v praksi). Na začetku sta Schwartz in Bilsky (Schwartz, Bilsky, 1987) na podlagi razpoložljive literature o potrebah, so­cialnih motivih in podobnem ter na podlagi Rokeacheve lestvice vrednot teoretično predpostavila obstoj sedmih univerzalnih in motivacijsko ločenih vrednostnih podro­čij, kasneje pa je Schwartz v sodelovanju s Sagivom (Schwartz, Sagiv, 1995) prišel do sklepa o obstoju desetih osnovnih kategorij vrednot, ki so jima jih sugerirali rezultati raziskav, izpeljanih na 155 vzorcih v 55 državah (v vzorec držav so bile vključene države z vseh celin, med ostalimi tudi: LR Kitajska, Avstralija, Brazilija, Izrael, Italija, Japonska, Nova Zelandija, Zimbabve, Poljska itd.). Rezultati raziskave so pokazali, da omenjenih deset tipov vrednotnih kategorij obstaja v večini upoštevanih kultur in da je odnos med posameznimi tipi vrednot v različnih kulturah soroden. V 45 izmed 55 upoštevanih držav je v različnih kulturah enak tudi pomen posameznih vred­notnih kategorij. Medkulturno sorodnost omenjenih po­datkov si Schwartz in Bilsky (Schwartz, 1992) razlagata s tremi osnovnimi človekovimi potrebami (biološke po­trebe, usklajena družbena interakcija in skladno delo­vanje ter preživetje skupin), ki naj bi bile skupne ljudem iz različnih kulturnih in družbenih okolij. Kasneje je Schwartz s sodelavci (Schwartz, 1999, cit. po Furlan, 2001) nekaterim tipom vrednot spremenil naziv, drugim dodal ali spremenil posamezne oprede­ljujoče vrednote, k vsemu pa aprioristično dodal še du­hovne vrednote, ki predstavljajo kategorijo zase, saj naj bi se v prostoru umeščale k vrednotam samopreseganja oziroma k vrednotam konservacije, pa čeprav jih avtorica pričujočega teksta ni zasledila v nobenem iz­med Schwartzevih krožnih prikazov vrednotnega pro­stora - morda zato, ker se ne pojavljajo pri vseh kulturah oziroma zato, ker lahko tudi znotraj iste kulture za­vzemajo različne položaje in s tem tudi različne po­mene. V nadaljevanju bodo naštete Schwartzeve vrednotne kategorije/tipi (z dodatkom kategorije vrednot duhov­nosti, ki je Schwartz prostorsko ni umestil v prototipsko strukturo), motivacijski cilji posameznih vrednotnih ka­tegorij in nekaj primerov vrednot, ki se najpogosteje pojavljajo v omenjenih kategorijah: 1. samousmerjenost (angl.: self-direction); cilji: neod­visno mišljenje, samostojno izbiranje, ustvarjanje, raziskovanje itd.; vrednote: radoveden, izbira lastnih ciljev, neodvisen; 2. stimulacija; cilji: vznemirjanje, novosti, raznolikost; vrednote: raznoliko življenje, vznemirljivo življenje ipd.; 3. hedonizem; cilji: uživanje v življenju in čutnosti; vrednote: uživaštvo, uživati; 4. storilnost (angl.: "achievement" oziroma "dosežki" v: Musek 2000); cilji: doseganje osebnega uspeha z do­kazovanjem družbeno podprte kompetentnosti, iz česar izhaja odobravanje s strani družbe; vrednote: uspešen, inteligenten, ambiciozen ipd.; Marina FURLAN: REGIONALNE RAZLIKE V VREDNOTAH GIMNAZIJCEV ALI: D O KOD SEGA GLOBALIZACIJA?, 303-314 5. moč; cilji: pridobitev družbenega položaja in ugleda ter kontrola (ljudi in virov); vrednota moči obstaja v večini kultur, saj povsod prihaja do odnosov nad­rejenosti/podrejenosti, zato da ljudje to sprejmejo, pa mora obstajati moč kot vrednota; vrednote: družbena moč, avtoriteta ipd.; 6. varnost; cilji: doseganje občutka osebne (npr. zdrav­je) in družbene (npr. državna varnost) varnosti; vred­note: nacionalna varnost, družinska varnost, druž­beni red ipd.; 7. konformriost (predhodno : restriktivna konformnost); cilji: vzdržanje od dejanj, misli ipd., ki niso v skladu s splošno veljavnimi pričakovanji in normami; vred­note: ubogljiv, samodisciplina, spoštljivost do staršev in starejših ipd.; 8. tradicija; cilji: sledenje tradicionalnim pravilom, ki jih družba predpisuje svojim članom, s čimer jih tudi povezuje (tradicija je skupek simbolov in dejanj, ki predstvaljajo skupno izkušnjo določene skupine lju­di); vrednote: spoštovanje tradicije, vernost ipd. 9. dobrohotnost (ožje opredeljen tip vrednot, ki je bil prej imenovan prosocialne vrednote); cilji: dobrobit oseb, s katerimi je posameznik pogosto v stiku (zrela ljubezen, odgovornost, iskrenost itd.); vrednote: po­šten, odgovoren, pravo prijateljstvo, zrela ljubezen ipd.; 10.univerzalizem (prej: zrelost); cilji: motivacijski cilji tega tipa vrednot se pokažejo, ko pride posameznik v stik z osebami, ki niso del njegovega najožjega kroga (kar je sicer značilno za "dobrohotnost"), in se pri tem zaveda, da je pomembno, da vsi delujemo za dobrobit vseh in celotnega planeta; čeprav je lahko ta tip vrednot tuj majhnim in odročnim ter vase za­prtim kulturam, pa v večini ostalih obstaja; vrednote: zaščita okolja, enakost, mir na svetu ipd.; 11 .duhovnost; (primeri vrednot: harmonija, duhovnost ipd.). Na tem mestu naj še omenim, da je uvrščanje duhovnosti med vrednote umestno le, če menimo (kot to trdijo Coles (1990), Niebuhr (1935), King (1954); po­vzeto po Furlan, 2001), da spada potreba po odgovoru na vprašanje o smislu človekovega življenja med osnov­ne človekove potrebe. Kljub temu pa je z druge strani vprašljivo, ali lahko duhovnost res uvrščamo med uni­verzalne vrednote, in sicer iz 3 razlogov: a) razmišljanje o duhovnosti zaradi iskanja življenj­ skega smisla zahteva sposobnost zelo zapletenega in globokega razmišljanja, kar pa ni značilno za širše množice, ki se zadovljujejo z vrednotami tradicije, varnosti in konformnosti, b) različnim skupinam pojem duhovnost pomeni različ­no, kajti sestavljen je iz različnih posamičnih vrednot, c) pojem duhovnosti ni enoznačen (kot so ostale ka­tegorije tukaj upoštevanih vrednot) za vse kulture. Ali torej omenjeni tipi vrednot obstajajo v vseh kulturah, kar naj bi pomenilo, da so univerzalni? Moč, storilnost, tradicija so tipi vrednot, ki so se v raziskavah Schwartza in sodelavcev do leta 1992 (Schwartz, Bilsky, 1992) pojavili v vseh preučevanih državah. Hedonizem, samousmerjenost, univerzalizem in var­nost so se pojavili v 95% držav,v katerih so Schwartz in sodelavci izvajali svoje raziskave do leta 1992 (Schwartz in Bilsky, 1992). Stimulacija, dobrohotnost, konformnost so tipi vred­not, ki so jih Schwartz in njegovi sodelavci odkrili v 90% preučevanih držav. Za razliko od omenjenih se duhovnost ni izkazala kot vrednota, ki bi jo lahko umestili med univerzalne tipe. Schwartz predpostavlja, da zato, ker ljudje iščejo življenjski smisel (motivacijski cilj vrednot duhovnosti) ter zadovoljujejo potrebo po njegovem odkritju tudi skozi druge tipe vrednot. Schwartz (Schwartz, 1992) me­ni, da obstaja več tipov vrednot duhovnosti, ki sestojijo iz različnih skupin vrednot; ti tipi vrednot pa so sorodni v kulturah, ki so si podobne po veri, tradiciji, zgodovini ali drugih vidikih, ki lahko vplivajo na pojmovanje in iskanje življenjskega smisla. Za zaključek je glede strukture vrednot potrebno poudariti, da je potrebno veliko previdnosti pri posplo­ševanju in primerjavi raziskovalnih izsledkov, na kar opozarja že sam Schwartz: "/.../ ne verjamemo, da je katerakoli struktura vrednot lahko resnično univerzalna, kar pomeni, da ne smemo nediskriminirano genera­lizirati na nove vzorce" (Schwartz, 1992, 47). Če na tem mestu začasno privzamemo definicijo kulture kot skupka norm in pravil, ki so v veljavi znotraj nekega družbenega sistema oziroma neke družbe na­sploh, lahko rečemo, da igrajo vrednote zelo pomembno vlogo pri uravnavanju medosebnih odnosov in torej tudi pri uravnavanju odnosov med različnimi skupinami, pri tem pa seveda izhajamo iz prepričanja, da gre pri vrednotah pravzaprav za pojmovanje dobrega in zla, ki ga v danem okolju podpira in odobrava celoten družbeni sistem. V tem smislu vidimo, da se vrednote in kultura dokaj tesno povezujejo in da lahko pričakujemo obstoj nekaterih razlik med vrednotami pripadnikov različnih kultur in sicer to kljub temu, da naj bi po izsledkih Schwartza in sodelavcev obstajala dokaj univerzalna struktura vrednot v smislu obstoječih vrednotnih tipov in odnosov kompatibilnosti/nekompatibilnosti med njimi. Kot meni Zupančičeva (Zupančič, Justin, 1991, 208), ki obravnava vrednote mladostnikov: "V deželah, ki so v kulturnem smislu podobne, imajo mladostniki podobne vrednote. Po svojih vrednotah pa se močneje razlikujejo mladostniki tistih dežel, ki se med seboj kulturno bolj razlikujejo. To seveda jasno pokaže, da na izbor vrednot, ki jih ponotraji mladostnik, močno vpliva kulturno oko­lje". Medkulturne razlike v vrednotni hierarhiji so včasih zelo velike, to pa še posebej velja, če med seboj pri­merjamo tradicionalne kulture ali pa tradicionalno kul­turo z moderno (Zupančič, Justin, 1991). Tako je lahko Marina FURLAN: REGIONALNE RAZLIKE V VREDNOTAH GIMNAZIJCEV ALI: D O KO D SEGA GLOBALIZACIJA?, 303-314 nekaj, kar je v moderni kulturi vrednota in zavzema zelo visok položaj v vrednotni hierarhiji (npr. socialni ugled) katere izmed tradicionalnih kultur (npr. pri nekaterih in­dijanskih plemenih, ki so izrazito kolektivistična), popol­noma neznan pojem ali celo neke vrste "grešna misel". V zvezi s tem Schvvartz meni (Schvvartz, 1992), da se strukture vrednot spreminjajo in razvijajo vzporedno s spreminjanjem družbenih okoliščin, da pa se lahko spre­menijo tudi veliko hitreje, če pride do večjih tehno­loških, ekonomskih, političnih in varnostnih preobratov (tako npr. univerzalizem in vrednoti nacionalna varnost ter družbeni red niso v konfliktnem odnosu v državah, v katerih poteka revolucija proti totalitarnemu ali kolo­nialnemu sistemu). Vendar gre v takih primerih pogosto tudi le za začasno spremembo strukture vrednot, na ka­kršno je na primer v času osamosvajanja Republike Slo­venije naletel Musek (2000) in sicer v smislu nenadnega porasta patriotskih vrednot. 1.2 Razvoj vrednot in vrednote pri mladostnikih Poglejmo si sedaj, kako se vrednotni sistem razvija pri posamezniku in kateri so tisti dejavniki, ki prispevajo k razvoju vrednot. Osnovni predpogoj za oblikovanje vrednotnega sistema pri posamezniku je stopnja kog­nitivne razvitosti, ki omogoča preseganje konkretne ravni miselnih operacij, to pa je stopnja formalno-logičnih operacij. To stopnjo naj bi otroci okvirno dosegali med 10. in 11. letom starosti oziroma na začetku pubertete, kar naj bi pomenilo, da bo mladostnik šele od tega ra­zvojnega obdobja dalje pričel z oblikovanjem lastnega vrednotnega sistema. Kot opozarja P. Lešnik-Musek (Leš­nik-Musek, 1996), so posameznikove zmožnosti formal­no-logičnega mišljenja pomemben pogoj za razvoj vred­not prav zato, ker je za njihov nastanek potrebna spo­sobnost abstrahiranja in generaliziranja, ki se razvije šele v tem obdobju. Človekov vrednotni sistem vsebuje namreč predvsem vrednote, ki se nanašajo na abstraktne objekte, t. j. na pojave, s katerimi posameznik nima di­rektnih, konkretnih izkušenj, ki pa so potrebne za razu­mevanje pojavov na predhodni, t. j. konkretno-logični stopnji razvoja. To obenem pomeni, da otrok, čigar mišljenje se nahaja na nižji razvojni stopnji, ni sposoben vrednostno presojati abstraktnih objektov in torej ne za­dovoljuje osnovnih pogojev za razvoj lastnega vrednot­nega sistema. Poleg družine, v kateri se otrok že v fazi primarne socializacije (od rojstva pa do vstopa v šolski sistem) prvič srečuje z vrednotami in vrednotnimi sistemi druž­be, v kateri živi, spadajo prav gotovo tudi šola in druge izobraževalne ustanove, prostočasne dejavnosti ter me­diji med okolja, ki vplivajo na otrokovo in kasneje mla­dostnikovo kulturno usmerjenost ter s tem tudi na nje­gove vrednote. Poleg obstoječih implicitnih shem, ki jih otrok pridobi prek stika s svojo kulturo in kulturnim okoljem, odkoder jih, ne da bi se tega zavedal, po­notranji, vplivajo na oblikovanje posameznikove vred­nostne hierarhije tudi njegove osebne izkušnje. Če se na tem mestu omejimo na vrtec oziroma šolo kot okolji, ki vplivata na mladostnikovo oblikovanje vrednotnega sis­tema, vidimo, da gre za socialno in kulturno okolje, v katerem vzgojitelji - učitelji skozi vzgojne in izobra­ževalne prijeme mladim posredujejo znanje in izkušnje, posredno in neposredno pa tudi vrednote. Le-te lahko mladi sprejmejo v celoti ali pa le deloma, vsekakor pa so lahko vrednote, s katerimi prihajajo v stik v okviru organiziranega izobraževanja, drugačne od tistih, ki so lastne njihovemu družinskemu okolju. V vrtcih in šolah se namreč mladi srečujejo tudi z osebami (tako vrstniki kot odraslimi), ki izhajajo iz bolj ali manj drugačnih socialnih in kulturnih ozadij, kar pomeni, da so lahko nekatere vrednote, ki jih usvojijo izven družinskega kro­ga, celo v kontrastu z "domačimi", kar lahko predvsem pri mlajših povzroča določene dileme glede "resnične" vrednosti posameznih vrednot. V obdobju, ko so mla­dostniki že sposobni oblikovanja lastnega vrednotnega sistema oziroma v obdobju, ko začnejo vrednote, ki so jih dotlej le prevzemali od odraslih, postavljati pod vprašaj ter se spraševati o njihovem smislu, pomenu ipd., pa začnejo k predhodno prevzetim vrednotam dodajati še vrednote, ki jih sami oblikujejo na osnovi lastnih izkušenj, potreb in želja, ki so značilne za njihovo starost in po vzoru resničnega vrednotnega sistema vrstnikov ter tistega, kar jim pod to krinko ponujajo mediji. Posameznikove vrednote postanejo relativno stabilne šele po trinajstem letu starosti (Zupančič, Justin, 1991), kljub relativni stabilnosti pa se vrednote in vrednotna hierarhija - tako pri mladostnikih kot pri odraslih - spre­minjajo skozi vse življenje. Razlike so opazne tako med starejšimi in mlajšimi mladostniki kot med mladostniki in odraslimi, odraslimi srednjih let in starostniki ipd. Musek ugotavlja (Musek, 2000), da so pomembne razlike med starostnimi skupinami predvsem tiste, ki se povezujejo z vrednotami, ki so odraz dejanskih razlik v življenjskih okoliščinah, bolj ali manj značilnih za do­ločena življenjska obdobja. Življenjska področja, s kate­rimi se veliko ukvarjamo in vanje vlagamo veliko ener­gije, postanejo vrednejša in jih začnemo vrednotiti višje že zato, da sami pred sabo upravičimo trud, ki ga vla­gamo vanje. S tega vidika je na primer povsem priča­kovano, da mlajše odrasle osebe, ki se borijo zato, da si postavijo temelje za uspešno kariero, najvišje cenijo vrednote, ki so povezane z uveljavljanjem, ugledom ipd., mladostniki, ki se v šoli borijo za dober šolski uspeh, v zasebnem življenju pa za lastno mesto pod soncem, pa najvišje cenijo storilnost in samousmerjenost (Furlan, 2001). Prav slednja, ki jo označuje težnja k ovrednotenju lastne individualnosti, lastnih ciljev, rado­vednosti, ustvarjalnosti ipd., pa je tudi sicer že nekje od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja dokaj zna­čilna za mladino - tako drugje v razvitem svetu kot tudi v Sloveniji (Ule, 1996). Kot dokazujejo raziskave (Ule, Marina FURLAN: REGIONALNE RAZLIKE V VREDNOTAH GIMNAZIJCEV ALI: D O KOD SEGA GLOBALIZACIJA?, 303-314 1996; Ule, 2000), so se v devetdesetih letih mladim v Sloveniji zdele najpomembnejše vrednote oziroma vred­notne orientacije, povezane z varnim in mirnim oseb­nim življenjem (družinska varnost, mir v svetu, svoboda mišljenja ipd.), takoj za njimi pa vrednote, povezane z varnostjo na univerzalnem nivoju (varnost naroda, varo­vanje narave, red in stabilnost v družbi ipd.). 2 METOD A 2.1 Udeleženci V raziskavi je sodelovalo 446 gimnazijcev iz zadnjih letnikov gimnazij iz petih različnih političnogeografskih območij: Prekmurja (Slovenija), slovenske Obale (Slo­venija), Trsta (Italija), Gorice (Italija) in Celovca (Avs­trija). Večina (60%) izprašanih gimnazijcev je bila v času izvedbe raziskave stara 18 let (268 dijakov), 17­letnikov je bilo 103 (23,1%), 19- letnikov 47 (kar pred­stavlja 10,5%), 16- in 20-letnikov pa le 28 (6,3%). Pov­prečna starost sodelujočih je bila torej: 17,8 let. 2.2 Hipoteze V okviru pričujoče raziskave sem želela ugotoviti, kakšne so vrednotne prioritete gimnazijcev, ki živijo na območju, o katerem se pogosto govori kot o "slo­venskem kulturnem prostoru". Gre za prostor, v katerem Slovenci živijo kot avtohtoni prebivalci - pa najsi gre za območja znotraj kot tudi izven meja današnje Republike Slovenije. Zanimalo me je predvsem, ali imajo vrednotni sistemi gimnazijcev s teh območij iste prioritete in ali lahko torej z vidika vrednot mladostnikov to območje resnično pojmujemo kot kulturno enovito - vsaj kar se tiče mladostniške subkulture, ali pa se vrednote mla­dostniških skupin med seboj tako razlikujejo, da na preučevanih območjih ne moremo govoriti o skupni vrednotni orientaciji mladostnikov. Z namenom, da bi odgovorila na zgoraj zastavljena vprašanja sem oblikovala naslednji hipotezi: 1. Hierarhije vrednot skupin gimnazijcev iz različnih okolij se med seboj ne razlikujejo. 2. Korelacije med rangi vrednotnih kategorij iz ra­zličnih okolij so statistično pomembne. 2.3 Instrumenti in spremenljivke Za namene raziskave je bila uporabljena Schvvartzeva lestvica vrednot v treh jezikih: slovenščini, italijanščini in nemščini. Uporabljena lestvica je v vseh jezikih razen v nemškem vsebovala 57 vrednot, medtem ko je nemška različica vsebovala eno dodatno vrednoto (le-ta bi se prevedena v slovenščino glasila: "razvajati se" z razlago v oklepaju: "zase storiti kaj dobrega"). Število v lestvici navedenih vrednot torej ni v vsakem okolju enako, ker Schvvartzeve predpostavke dopuščajo možnost prila­gajanja lestvice specifičnim kulturam ter dodajanja spe­cifičnih vrednot v kulturah, za katere so dane vrednote značilne. Navodila za ocenjevanje vrednot sodelujoče opozar­jajo, naj se pri odločanju o položaju, ki ga posamezne vrednote zavzemajo v njihovem življenju, vprašajo: "Ka­tere vrednote so zame pomembne kot vodilo v življenju in katere vrednote so zame manj pomembne?" Sode­lujoči podajajo odgovore na devetstopenjski lestvici (od -1 do 7). Pomeni posameznih stopenj so naslednji: nasprotna nepo­ pomembna zelo izredno mojim membna pomembna pomembna, vrednotam vodilna vrednota -1 0 1 2 3 4 5 6 7 Za računanje končnega rezultata preizkusa je treba najprej ugotoviti, kakšna je struktura vrednot pri danem vzorcu, nakar se seštevajo posamezne ocene pomemb­nosti vrednot, ki se združujejo okoli določenih moti­vacijskih ciljev (oziroma vrednotnih kategorij/tipov), na­kar je na podlagi rezultata možno ugotoviti, kakšna je vrednotna hierarhija določenega vzorca. 2.4 Postopek zbiranja in obdelave podatkov Dijaki, ki so pristali na sodelovanje pri raziskavi, so pri njej sodelovali skupinsko, in sicer med šolsko uro, ki mi jo je odobrilo ravnateljstvo vsake gimnazije posebej. Testatorka sem v vseh primerih najprej glasno prebrala navodila za izpolnjevanje lestvice, v času samega izpol­njevanja pa sem bila dijakom na razpolago za more­bitna dodatna vprašanja. Vsak dijak je lestvico izpol­njeval sam. Sodelovanje v raziskavi je bilo anonimno. V prvi fazi so bili podatki obdelani s pomočjo Guttman-Lingoesove metode multivariantne analize, imenovane "analiza najmanjšega prostora" ali, Smallest Space Analysis (odslej SSA), ki je omogočila umestitev posameznih vrednot v vrednotne kategorije za vsako okolje posebej. Sledil je izračun srednjih vrednosti vred­notnih kategorij za vsako posamezno okolje, kasneje pa še rangiranje vrednotnih kategorij glede na okolja in izračun korelacij med vrednotnimi orientacijami gimna­zijcev iz posameznih okolij. 3 REZULTATI I N DISKUSIJA 3.1 Združevanje vrednot v vrednotne tipe za nadaljnjo obdelavo podatkov Na podlagi SSA analiz sem posamezne vrednote združevala v vrednotne tipe po principih, ki jih opisuje Schwartz. O b upoštevanju rezultatov 36 medkulturnih raziskav, na katerih so Schwartz in sodelavci uporabili Schwartzevo lestvico vrednot (Schwartz, 1992), sem to­rej posamezne vrednote vključila v določene vrednotne Marina FURLAN: REGIONALNE RAZLIKE V VREDNOTAH GIMNAZIJCEV ALI: DO KOD SEGA GLOBALIZACIJA?, 303-314 kategorije le, če so se v omenjenih raziskavah znotraj le-določen vrednotni tip, v primeru drugih vzorcev pa sem teli pojavile vsaj 25-krat (Schvvartz, 1992, 29 in 30). jih iz nadaljnje obdelave izpustila, ker se njihova ume- Kot je bilo že omenjeno, se v posameznih vzorcih stitev ne sklada s Schvvartzevimi kriteriji. vrednote razporejajo različno, tako da sem iste vrednote Empirična razporeditev vrednot po vrednotnih tipih v primeru nekaterih vzorcev upoštevala in jih umestila v je torej za posamezna okolja naslednja: Tabela 1: Prikaz umestitve vrednot po vrednotnih tipih (kategorijah) za podatke, zbrane na Slovenski Obali. Table 1; Presentation of value scale by value type (category) for data gathered in Slovene Littoral. KATEGORIJE VREDNOTNI TIP POSAMEZNE VREDNOTE VIŠJEGA REDA (motivacijsko področje) samopoudarjanj e moč bogastvo, avtoriteta, moč storilnost sposoben, uspešnost odprtos t z a hedonizem zadovoljstvo, uživati, uživaštvo sprememb e stimulacija razburljivost, pestrost, drzen samousmerjenost ustvarjalnost, svoboda, neodvisen, radovednost samopreseganj e univerzalizem narava, ekologija, enakost, socialna pravičnost, svobodomiseln dobrohotnost in tradicija pošten, pomagati, lojalen, odpuščanje; skromen, zmeren, sprijaznjen, vernost konservacij a konformnost spoštljiv, vljudnost, ubogljivost, samodisciplina varnost nacionalna varnost, socialni red, urejenost, družinska varnost Tabela 2: Prikaz umestitve vrednot po vrednotnih tipih za podatke, zbrane v Trstu in v Gorici. Table 2: Presentation of value scale by value type for data gathered in the Trieste and Gorizia regions, Italy. KATEGORIJE VREDNOTNI TIP POSAMEZNE VREDNOTE VIŠJEGA REDA (motivacijsko področje) samopoudarjanj e moč bogastvo, avtoriteta, mnenje, moč storilnost prizadeven, uspešnost, sposobnost, vpliven odprtost za samousmerjenost lastni cilji, neodvisen, radovednost, ustvarjalnost spremembe samopreseganj e duhovnost harmonija, smiselnost, duhovnost univerzalizem in narava, modrost, lepota, enakost, mir, soc.pravičnost, ekologija, dobrohotnost svobodomiselen; odpuščanje, pošten, lojalen, odgovornost, pomoč drugim konservacij a konformnost samodisciplina, ubogljivost, spoštljiv tradicija vernost, zmeren, sprijaznjen varnost urejenost, družinska varnost, nacionalna varnost Tabela 3: Prikaz umestitve vrednot po vrednotnih tipih za podatke, zbrane v Prekmurju. Table 3: Presentation of value scale by value type for data gathered in the Prekmurje region, Slovenia. KATEGORIJE VREDNOTNI TIP POSAMEZNE VREDNOTE VIŠJEGA REDA (motivacijsko področje) odprtos t z a samousmerjenost lastni cilji, radovednost, neodvisen sprememb e stimulacija drzen, pestro živi j., razburljivo ž. samopoudarjanj e moč moč, bogastvo, avtoriteta storilnost prizadeven, uspešnost, sposoben konservacij a tradicija sprijaznjen, ubogljivost, zmeren konformnos t i n vljudnost , spoštljiv , samodisciplina ; puščanje , lojalen , pošten , samopreseganj e dobrohotnos t pomagat i duhovnost smiselnost, duhovnost univerzalizem svobodomiselen, ekologija, socialna pravica, enakost, mir, modrost, narava, lepota konservacija varnost druž. varnost, nac. varnost, soc. red, vzajemnost Marina FURLAN: REGIONALNE RAZLIKE V VREDNOTAH GIMNAZIJCEV ALI: DO KOD SEGA GLOBALIZACIJA?, 303-314 Tabela 4: Prikaz umestitve vrednot po vrednotnih tipih za podatke> zbrane v Celovcu. Table 4: Presentation of value scale by value type for data gathered in Klagenfurt, Austria. KATEGORIJE VREDNOTNI TIP POSAMEZNE VREDNOTE VIŠJEGA REDA (motivacijsko področje) samopoudarjanj e moč avtoriteta, moč, bogastvo storilnost uspešnost, sposoben, vpliven, prizadeven hedonizem zadovoljstvo, uživati, uživaštvo odprtost za stimulacija razburijivost, pestrost, drzen spremembe samousmerjenost svoboda, neodvisen, lastni cilji, ustvarjalnost samopreseganje univerzalizem in narava, ekologija, lepota, enakost, svobodomiselen, mir, soc. dobrohotnost pravičnost; odpuščanje, pomoč drugim, pošten, odgovornost, lojalen konservacij a tradicija sprijaznjen, vernost,tradicija,zmeren, skromen varnost socialni red, nacionalna varnost, urejenost Tabela 5: Srednje vrednosti vrednotnih kategorij preizkušancev po posameznih okoljih. Table 5: Average values of value categories of the students tested in individual regions. V M S SA T K DU U U + D ST H K + D D + T Obala 4,40 2,10 5,13 4,91 4,01 4,40 3,88 4,35 3,71 Trst 4,22 2,26 4,00 4,67 2,75 3,78 4,61 4,51 Gorica 3,87 1,87 3,63 4,61 2,04 3,64 4,58 4,66 Celovec 3,67 1,99 4,16 5,29 2,73 4,84 3,95 4,97 Prekmurje 4,04 2,44 4,94 4,62 3,50 4,28 4,37 4,20 4,57 LEGENDA: H : hedonizem; S : storilnost; M : moč; V : varnost; K : konformnost; T : tradicija; D : dobrohotnost; U : univerzalizem; ST : stimulacija; SA : samousmerjenost; DU : duhovnost; U + D : univerzalizem in dobrohotnost; K + D : konformnost in dobrohotnost; D + T : dobrohotnost in tradicija. Tabela 5 prikazuje srednje vrednosti, ki so jih gim-ocenili tudi izprašanci iz Prekmurja) za gimnazijce s nazijci dosegli v posameznih vrednotnih kategorijah v slovenske Obale, ki jim očitno sposobnost, uspešnost in vsakem okolju posebej (slovenska Obala, Trst, Gorica, druge vrednote, ki bi jih lahko uvrstili mednje, veliko Celovec, Prekmurje). V skladu s pričakovanji, ki izhajajo pomenijo. Glede na to, da so bili v raziskavo vključeni iz teorije, se določene vrednotne kategorije v nekaterih predvsem maturantje, je razumljivo, da zavzemajo vred­okoljih sploh ne pojavljajo (npr. tradicija, duhovnost, note storilnosti pomembno mesto predvsem v vrednostni hedonizem itd.), medtem ko se v drugih okoljih ne orientaciji maturantov iz Slovenije, kjer je vpis v željene pojavljajo samostojno, pač pa v kombinaciji z drugo univerzitetne programe v veliki meri odvisen od posa­vrednotno kategorijo, s katero se tako tesno prepletajo, meznikovega uspeha v srednji šoli in na maturi. da tvorijo sestavljeno kategorijo vrednot (npr. D + T, K + Najmanj cenjeni tip vrednot so vrednote moči, ki jim D itd.). najnižjo povprečno numerično vrednost pripisujejo Iz tabele 5 je mogoče videti tudi, da je kategorija izprašanci iz Gorice. samousmerjenosti med vsemi kategorijami v vseh obrav­navanih okoljih dosegla najvišjo povprečno vrednost 3.2. Hierarhije vrednot po posameznih okoljih (pripisali so ji jo izprašanci iz Celovca) in da drugo najvišje povprečje dosega kategorija storilnosti, ki je ob-Na podlagi podatkov iz tabele 6, je mogoče videti, enem najbolj cenjena vrednotna kategorija na slovenski da prihaja med posameznimi vzorci do precejšnjih raz-Obali. Visoka (najvišja v Celovcu) povprečna vrednost hajanj ne le glede na tipe vrednot, ki se pojavljajo v pri samousmerjenosti potrjuje spoznanja o pomenu, ki posameznih okoljih (kar je razvidno že iz tabele 5), pač ga imajo za "današnjo" mladino možnost samostojnih pa tudi glede stopnje pomembnosti, ki jo posameznim izbir, ustvarjalnost, svoboda izražanja ipd., ki se kaže pri vrednotnim kategorijam pripisujejo gimnazijci iz raz­vseh vzorcih, medtem ko je visoko povprečje pri ličnih okolij. kategoriji storilnosti dokaj specifično (zelo visoko so ga Marina FURLAN: REGIONALNE RAZLIKE V VREDNOTAH GIMNAZIJCEV ALI: DO KOD SEGA GLOBALIZACIJA?, 303-314 Tabela 6: Pozicije, ki jih znotraj posameznih okolij na lestvici rangov zavzemajo vrednotne kategorije. Table 6: Rank positions on the value scale held by value categories within individual regions. OKOLJA SLOVENSK A OBAL A TRS T GORIC A CELOVE C PREKMURJ E Vrednotne kategorije V 3,5 4 4 6 7 M 9 8 8 8 9 S 1 5 6 4 1 SA 2 1 2 1 2 T 7 7 7 8 K 6 6 5 DU 2 3 5 U 3,5 4 U + D 3 1 3 ST 7 5 6 H 5 2 K + D 3 D + T 8 (Za legendo glej tabelo 5) Največje soglasje glede pomembnosti/nepomemb­nosti kategorij je mogoče zaslediti pri vrednotnem tipu samousmerjenosti, ki pri vseh vzorcih zavzema prvo ali kvečjemu drugo mesto v hierarhiji vrednot, pri vred­notah moči, ki jih gimnazijci iz vseh okolij uvrščajo med najmanj pomembne vrednote, in pri vrednotah tradicije, ki jih v vseh okoljih najdemo na predzadnjem mestu vrednotne hierarhije. Glede ostalih vrednotnih kategorij je skladanje med izprašanci iz različnih okolij manjše. Podobnosti je mogoče zaslediti predvsem pri vzorcih, ki izhajajo iz iste države, kar potrjuje izsledke drugih avtorjev, ki ugotavljajo, da so razlike med vrednotnimi sistemi tem večje, čim večje so razlike med družbenimi strukturami, v katerih bivajo izprašane osebe. Tako je mogoče videti na primer: - da so vrednote storilnosti na prvem mestu po po­menu bodisi pri vzorcu s slovenske Obale kot pri vzorcu iz Prekmurja, medtem ko se pri ostalih vzorcih nahajajo precej nižje v hierarhiji; - da kljub nekoliko spremenjenemu vrstnemu redu prva tri mesta pri obeh vzorcih iz Italije zavzemajo vrednote samousmerjenosti, duhovnosti ter sestav­ljena kategorija vrednot univerzalizma in dobrohot­nosti (U + D); - da so pri obeh vzorcih iz Italije vrednote varnosti na četrtem mestu ipd. Na podlagi povedanega je torej možno sklepati, da prva hipoteza, ki sem jo oblikovala v pričujoči študiji in po kateri se hierarhije vrednot skupin gimnazijcev iz različnih okolij med seboj ne razlikujejo, drži le glede vrednotnih kategorij, ki se nahajajo na obeh ekstremih vrednotne hierarhije, t. j. glede najbolj in najmanj pomembnih vrednotnih tipov, ne drži pa za vrednotne kategorije, ki so za izprašance srednjega pomena. Pa poglejmo, kako je dobljene empirične podatke možno razložiti na podlagi dognanj nekaterih drugih avtorjev. Coleman in Husen (Ule, 1996) sta v osemde­setih letih prejšnjega stoletja ugotovila, da sta se sredi osemdesetih let med mladino v razvitih družbah pojavili dve glavni vrednostni usmeritvi: ekspresivna (najpo­membnejše so vrednote, ki omogočajo samoizpolnitev, samoizražanje, možnosti svobodne izbire, kakršne so na primer: varnost, široka izobrazba ipd.) in informacijska (prevladujejo vrednote, ki so na različne načine pove­zane z značilnostmi informacijske tehnologije; sem spadajo uspeh, tekmovalnost, pripravljenost na tveganje, delo kot vrednota itd.). Če si naše, na osnovi Schvvart­zevega pristopa zbrane rezultate, razlagamo ob upošte­vanju njunih ugotovitev, vidimo, da sicer v vseh pre-učevanih okoljih prevladuje nekakšen "vrednotni miks", kot sta ga imenovala že Coleman in Husen (Ule, 1996), kljub temu pa je možno v zabeleženih hierarhijah zaslediti nekakšno težnjo k lateralizaciji tudi pri vzorcih, zajetih v raziskavo. Pri obeh vzorcih iz Slovenije (s slo­venske Obale in iz Prekmurja) najdemo na prvih dveh mestih vrednotne hierarhije kategorije iz Schvvartzeve domene vrednot samopoudarjanja in odprtosti, na tret­jem mestu pa nekakšen "miks" vrednot konservacije in samopreseganja, medtem ko pri ostalih treh vzorcih (Trst, Gorica in Celovec) na teh mestih predvladujejo vrednote, ki kažejo na težnjo h konservaciji in k odprtosti za spremembe. Medtem ko lahko pri prvih dveh vzorcih predvsem "po zaslugi" vrednot storilnosti zaslutimo močnejšo težnjo k informacijski usmeritvi, ki vključuje večjo tekmovalno naravnanost, pripisovanje večjega pomena delu in uspehu ter manjšega pomena Marina FURLAN: REGIONALNE RAZLIKE V VREDNOTAH GIMNAZIJCEV ALI: D O KOD SEGA GLOBALIZACIJA?, 303-314 prostemu času, zanimanje za bolj specializirano in po­globljeno izobraževanje in podobno, pa lahko pri zad­njih treh {i/zorci i z Gorice, Trsta in Celovca, torej vzorci, ki izhajajo iz okolij izven slovenskih državnih meja) opazimo, da prevladuje težnja k ekspresivni vrednotni usmeritvi, h kateri po Colemanu in Husenu (Ule, 1996) spadajo: odpor do tekmovalnosti in formalnih avtoritet, široki izobraževalni interesi, potreba po prostem času, močnejša težnja po varnosti itd. Narava omenjenih razlik med preučevanimi vzorci nakazuje možnost, da gre razloge zanje iskati predvsem v do pred kratkim zelo različni politično-družbeni organiziranosti okolij, iz katerih izhajajo preučevani vzorci (na eni strani nek­danji socialistični družbeni ustroj, na drugi pa že de­setletja trajajoči kapitalizem) ter da niti v tem smislu z vidika vrednot ni možno govoriti o enoviti vrednotni orientaciji gimnazijcev. Če se sedaj ne glede na našo prvo hipotezo osre­dotočimo le na podatke, ki smo jih (spomladi 2000) zbrali med gimnazijci iz Slovenije, lahko le-te pri­merjamo še z rezultati raziskav Mladina '98 iz leta 1998 (Ule, 2000). Primerjava (seveda je le-ta lahko le aproksi­mativna, saj je v naši predstavitvi rezultatov prikazana hierarhija vrednot po vrednotnih kategorijah, v prikazu Uletove (Ule, 2000) pa najdemo odstotek odgovorov, po katerih naj bi bile posamezne vrednote za respondente "zelo pomembne") omenjene raziskave z rezultati naših vzorcev iz Slovenije kaže, da je pri slovenski mladini od konca devetdesetih let pa do začetka novega tisočletja prišlo do spremembe težišč vrednostne orientacije v smeri od medosebnih odnosov in družine k višjemu vrednotenju storilnosti in torej aktivnega udejstvovanja, ki jo je Uletova pogrešala pri respondentih iz leta 1998 (Ule, 2000, 185-187). Taka sprememba je morda rezul­tat vedno večje tekmovalnosti na tržišču dela in sprem­ljajočega zavedanja mladih, da je brez visoke storiI­nostne naravnanosti in usposobljenosti težko na delov­nem trgu najti "svoje mesto pod soncem". Visoka uspo­sobljenost pa je še toliko bolj pomembna, če si oseba želi delovno mesto, ki omogoča izražanje ustvarjalnosti, samostojno izbiranje, dovolj prostega časa ipd. Visoko na lestvici se namreč tudi pri "naših" respondentih uvrščajo vrednote, ki kažejo na težnjo po ustvarjalnem življenju, ki naj bi omogočalo možnost samouresniče­vanja, uveljavljanja lastnih izbir, neodvisnosti (vrednote iz kategorije samousmerjenosti) itd. Vrednote, ki spadajo h kategoriji univerzalizma ter k vrednotam dobrohot­nosti pa najdemo med pomembnejšimi vrednotnimi kategorijami bodisi pri slovenskih izprašancih iz naše raziskave kot tudi pri mladih, ki so sodelovali v raziskavi Mladina '98. Gre za vrednote, ki kažejo na pripisovanje visokega pomena dejavnikom, ki prispevajo k indivi­dualni (npr. pravo prijateljstvo) in "svetovni" blaginji (zaščita narave, mir v svetu, modrost ipd.). V tem smislu lahko tudi na podlagi rezultatov, ki smo jih zbrali leta 2000, zaključimo, da se proces individualizacije, ki ga je Uletova (Ule, 2000) med mladimi v Sloveniji opazila v devetdesetih letih, nadaljuje tudi v začetku 21. stoletja - z že omenjeno razliko na področju storilnosti, ki pa je nismo zasledili pri vzorcih izprašancev, ki živijo izven meja Republike Slovenije (pa čeprav so med njimi tudi pripadniki slovenske narodnostne manjšine). Le-ti pripi­sujejo namreč storilnosti manjši pomen, kot ji ga pri­pisujejo njihovi vrstniki iz Slovenije. Ta razlika je lahko posledica razlike v hitrosti prehajanja od manj k bolj tekmovalno naravnani družbi, po kateri se slovenski vzorec razlikuje od ostalih v raziskavo vključenih vzor­cev. Lahko bi rekli, da je med slovenskimi mladostniki v zadnjih letih prišlo do "nenadnega" odkritja storilnosti kot sredstva za boljši uspeh, medtem ko so mladi v ostalih dveh, že dlje časa tržno naravnanih državah, to fazo že "prebrodili". Najbolj izstopajoča podobnost, ki jo je mogoče zaslediti med rezultati iz Mladine '98 in rezultati vseh naših vzorcev je nizek pomen, ki ga mladostniki pri­pisujejo vrednotam tradicije in vrednotam moči. Videti je, da se mladi ob zaključevanju gimnazijske izobraže­valne poti dejansko za ti življenjski področji ne zani­majo. Tudi sicer so vrednote tradicije v nasprotju z mladostniškim iskanjem lastne identitete, področje moči pa spada med tista področja, ki pridobijo na pomenu, ko se z njimi veliko ukvarjamo, vanje vlagamo veliko ener­gije ipd. (Musek, 2000). V obdobju mladostništva po­treba po moči še ni v ospredju, zaradi česar se mla­dostniki z njo ne ukvarjajo in vanjo ne vlagajo lastne energije, zato je tudi ne cenijo visoko. Kot je ugotovil Musek (Musek, 2000), izstopa potreba po moči v zgod­nji odraslosti, ko si mladi poskušajo ustvariti kariero. 3.3 Ali so si vrednotne orientacije preučevanih vzorcev sorodne? Iz tabele 7 vidimo, da obstajajo statistično pomemb­ne korelacije med rangi vrednotnih kategorij nekaterih vzorcev. Statistično pomembno korelacijo najdemo med vrednotnimi rangi s slovenske Obale in Prekmurja, iz Trsta in Gorice ter Trsta in Celovca, iz Gorice in Celovca ter iz Celovca in Prekmurja, medtem ko je prav zanimivo dejstvo, da kljub geografski bližini nismo za­sledili nobene korelacije med vrednotnimi rangi izpra­šancev s slovenske Obale na eni ter izprašancev iz Trsta oziroma Gorice na drugi strani. Vidimo torej, da tudi v tem primeru lahko hipotezo, na katero se nanaša to podpoglavje (2. hipoteza), deloma ovržemo in deloma sprejmemo. Drži namreč, da obstajajo statistično po­membne korelacije med rangi vrednotnih kategorij vzorcev iz iste države (velja bodisi za vzorca iz Slo­venije bodisi za vzorca iz Italije) oziroma iz držav z zgodovinsko sorodnejšim tipom gospodarsko-politične strukture (pomembnost korelacij med rangi iz Italije in Celovca), medtem ko ni statistično pomembnih korelacij med rangi iz okolij z različno tradicijo gospodarsko­ Marina FURLAN: REGIONALNE RAZLIKE V VREDNOTAH GIMNAZIJCEV ALI: D O KOD SEGA GLOBALIZACIJA?, 303-314 Tabela 7: Koreladje med rangi vrednotnih kategorij respondentov iz različnih okolij. Table 7: Correlations between the ranks of value categories of students from different regions. OBALA TRST OBALA 1,000 ,700 TRST ,700 1,000 GORICA ,400 ,905** CELOVEC ,600 ,943** PREKMURJE ,899* ,657 * korelacija je statistično pomembna na nivoju 0,05 verjetnosti. ** korelacija je statistično pomembna na nivoju 0,01 verjetnosti. politične ureditve. Glede na to, da so bili v vseh okoljih v raziskavo vključeni tudi izprašanci, ki so pripadniki manjšin (italijanske na slovenski Obali, madžarske v Prekmurju ter slovenske v Italiji in Avstriji), je morda ključ interpretacije sorodnosti med ugotovljenimi vred­notnimi hierarhijami ravno politika odnosov med večin­skim in manjšinskim narodom v posameznih okoljih. Le­ta je namreč sorodna na celotnem ozemlju Republike Slovenije (dokaj odprta manjšinska politika z uradno priznano dvosmerno dvojezičnostjo in torej manjšim pritiskom na pripadnike manjšine ter manjšo stigma­tizacijo dvojezičnosti kot uradno priznanega pojava), medtem ko se od slovenske razlikuje v obeh "za­mejstvih" (v Italiji in Celovcu), ki pa kažejo znake medsebojne podobnosti (enosmerna dvojezičnost, ki velja le za pripadnike slovenske manjšine, bolj izrazita trenja med narodnostno manjšino in veČino ipd.). Iz povedanega je torej možno zaključiti, da tedaj, ko govorimo o hierarhiji vrednot gimnazijcev (paziti mora­mo namreč, da rezultatov neupravičeno ne posplošu­jemo na celotno populacijo mladostnikov, saj smo v raziskavo zajeli le vzorec gimnazijcev) državni ustroj in manjšinska politika v primerjanih okoljih delujeta bolj od dejavnika geografske bližine med izprašanimi skup­nostmi. O d vsega, kar je bilo doslej povedano, pa odstopa pomembna korelacija med vrednotnimi rangi izpra-šancev iz Celovca in iz Prekmurja, ki si jo na osnovi razpoložljivih informacij in v luči dosedanjih inter­pretacij lahko le težko razložimo. Gre za vzorca, ki živita v različnih državah, sta geografsko gledano od­daljena in si le deloma delita (v Avstriji tisti del, ki pri­pada slovenski manjšini, v Sloveniji pa celoten vzorec) isti jezik: slovenščino. Za boljše razumevanje omenjene sorodnosti vrednotnih hierarhij bi bilo treba izvesti dodatno in bolj poglobljeno raziskavo s ciljem pojasniti visoko korelacijo med omenjenima vrednotnima hierar­hijama. GORICA ' CELOVEC PREKMURJE ,400 ,600 ,899* ,905** ,943** ,657 1,000 ,886* ,657 ,886* 1,000 ,943** ,657 ,943** 1,000 4 SKLEPI Na podlagi rezultatov izpeljane empirične raziskave sklepam, da z zornega kota vrednotnih orientacij in ob upoštevanju odgovorov gimnazijcev ni možno govoriti o enoviti vrednostni orientaciji gimnazijcev iz t. i. "slo­venskega kulturnega prostora" (ki naj bi poleg mla­dostnikov, živečih v Sloveniji, zaobjemal tudi mladost­nike, ki živijo sicer izven meja Republike Slovenije, a še vedno znotraj slovenskih narodnostnih meja). Očitno je namreč, da imajo razlike med družbenimi strukturami, v katerih omenjeni mladostniki živijo, pri oblikovanju njihovih vrednotnih orientacij še vedno večjo vlogo kot globalizacijski trendi, na podlagi katerih bi lahko skle­pali, da "že vsi mladi mislijo in se vedejo enako". Marina FURLAN: REGIONALNE RAZLIKE V VREDNOTAH GIMNAZIJCEV ALI: D O KOD SEGA GLOBALIZACIJA?, 303-314 REGIONAL DIFFERENCES IN THE VALUES OF GRAMMAR SCHOOL STUDENTS OR: WHAT IS THE EXTENT OF GLOBALISATION? Marina FURLAN University of Primotska, Science and Research Centre of Koper, SI-6000 Koper, Garibaldijeva 1 e-mail: marina.furlan@zcs-kp.si SUMMARY The article deals with the problem of adolescents' values in five geographically more or less distant regions (the Prekmurje region, the Slovene Littoral, the Austrian Carinthia, and the Italian Trieste and Gorizia border regions), the common denominator of which is the fact that in these regions both the Slovenes and members of other nations live as autochthonous settlers. The author has based her hypotheses on the premise that the adolescents under study have similar value orientations, since at first glance it seems that the life style of the adolescents from these regions is quite uniform and in this sense marked by globalisation trends. The results of the research have shown that the greatest coincidence regarding the importance/ unimportance of the categories'can be observed in the values related to self-direction (which in all the patterns ranked first or second in the hierarchy of values), the values related to power (considered the least important by grammar school students in all the regions involved in the research), and tradition related values (which can be found in all the regions in the next to last place on the value scale). With regard to other value categories, similarities in the hierarchy of values can be observed mostly in patterns belonging to one and the same country. The influence of the state system on the values of grammar school students from the same country (although from different towns, distant from one another, within the country) is also evident in higher correlations among the ranks of value categories of the grammar school students from the mentioned regions. Key words: adolescents, values, Schwartz's value scale, intercultural differences LITERATURA Schwartz, S. H., Bilsky, W . (1987): Toward a Universal Psychological Structure of Human Values. Journal of Furlan, M . (2001): Mladostnikova osebnost in njegove Personality and Social Psychology, 5, 550-562. socialne vrednote v dvojezičnem okolju. Doktorska di-Schwartz, S. H., Bilsky, W . (1990): Toward a Theory of sertacija. Ljubljana, Filozofska fakulteta. the Universal Content and Structure of Values: Ex-Lešnik Musek, P. (1996): Vrednote v različnih življenj-tensions and Cross-Cultural Replications. Journal of skih obdobjih. Anthropos, 28, 5-6 , Ljubljana, 122-135. Personality and Social Psychology, 58, 878-891. Musek, J. (1993): Osebnost in vrednote. Ljubljana, Schwartz, S. H. (1992): Universa l in the Content and Educy. Structure of Values: Theoretical Advances and Empirical Musek, J. (1994). Vrednote, življenjski cilji in ideali. V: Tests in 20 Countries. V: Zanna, M . P. (ed.): Advances in Lamovec, T. (ed.): Psihodiagnostika osebnosti 2. Ljub-Experimental Social Psychology, 25, 1-66 . ljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 205-268 . Schwartz, S. H., Sagiv, L. (1995): Identifying culture-Musek, J. (2000): Nova psihološka teorija vrednot. specifics in the content and structure of values. Journal Ljubljana, Educy - Inštitut za psihologijo osebnosti. of cross-cultural psychology, 26 (1), 92-116. Nastran Ule, M . (1996): Vrednote. V: Nastran Ule, M . Ule, M. (2000): Otroci svobode ali vrednotni obrat (ed.): Mladina v devetdesetih. Analiza stanja v Sloveniji. mladih v devetdesetih. V: Ule, M . (ed.): Socialna ran-Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče, 235 -ljivost mladih, 71-82. Maribor, Ministrstvo za šolstvo in 260. šport, Urad Republike Slovenije za mladino - Založba Reber, A. S. (1986): The Penguin Dictionary of Psycho-Aristej. logy, 810. Aylesbury - Bucks, Penguin Books. Zupančič, M., Justin, J. (1991): Adolescenca (mladost- Rokeach, M . (1973): The nature of human values. New ništvo). Radovljica, Didakta. York, Free Press.