78
Stavljenje koz   ali  osepenc je  velika
dobrota!
Poduk stariam.
Vse hude kužne bolezni smo v nase kraje dobili iz ptujih , večidel iz jutrovih dežel. Tudi koz včasih pri nas ni bilo. Turki so jih med nas zatrosili v 12. stoletji, to je pred sedem sto leti. Grozno hudo so med otroci in odrašenimi razsajale tako, de so leto za letam samo vE vropi po 75tavžent ljudi pomorile. Med 100 ljudmi so bili komej trije , kterih se niso prijele. Kogar niso umorile, so mu pa lice razje^dle , de je bilo tacih pikastih ljudi z razterganimi obrazi krog in krog silno veliko viditi. Naj bi bil berač ali cesar — koze niso gledale ne na stan, ne na starost, ne na sicer zdravo truplo: vse je strašna kuga napadla. Tu je bilo jokanja in plakanja brez konca in kraja, ker ob času kuge ne hiše brez mer-lica ni bilo ! To pričujejo stare zgodovinske bukve.
Zapomnite si dobro, očetje in matere! kar smo zdej rekli, de pred 700 leti pri nas koz ni bilo: de so tedej p tuj a bolezin, za ktero naši predniki niso vedili, de tedej niso nam potrebna bolezin, po kteri se človeško truplo snaži in čisti, kakor nekteri ljudje v svoji neumnosti mislijo. Taki neumneži bi nam morebiti poslednjic še spričati hotli, de so nam tudi turška kuga, kolera, sramna kuga i. t. d. potrebne bolezni, ki naše trupla čistijo!! Gorje tistimu, kteriga truplo kužne bolezni čistijo. — Pametnimu človeku še v spanji take misli v glavo ne padejo.
Božja previdnost, ki za cele narode ravno tako skerbi in čuje, kakor za sleherniga človeka, je sklenila po dolzih nadlogah hudiga morjenja rešiti nas in nam je v ti grozoviti kugi dala gotovo pomoč, hudih koz obvarvati se.
Nekiga Angležkiga zdravnika, EdvardaJennerja po imeni, je izvolila, de nam je lahko pomoč, koze od-verniti, v roke podal. On te pomoči ni po svoji glavi iztuhtal, ampak le primerilo se mu je, de jo je zapazil. Per kravah je namreč večkrat vidil, de so se jim po vimenu muzoli izpustili, de so se včasi tudi tistih kra-varic po rokah prijeli, ki so krave molzle, in de take ženske ob času kožne kuge nikdar niso zbolele. To se mu je čudno zdelo, in od tistihmal je začel, stavljenje koz skušati. Več let je te skušnje na skrivnim delal, ljudem koze stavil — in od leta do leta je bil bolj prepričan , de je stavljenje kravjih koz gotova bramba zoper kužno bolezin. V letu 1796 — 14. dan velikiga travna—je on pričo veliko ljudi pervikrat koze stavil in kmalo potem je poterjeno znajdbo celimu svetu na znanje dal. Odsihmal so jeli zdravniki vsih dežela njegovo skušnjo ponavljati in vsi so jo z enim glasam po-terdili. Časti in hvale je dobil slavni Jenner zdej od vsih strani. Poglavno angležko mesto — London — mu je dalo pravico mestnjana v zlati skrinici, in angležko vladarstvo mu je podarilo za to znajdbo tristo tavžent goldinarjev srebra. Veliki dobrotnik človeškiga naroda čislan, je umeri 26. Prosenca v letu 1823; njegovo ime bo pa slovelo od veka do veka.
Vsi Cesarji in kralji  so  odsihmal jeli  ukazovati, de se  imajo vsim njih podložnikam koze  staviti,  ktere
79
ljudi smerti po kužnih kozah   varjejo in   branijo, de   se človeškimu narodu od Boga dana lepota ohrani.
V Ljubljani je začel rajnki Dr. Vincenci Kern v letu 1798 koze staviti, in sicer jih je v pervim letu 60 otrokam stavil. Zdej je že povsod stara navada, de se otrokam na spomlad koze stavijo.
(Konec sledi.)
83
Stavljenje koz ali osepenc je velika dobrota!
(Konec.) Petdesetletne skušnje so nam pokazale, de dobrot-ljivi Bog ni veči telesne dobrote človeštvu podaril, kakor je stavljenje koz, ki so lahka in nedolžna pa gotova pomoč zoper hudo kugo, ktera kjer koli se prikaže svoje grozovitne moči še dan današinj zgubila ni.
Z veseljem tedej nosijo po vsih deželah skerbne matere svoje otročiče k zdravnikam, de jim koze stavijo in jih po ti poti hude nevarnosti obvarjejo. One komej čakajo, de spodlad pride, ki je navadni čas koze staviti. Le malo je tacih ljudi, ki nočejo te velike dobrote spoznati, od kterih visoke časti vredni gospod opat Slomšek takole pišejo: ;,Sovražnik človeške sreče zoper ta božji dar ljudi podpihuje, de pravijo, kakor de bi to delo kaj ne pomagalo. Drugi gučajo, kakor de bi zdej ljudje zastran vpeljanih osepenc poprej merli, ker se truplo prav ne iztrebi. Vse to so prazne, neumne misli. Nekteri clo basajo, de se po stavljenih kozah sveti kerst zgubi in hudimu podpiše. Kaj taciga misliti ali ziniti je greh. To učijo krivi preroki neumne ljudi, kterim se za špeh in klobase sladkajo. Kdo se ne trese pred čudnimi kvantami, ki jih taki rakomavzarji zmislijo! Povejte mi, ali ni vse to satanovo seme? Tudi duhovni pastirji vam koze staviti priporočajo. Kdor pa cerkev ne posluša, ni kristjan, ampak hajd in očiten grešnik". Dobrota stavljenih koz je že sploh tako spoznana, de jih že davnej po Avstrijanskim, Marskim,Ceskim, Ogerskim i. t. d. tudi ovcam stavijo, ktere imajo tudi svoje lastne hude koze. Slavni kmetovavec Heintel je prerajtal, de poprej, ko še ovcam niso koz stavili, je vsako leto samo po avstrijanskim cesarstvu okoli štirkrat-sto tavžent ovac počepalo. Zdej pa je ta strašna kuga odvernjena, kjer je stavljenje koz vpeljano. Lejte neizrečeno dobroto, ki je očitna ko svitlo sonce!
Ce pametni ljudje clo za zdravje svoje živine skerbe, kaj se bo človek branil, za svoje otroke sker-beti?! Nikdar ne. Starši, ki svojim otrokam koze staviti branijo, se pregrešijo ne le samo zoper cesarske postave, ampak tudi zoper Božjo zapoved, ki nam veleva , za zdravje skerbeti.
Dobrota, ktero nam dobro stavljene koze ponujajo, obstoji v temle: 1) One obvarjejo človeka za več let ali včasih tudi za celo življenje kužne kožne bolezni; 2) če se primeri, de bi kdo kužne koze nalezil, jim vzamejo navadno hudo moč in storijo, de jih človek lahko prestoji; 3) cela bolezin stavljenih koz ostane le na rami in sicer zdravo otroče od stavljenih koz le malo boleha, nektero pa clo nič; 4) v desetih dneh je vsa bolezin večidel pri kraji in rane se začnejo potem sušiti in celiti. — Nadjamo se, de bodo te besede vse starše prepričale neizrečeno velikih dobrot, ki jih je človeški narod zadobil od stavljenja koz, in de bo vsaka mati hitela, svojimu dedetu — če je zdravo — to dobroto nakloniti. — Drugo pot bomo še nekaj od tega povedali.
            Dr. Bleiweis.