FoStnfns plačans f ffofovlnl. Leto XVI., štev. 118 LJubljana, četrtek 23. maja 1935 Cena 2 Din opravmstvo; ujuoijana. Knafljeva Ulica i. — Teleton tt. 3122, 8123, 5124. 3125, 3126. inseratnj oddeieit: Ljubljana delen* burgova ul. 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka uilca fit. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. _ Telefon St 190. Računi pn pošt. čeK. zavodih: Ljubljana St 11.842. Praga Malo 78.180, Wlen St 1 OS. 241 Naročnina zna&a mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din tO.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon S t- 2440. Celje, Strossmayer)eva ulica Štev. 1. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi Javna dela V svojem govoru, ki ga je imel dne 2. februarja, na predvečer senatskih volitev, je sporočil predsednik vlade g. Jevtič jugoslovenski javnosti, da je kraljevska vlada na svoji seji istega dne sprejela uredbo o javnih delih, s katero se določa kredit ene milijarde dinarjev za izvedbo važnih cestnih in železniških gradenj, odnosno modernizacijo nekaterih delov našega cestnega omrežja. S to uredbo naj bi prešla naša država k velikopotezni akciji za obnovo gospodarske delavnosti in z njo naj bi se pričelo sistematično delo za zgraditev, odnosno spopolnitev najvažnejših prometnih zvez. Že pod vlado dr. Srškiča je bilo vprašanje velikih javnih del na dnevnem redu. " Možje, ki so takrat v ministrskem svetu zagovarjali velikopotezno rešitev, so ostali na žalost v manjšini. Namesto velikega gospodarskega programa se je izvršil le skromen programčič, v glavnem socialno političnega značaja, z znano ustanovitvijo fonda za javna dela, katerega sredstva so se zagotovila z uvedbo nekaterih novih dajatev v skupnem proračunanem znesku do 50 milijonov dinarjev. Pri tej priliki se je zgodil eden od tipičnih primerov nepremišljene gospodarske politike. Sredstva za javna, to je pred vsem gradbena dela, so se osigurala med drugim s trošarino na cement, torej s podražitvijo materiala, ki je prvenstveno potreben pri večini teh del; jedva se je bivšim slovenskim narodnim poslancem posrečilo preprečiti pri tej priliki tudi uvedbo trošarine na les in gradbeno železo. Fond za javna dela, ustanovljen leta 1933., še vedno obstoja; na razpolago je banovinam. Uredba o javnih delih z dne 2. februarja tvor: samostojno tvorbo poleg fonda. Pri nas v dravski banovini obstoja, kakor znano, vrh tega še poseben bednostni fond izrečno socialno političnega značaja, ki razpolaga tudi z nekaj milijoni dinarjev sredstev, namenjenih za iavna dela. Na podlagi uredbe od 2. februarja je 22. marca t. 1. izdal minister za gradbe uredbo o cestnih gradbah v skupnem iznosu 568 milijonov dinarjev. Najvažnejša cestna gradba na račun tega kredita sta izvršitev moderne, mednarodnim predpisom odgovarjajoče ceste od madžarske meje pri Horgošu preko Subotice in Novega Sada do Beograda ter modernizacija cestišča na progi Beograd-Kragujevac-Jagodina, v skupnem iznosu 310 milijonov dinarjev. Nadalje je v uredbi graditev primorskih tujsko prometnih cest od Sušaka do Budve v iznosu 58 milijonov dinariev. Znatna sredstva so rezervirana tudi za zgraditev težkih modernih cestišč v neDosredni okolici naših velikih mest Beograda, Zagreba, Sarajeva, Ljubljane in Solita. Pri nas v dravski banovini je program omejen samo na tri večja dela: na zgradbo modernega cestišča Ljubljana-Kranj (20 milijonov), Maribor-št. Ilj (5 milijonov) in pa na popravilo državne ceste iz Ljubljane čez Kočevje na Delnice (10 milijonov). Mimogrede bodi rečeno , da je uredba baš v pogledu te ceste tudi v tem oziru pomanjkljiva, ker gre za zvezo med Ljubljano in Suša.-kom, uredba pa je izpustila baš najde-likatnejši del te zveze, progo Delniee-Sušak, ki je včasih v posameznih delih skoraj neprevozna. Preostala vsota dc 1 milijarde dinarjev v iznosu 432 milijonov formalno še ni razporejena. Smatrati pa moramo, da je rezervirana za zgradbo železnic. Minister prometa je v tem oziru dosedaj odobril le trasiranje nekaterih prog, ki se bodo pač gradile iz zgoraj navedenega kredita. V dravski banovini spada sem proga Št. Janž-Sevnica, ki bo predvidoma stala okrog 30 milijonov. Važna za našo banovino pa je tudi proga Va-raždin-Koprivnica, ki bo odprla za Maribor in severni del banovine novo zvezo z osrčjem države tja do Beograda. Po objavi uredb o javnih delih je svet nestrpno pričakoval, da se bc neposredno začelo z dejanskim izvajanjem programa. To se ni zgodilo iz več razlogov. Pred vsem se je pokazalo, da smo sicer skozi 10 let neprestano govorili o mnogih potrebnih novih cestnih delih, ali da smo pri tem pozabili te projekte tudi podrobno proučiti in jih konkretizirati. Složnosti še ni povsod niti glede tras. Pri nas v Sloveniji se je na primer razvila živahna debata o tem, da ne zadostuje moderno cestišče od Maribora do Št. Uja, temveč da bi se moralo pričeti že pri Slovenski Bistrici. Isto velja glede ceste Ljubljana-Kranj, kjer se je prvotni tekst uredbe pravilno glasil za proge Grosuplje-Ljtibljana-Kranj. Za cestno zvezo na Sušak pa se je pojavila ugodnejša varianta čez Čabar. Terenske sekcije so bile že imenovane, toda administrativno kreditne težkoče so dosedaj preprečile, da bi se bile mogle resnično tudi podati na teren. Končno je bilo treba realizirati vsaj prvo tranšo predvidenega kredita. To se je pred nekaj dnevi zgodilo. Minister financ dr. Stojadinovič je stavil prvih 100 milijonov pri Državni hipotekami banka na razpolago in s tem- bodo potrebne priprave pač posnešeno prešle v tek. 2eleti ie. da se vsa pripravljalna dela sedaj čim prej izvrše, da bo- Evropa odgovarja Hitlerju Evropska javnost pozdravlja Hitlerjevo izjavo o miroljubnosti Nemčije in želi konkretnih predlogov, Evropa pa ob enem mrzlično nadaljuje z oboroževanjem Berlin, 22. maja. AA. Nemški listi dobesedno objavljajo snočnji Hitlerjev govor in hvalijo izčrpnost in prepričevalnost govora, ki ga je z veseljem in poln zaupanja sprejel ves nemški narod. Alfred Rosenberg piše v iVolkischer Be-obachter« med drugim: Vsi, ki so doživeli zgodovinski govor našega voditelja, pa tudi tisti, ki stoje v drugih političnih taborih, so morali občudovati silno in železno logiko govora Danes ne more nobena država na svetu več tajiti. da je Nemčija dala med vsemi največji prispevek za svetovni mir. Nihče ne more več trditi, da Nemčija nima konstruktivnega programa in jasnih nazorov, prilago-denih današnjim stvarnim možnostim Včeraj se je vsem državnikom na svetu posta vilo nedvoumno veliko in bistveno življenjsko vprašanje. Ljudje, ki imajo na to vprašanje odgovoriti, si morajo biti v svesti odgovornosti ne samo pred sedanjim, temveč tudi pred bodočimi rodovi. Nemški larod čaka mirno in z vedrim čelom njihovega odgovora, iskreno prepričan da ni mogel ravnati drugače, kakor je ravnal, da ni mogel govoriti drugače, kakor je govoril naš voditelj. Sedaj vedo vsi narodi in njihovi državniki, kaj Nemčija hoče in da v tej svoji volji ne bo odnehala. Nemčija je v znamenju Hitlerjevih nazorov v bistvu miroljubna. Vse politične cilje nove Nemčije vodi miroljubnost. Hitler je s svojim jasnim in stvarnim govorom pokazal pot. po kateri se bo obnovil svet, ki ga je razdejala versaiska mirovna pogodba. Novo vmešavanje v avstrijsko notranjo politiko Dunaj, 22. maja. AA. Listi komentirajo zlasti izvajanja, ki jih je Hitler posvetil Avstriji. »Reichspost« smatra, da nemški kancler s svojim govorom o Avstriji ni storil ger-manstvu nobene dobre usluge. S tem, da je odklonil pristop k paktu o nevmešav.i-nju v avstrijske notranje stvari, je sam priznal krivdo Nemčije. »Neues Wiener Tageblatt« smatra, da bodo Hitlerjeva izvajanja o Avstriji spomnila vse sloje avstrijskega rodoljubnega prebivalstva na terorizem nacionalnih socialistov in na umor kancelarja Dollfussa. Teb stvari se avstrijsko prebivalstvo spominja z globokim ogorčenjem. Hitlerjevo držanje napram Avstriji se ni prav nič iz-premenilo. »Neue Freie Presse« odgovarja na Hitlerjeva izvajanja z besedami pokojnega kancelarja Dollfussa, ki je svoj čas izjavil, da se je Avstrija vedno branila in da ni nikoli napadala. Velenemško glasilo AViener Neueste Nachrichten« pravi, da ločijo Berlin od Dunaja bolestna nasprotstva. Hitlerjev ffovor je to nasprotje le poglobil. Drugi listi pa smatrajo Hitlerjev govor za novo vmešavanje v notranjo politiko Avstrije. Italija še dokaj zadovoljna Rim, 22. maja. AA. Snočnji govor kancelarja Hitlerja je napravil v diplomatskih in političnih krogih večinoma ugoden vtis. S posebnim zadovoljstvom opozarjajo na tisti del govora, v katerem je Hitler izjavil, da se ne odreka teritorialnim določbam in obveznostim versajske pogodbe, pač pa obžalujejo, da Hitler ni bil jasnejši glede Avstrije in da ni v njegovem govoru nobenega odstavka, ki bi govoril o sodelovanju Nemčije pri podunavski konferenci. Boje se tudi, da bo uradna Nemčija še dalje podpirala nacionalno socialistično propagando v Avstriji. Listi so večinoma mnenja, da Hitler snoči ni povedal miti ene nove misli in pripisujejo zato njegovemu govoru samo relativen pomen. Francija razočarana Pariz, 22. maja. AA. Radikalno socialistični list »La R6publiqueetrove vlade Pogajanja predsednika češkoslovaške vlade za sestavo nove parlamentarne večine pritegnjena v novo vlado. Z voditeljem slovaške ljudske stranke Hlinko še ni nobenih stikov, dočim se o pritegnitvi ostalih strank sploh ne razpravlja. Praga, 22. maja. g. Dopoldne je bila seja ministrskega sveta, ki je skleninl. da bo podala vlada ostavko čim bodo končno ugotovljeni izidi drugega in tretjega skrutinija parlamentarnih volitev. Jasno je, da se bodo medtem nadaljevala pogajanja koalicijskih strank o sestavi nove parlamentarne večine. Vlada bo medtem normalno vršila posle dalje. Ministrski svet je odboril obširno poročilo zunanjega ministra dr. Beneša o mednarodne m položaju, predvsem pa o pogodbi med Vatikanom in Češkoslovaško. Urejena so bila tudi nekatera vprašanja glede trgovinsko - političnih pogajanj z Italijo in Avstrijo, kakor tudi razna notranja upravna vprašanja. Ministrski predsednik Malypetr se je doslej sestal s predstavniki štirih češkoslovaških koalicijskih strank, jutri pa se bo sestal z zastopnikom nemških socialnih demokratov Prav tako «o se začela pogajanja s predsednikom češkoslovaške obrtne «tran Henlein je prispel opoldne v spremstvi: nekaterih prijateljev v Prago na sestanek voditeljev svoje stranke, da bi sklepal o nadaljnjih korakih. V splošnem so mnenja, da za sedaj ne bo zavzel nobenega končnega stališča, ker je očividno zadostno ooučen, da so njegova prizadevanja za sprejem v vlado brez vsakega upanja. Velik Henleinov uspeh pa v ostalem presojajo danes že mnogo mani tragično kakor pred 48 urami, ker narašča od vseh strani odpor proti njegovemu fašizmu. Princesa Olga v Splitu Beograd, 22. maja AA. Nj. kr. Vis kne-ginja Olga je danes popoldne ob petih odpotovala s posebnim vlakom v Split, da predsedniKom resKo«K»vasKP „nr.n? m.«.. bo prisostvovala svečanemu krstu narnika ke in je skoraj gotovo, da bo ta skupina Jugoslovenskega Lloyda, ki nosi njeno ime. Madžarska mora dati zadoščenje Ženeva, 22. maja. M. Razgovori, ki jih vodi poročevalec o jugoslovenski tožbi proti Madžarski zaradi marsejskega antanta, angleški delegat Eden, dosedaj niso rodili nobenega rezultata. Vse kaže, da bo definitivna likvidacija te zadeve mnogo težja, kakor pa se je prvotno mislilo. Temu je vzrok dejstvo, da poizkuša madžarski zunanji minister Kanya, ki bi očividno rad dosegel oseben uspeh, likvidirati to zadevo na način, ki ne bi niti Jugoslaviji, niti ^ali antanti dala zahtevanega zadoščenja. Zato izjavlja jugoslovenska vlada v svoji noti, ki je bila včeraj izročena, da madžarska izjava ne predstavlja popolne izpolnitve obveznosti, ki jih je prevzela Madžarska z znano resolucijo sveta Društva narodov. Za enkrat še ni znano, ali se bo o tem razpravljalo na javni seji sveta Društva narodov. Obstoja možnost, da bo Mala antanta zahtevala ponovno anketo na Madžarskem. V krogih Male antante naglaša-jo, da prva, že izvedena anketa, ni bila izvedena v duhu in smislu resolucije sveta Društva narodov. Goringov obisk v Bolgariji Sofija, 22. maja. AA. Predsednik pruske vlade Goring in njegova soproga bosta v nedeljo prispela v bolgarsko prestolnico. V njunem spremstvu bosta poleg drugih pravosodni minister Kerrl in vojvoda He-senski. Sestanek francoskega parlamenta Pariz, 22. maja b. Francoski parlament se bo zopet sestal 28. maja. Vlada bo prediložila zbornici zakonski načrt, po katerem naj bi ostal en letnik še pod zastavami, in zakonski načrt o novih vojaških kreditih. Obletnica smrti Viktorja Hugoja Pariz, 22 maja AA. Petdesetletnico smrti pisatelja Viktorja Hugoja so danes uradno proslavili v Panteonu. Predsednik republike Lebrun je v svojem kratkem govoru tolmačil, kako Francija obožuje svojega velikega pesnika. Mladina je zasula spomenik velikega francoskega pisatelja s cvetjem. Umor benediktinskega patra Budimpešta, 22. maja AA. Superiorja benediktinskega reda v Budimpešti p. Ka-sija so našli davi v njegovem stanovanju ubitega Sekiro, s katero ga je morilec ubil. so našli še zapičeno v njegovi glavi. Po splošnem mneniu gre za uboj iz kori-stoliubja Ni izključeno, da je morilec sluga pokojnega superioria, ki je pobegnil in ga še niso mogli najti. Nemški pogledi na evropske razmere še nekateri odstavki iz velikega Hitlerjevega govora Utemeljevanje nemške oborožitve — Odnošaji do Sovjetske Rusije in do nemških sosedov Že včeraj smo prinesli velik del govora, ki ga je imel Adolf Hitler v torek večer na seji nemškega parlamenta. Objavili smo tudi že njegovih zaključnih trinajst točk, v katerih je označil stališče nemške vlade do najaktualnejših evropskih problemov, v kolikor se neposredno tičejo Nemčije. V naslednjem objavljamo iz govora še nekatere pomembnejše odstavke, zlasti o zadevah, ki v zaključnem pregledu nemškega stališča niso bile obravnavane. čuda modernega orožja Nemčija je po vojni uničila vsa svoja letala, nasprotniki pa ne le niso storili enako. marveč so to vrsto orožja še silno izpopolnili. Hitrost letal se je od 220 km pri najmodernejših tipih dvignila na 400 km, oborožitev povečala od dveh strojnic na 3, 4 in 5 ali še več, višina leta pa od 6000 metrov na 10.000 m in še več. Bombna letala lahko sedaj prenašajo že do 3000 kg bremen in vozijo namesto s hitrostjo od 125 do 160 km že s hitrostjo 250 do 350 km. Oborožena so ta letala z užigalnimi bombami. katerih učinek se sploh ne da pogasiti. Prav nazadnje so dosegla že takšno popolnost, da lahko brez pilota in brez vsake posadke odletijo v veliko daljavo in zmečejo bombe na določene kraje ali objekte. Nemčija je po versajski pogodbi uničila svoje tanke. Dolžnost ostalih držav bi bila, da bi bile uničile tudi svoje. Zgodilo pa se' je nasprotno: še izboljšale in izpopolnile so to najhujše orožje za napad. Hitrost tankov se je stopnjevala od 4 do 12 km med vojno na 30, 40, 50 in sedaj celo že na 160 km na uro. Ko Nemčija ni imela niti enega tanka, je Francija gradila srednje vrste tankov po 10 do 14 ton, pozneje po 25 do 30 ton, in slednjič najtežje po 90 ton. Dočim je v vojni prebila tankovo steno lahko krogla 13 mm, so sedaj tankove stene neranljive celo za artiljerijo. V času, ko je Nemčija bila brez vsakega tanka, so njeni partnerji iz versajske pogodbe zgradili nič manj ko 13.000 novih tankov. Po določbah versajske pogodbe je morala Nemčija uničiti svojo težko artiljerijo in vse podmornice. Tudi to je izpolnila njeni nasprotniki pa so hiteli izboljševati in izpopolnjevati svoje težko artiljerijo in svoje podmornice. Francoske tovarne izdelujejo že topove kalibra 54 cm, ki streljajo lahko preko 100 km daleč. Angleška in francoska mornarica imata podmornice po 3000 ton, ki imajo topove kalibra 20 cm in najmodernejše priprave za torpediranje. Razen tega so povečali njihov akcijski radij in jih opremili z odličnimi pomorskimi aparati. Vse to so dejstva, ki jih lahko dokaže-mo z dokumenti. Ona pričajo, da razen Nemčije nobena druga podpisnica versajske pogodbe ni izvrševala njenih določb. Zato smo spričo določitve mirovne moči ruske armade na 960.000 mož in uvedbe dveletne vojaške službe v Franciji ter spričo novih vojaških zvez smatrali za neizbežno. da tudi Nemčiji damo možnost obrambe Toda pogodbenih obveznosti ni prelomila Nemčija, temveč one države, ki so jo prisilile k temu samostojnemu dejanju. Nepomirljivo nasprotstvo do boljševiške Rusije Današnja Nemčija je narodno socialistična država ter stoji v diametralnem na-sprotstvu do sovjetske Rusije. Narodni socialisti so prepričani, da more človek postati trajno srečen samo v svojem narodu, boljševizem pa dela na ustanovitvi svetovne države ter pozna samo sekcije internacionalne centralc. Narodni socializem se zavzema za rešitev družabnih problemov ter drugih vprašanj v lastnem narodu z metodami, ki so v skladu s človeškimi duševnimi, kulturnimi in gospodarskimi naziranji in tradicijami; boljševizem pa zahteva mednarodno raz redno borbo, mednarodno svetovno revolucijo. ki jo hoče doseči z orožjem, terorizmom in nasilstvom. Narodni socializem ne polaga važnosti na namišljeno teoretično premoč delavskega razreda, tem bolj pa na praktično izboljšanje življenjskih pogojev Poljska politika ostane neizpremenjena Varšava, 22. maja. AA. Glede na ugibanja vseh svetovnih listov ob smrti maršala Pilsudskega, kakšna bo politična smer Poljske po smrti maršala Pilsiudskega, pravi poluradna agencija Pat: V poljski politiki ne bo niti najmanjše izpremembe Vodila se bo tudi v bodoče v interesu trajnega miru, predvsem v smeri, da se bo Poljska lahko zanesla na lastno moč. Kakor doslej, pošilja Poljska tudi sedaj svojo poslanico vsem državam, predvsem pa svojim sosedam: Mir, varnost za varnost! Kdorkoli se bo zanesel na te naše besede, ne bo razočaran. Zemlja z groba matere na grobu Pilsudskega Varšava, 22. maja AA. Foljska delegacija iz Litve je prinesla žaro grude z groba Marije Pilsudske, matere maršala Pilsudskega, ki je pokopana v Sugintiju v Litvi, žaro bodo položili na maršalov grob v Wa-welu. Preprečena sabotaža na »Normandie« fariz, 22. maja AA. »Matin« priobčuje podrobnosti o pripetljaju na orjaškem ve-leparniku »Normandie«, kjer so včeraj prijeli dva delavca v trenutku, ko sta bežala iz stranišča, kjer je gorel sod bencina. Oba sumljiva delavca so zaprli. Po »Ma-tinovih« informacijah zadeva ni tako nedolžna, kakor so prvi mah mislili. Preiskovalni sodnik sodi, da je več zelo tehtnih momentov, ki ne dopuščajo, da bi se prejšnje vestne preiskave že vnaprej zavrgla domneva o poizkujenem hudodelskem požigu. delavstva; boljševizem se bori za teorije in uničuje pri tem neizmerne kulturne vrednote, ustvarja pa zelo različen življenjski standard. Narodni socialisti smo srečni, da pripadamo evropski skupnosti, ki je današnjemu svetu v tako veliki meri dala pečat svojega duha; boljševizem odklanja ta kulturna dela človečanstva ter trdi, da je začetek prave kulture in človeške zgodovine šele v rojstnem dnevu marksizma. Narodni socialisti se menda v tem ali onem organiza-toričnem vprašanju ne strinjamo z našimi cerkvenimi organizacijami, smo pa odločno proti brezverstvu ali brezboštvu; boljševizem pridiga brezbožnost. Boljševizem uničuje ne samo privatno lastnino, temveč tudi privatno iniciativo. Zaradi tega ni mogel rešiti Rusije, te največje agrarne države, pred bedo in pred lakoto. Da bi mi prenesli tako katastrofo na Nemčijo, je za nas nepojmljivo Narodni socialisti smo prepričani, da obstoja med nami in boljševiki nepremostljiv prepad. V kolikor gre pri boljševizmu za notranjo rusko zadevo, nimamo na njem nobenega interesa. Vsak narod ima pravico, da se izveliča na svoj način. V kolikor pa hoče boljševizem pritegniti tudi Nemčijo v svoje območje, smo mi njegovi največji in najbolj fanatični nasprotniki. Odnošaji do Francije Namičtiga je napram Francijo »veča no prevzela in za jamčila meje, kakršne so med obema državama po posaarekem glasovanju. Odlrekli smo se s tem tudii Alza-oiji-Loreni, za katero smo vodili dve veliki vojni. Nemčija je s Poljsko brez ozira na preteklost sklenila pogodbo, ki gotovo pomeni zelo dragocen pninos k evropskemu miru. Storili pa emo vse to zilasti zaradi tega, da prihranimo v bodočnost' našemu narodu nove krvave žrtve. Mi hočemo s svoje strani stcriti vse, da dosežemo s francoskim narodom pravi mir in iskreno prijateljstvo, Nemčija pni kaki evropski vojna ne more ničesar dobiti. Kar hočemo, sta samo svoboda in neodvisnost. Zato smo tudi pripravljena skleniti z vsemi sosedi pakte o nenapadangu, izvzemši Litvo, ki svojim državljanom nemške narodnosti ne da niti najprimitivnejiših pravic človeškega življenja. S to edino izjemo smo pripravljeni skleniti z vsako sosedno državo pogodbo o nen a padanju in o ne vmešavanju. Ne moremo pa teh piogodJb dopolniti s pogodbami o medsebojni pomoči, ki so za na6 nacionalno-politično in po našem svetovnem nazirangu nemogoče. Nemčija n. pr. ne more zahtevati od svojih državljanov, da bi s krvjo branili kak tuji si-sitem, ki je naš največja nasprotnik. V ostalem pa ne vidimo v sklepu pogodib o medsebojni pomoči nič drugega kot razvoj, ki se ne razlikuje več od prejšnjih vojaških zvez. Mi to tembolj obžalujemo, ker je vojaška pogodlba med Francijo in Rusiijo prinesla v edini jasni in dejansko dragoceni medsebojni varnostna pakt v Evropi, namireč v locarneki pakt, element pravne negotovosti. Nemška vlada bo posebno hvaležna, ako bi mogla dobiti avtentično interpretacijo posledic francosko-rusfce vojaške zveze na pogodbene obveze partnerjev locarnske pogodib e. Franoo-siko-ruska zveza pa tudli ni v skladni z besedilom in duhom statuta o Društvu narodov. Nemčija in Avstrija Nemčija nima niti namere niti vodje vmešavati se v avstrijske zadeve ali pa celo anektirati Avstrijo. Nemška vlada in nemški narod pa imata iz enostavnega občutka soliidaraositfi in skupnega porekla želijo, da bi vsd naroda in s tem tudi avstrijski, imel pravico samoodločbe. Noben režim, ki ni vkoreniiijen v narod«, ne more trajati dolgo. Ako med Nemčijo in gvico, ki ima tako velik odstotek Nemcev, ne obstojiijo nobena nasprotstva, je vzrok v tem, da nihče ne dvomi o dejanski neodvisnosti Švice in o tem, da je švicarska vlada dejansko vkoreninjena v narodu. Mi Nemci imamo poln vzrok biti zadovoljni s tem, da se nahaja del nemškega naroda v dejansko neodvisni in samostojni švioi. Justifikacija terorista Gredička Beograd, 22. maja. AA. Davi ob 5. je bil justificiran na vešalih Andrija Grediček na podlagi razsodbe državnega sodišča za zaščito države od 13. aprila. Andrija Grediček je bil obsojen na smrt na vešalih: 1. za radi nameravanega atentata na bana savske banovine; 2. ker je hudo ranil orožniškega podnarednika Nikolo Tepsiča; 3. ker je ubil orožniškega podnarednika Marka Sudara; 4. ker je bil v tujini član teroristične organizacije; 5. ker je na povratku iz Madžarske napadel oroiniško patruljo in hudo ranil orožnika Živka Grozdaniča. Iz vojaške službe Beograd, 22. maja. Za komandanta celjskega vojnega okrožja je imenovan polkovnik Aleksander Nikoli č, doslej ko mandant petirinjiskega vojnega okrožja. Za komandanta petrinjskega vojnega okrožja je imenovan polkovnik Dušan Gavrikmč, dtosiej komandant celjskega vojnega okrožja. Iz prosvetne službe Beograd, 22. maja AA. Suplent pripravnik realne gimnazije v Novem mestu Fran Stancer je imenovan za profesorja v 8. skupini. — Suplentka ženske realne gimnazije v Novem Sadu Danica Hrajiček je odpuščena iz državne službe. — Upokojen je profesor klasične gimnazije v Mariboru Robert Kenda. — Napredovali so na srednji tehnični šoli v Ljubljani za profesorja 4. skupine l. stopnje inž. Viktor Turnšek, za profesorja 4 skupine 2. stopnje inž. arh. Rado Kregar za profesorja 6. skupine Fr. Kralj in inž. Fridolin Hacin. j dobco,skoco vsakdo nosi , SalmaOfana §p|fWgumijasto usnje podplat in podpetnik. Idealno za vsak čevelj za štrapacl Neuničljivo, nepre-močljivo in ne polzi JUGOSLOVENSKI IZDELEK Politične beležke Nova organizacija ljudstva »Glas Naroda« objavlja uvodnik o potrebi organiziranja ljudstva v svrho podpore vladi g. predsednika Jevtiča pri njenih da-lekosežnih gospodarskih in socialnih akcijah. Po ugotovitvi, da so minuli časi organiziranja ljudstva po strankah, pravi med drugim: »Pogon, ki vlado sili k delu in iniciativi, mora priti od spodaj navzgor — od ljudstva samega. Ljudstvo pa bo sposobno sodelovati z vlado le, če bo organizirano. Ljudske organizacije, ki združujejo na tisoče in tisoče glav, morejo in so tudi dolžne povedati, kaj je najbolj potrebno in kaj je manj koristno. Po svojih organizacijah pa mora ljudstvo tudi povedati, kako naj se to ali ono delo izvede ... Današnja vlada g. Jevtiča pravi, da ima resen namen, naše gospodarske in socialne razmere urediti na pravični osnovi. Prav. Ampak vsaka vlada, pa naj bo to vlada g. Jevtiča ali kogarkoli, ne bo opravila ničesar, čc ne bo tudi ljudstvo samo s svoje strani započelo organizirane in energične akcije za izboljšanje lastnih gospodarskih in socialnih eksistenčnih pogojev. Pri nas v Sloveniji imamo nešteto društev, potrebnih in tudi nepotrebnih. Mnoga društva so nararvnost v napotje, ker ne ustvarjajo ničesar splošno koristnega. (Zanimivo bi bilo čuti od »Glasa Naroda« o tem kaj več, da ne bodo tro-šili naši ljudje dragega časa in denarja v »nepotrebnih in napotnih društvih«. Op. ur.) Ta društva, naj so bila osnovana in spočeta od liberalcev ali klerikalcev, socialistov ali kogarkoli, je treba usmeriti v en sam, zato pa vsem koristen cilj. Vse organizacije se morajo zavedati, da je prvi člen njihovih pravil, naj je ta v njih zapisan ali ne, da vzajemno z vsem narodom skupaj streme po reformi in izboljšanju gospodarstva in socialnih razmer, in sicer viseh, ki delajo, ustvarjajo in plačujejo davke v denarju in krvi.« Kako izvesti to organiziranje ljudstva za novo gospodarsko socialno akcijo bo — kakor čujemo — govora na sestanku novo izvoljenih narodnih poslancev, senatorjev, imenovanih banskih svetnikov in vseh kandidatov na listi g. predsednika Jevtiča, ki se bo sestala pred sestankom nove Narodne skupščine. Pripravljenih jc že več predlogov. Neizivoljeni kandidati so imeli v ta namen že nekaj konferenc v Ljubljani in včeraj v Laškem. Vodstvo jugolsovenske akcije Beograd, 22. maja. r. Na seji Centralnega odbora Jugoslovenske akcije je bilo izvoljeno novo predsedstvo. Za predsednika je bil izvoljen zdravnik dr. Jurij Ko-renič iz Zagreba, ki je tudi zastopnik Ljotičeve kandidatne liste v Glavnem volilnem odboru, za ostale člane predsedstva pa profesor Danilo Vulovič v Beogradu, odvetnik dr. Fran Kandare iz Ljubljane, književnik dr. Marin Bego iz Splita, odvetnik dr. Božo Frančič s Sušaka, zdravnik dr. Spasoje Madiraca iz Jasenovca in inž. Konstantin čutukovič iz Osijeka. Za prvega tajnika je bil izvoljen profesor Ve-libor Jonič iz Beograda, za drugega tajnika visokošolec Marijan Janko iz Zagreba in za tretjega tajnika inž. Vinko Čod iz Ljubljane. V soglasju s politično taktiko, ki jo je zavzela Jugoslovenska akcija pri zadnjih volitvah v Narodno skupščino, ko je podprla listo g. Dimitrija Ljotiča, je Centralni odbor izključil v interesu discipline one člane akcije, ki so kandidirali na drugih kandidatnih listah: novinarja Luko Kostrenčiča, inž. Ilnjo Čavljino, profesorja Ante Defrančeščija, novinarja Veko-slava Mačka, visokošolca Karla Popoviča, književnika Velmar Jankoviča in delavca Vojo Krstiča. Konvencija o socialnem zavarovanju s ČSR Beograd, 22. maja. p. V zunanjem ministrstvu so se pričela včeraj pogajanja med našo in češkoslovaško delegacijo za sklenitev konvencije o socialnem zavarovanju. Veliko število jugoslovenskih državljanov je še izza pred m medvojne dobe zaposlenih na Češkoslovaškem, a so obdržali jugoslo-vensko državljanstvo, enako pa je s češkoslovaškimi državljani v Jugoslaviji. V6i t so sedaj kot tuji državljani izključeni od socialnega zavarovanja. Da se temu od pomore, bo sedaj sklenjena posebna konvencija, po kateri bodo uživali recipročne pravice v obeh državah. V naši delegaciji je med drugimi direktor Pokojninskega zavoda zasebnih nameščencev v Ljubljani g. dr. Fran Vrančič kot ekspert za pokojninsko zavarovanje. Imenovanja Beograd, 22. maja. Za asistenta 7. skupine je imenovan v ljubljanski splošni bolnici dr. Stanko žvokelj, sekundarni zdravnik 8. skupine. — Za uradnika v 8. skupini je imenovan pri Drž. hipotekami banki v Ljubljani Nikolaj Jerbič, uradniški pripravnik — Uradniški pripravnik 8. skupine ing Milivoj Popovič je imenovan za finančnega pristava pri finančni direkciji v Ljubljani. Težave in težnje naših gostilničarjev Z občnega zbora združenj gostilničarjev za dravsko banovino v Novem mestu Novo mesto, 22. maja. Po snočnji konferenci delegatov Zveze združenja gostilničarskih obrti dravske banovine v Ljubljani se je danes ob pol 11. pričel občni zbor. Predsednik združenja g. Ciril Majcen je v svojem pozdravnem govoru toplo pozdravil sreskega načelnika Antona Krajška, ki je obenem zastopal ban&ko upravo, nato delegata ravnatelja državnih železnic, šefa prometne službe Alojzija Kav-ška, tajnika Zbornice za TOI dr. Koceta ter zborničnega svetnika Eda Kastelica, predsednika drž. zveze M. Nikoliča in tajnika Sekuloviča, predsednika novomeške občine župana dr. Rezka, predsednika podružnice vinarskega društva v Novem mestu Germa, ravnatelja kmetijske šole na Grmu inž. Zu-paniča in druge. Nato je prečital več pozdravnih brzojavk raznih predstavnikov, ki 6e niso mogli udeležiti zborovanja, v prvi vrsti nar. poslanca Ivana Mohoriča, predsednika ljubljanske občine dr. Ravniharja, Put-nika -z Maribora, poslance dr. Fuxa iz Ljubljane, predsednika Zbornice za TOI g. Jo-lačina ter združenj gostilničarjev v Zagrebu, na Sušaku. v Beogradu, Sarajevu, Splitu in Slovenjgradcu. Pred prehodom na dnevni red se je s pie-teto spominjal pokojnega kralja Aleksandra, čegar spomin so navzdči počastili s 'ri-kratnim vzklikom: Slava!, nato pa vzkliknili tudi mlademu kralju Petru: >Naj ž?vi!« Predsednik se je spomnil tudi vsah umrlih članov, zlasti dolgoletnega predsednika g. Kavčiča, ki je vložil v organizacijo mnogo truda. Z zborovanja je bila poslana "danost« a brzojavka kralju Petru II., pozdravne pa ministru za trgovino, finančnemu in notranjemu ministru, banu in častnemu članu zveze g. Bernardiju v Celju, ki s© zborovanja ni mogel udeležiti. Nato je zborovalce pozdravil sreeski načelnik dr. Krajšek v imenu banske uprave, v imenu g. podbana in prebivalstva vsega sreza. Predsednik državne zveze Mihajlo Nikolič je sporočil pozdrave centrale in se zahvalil predsedniku Majcnu ter ravnatelju Petelnu za brezhibno poslovanje zveze. Zastopnik Zbornice za TOI dr. Koče je poudarjal, da bo zbornica težnje gostilni-čarskega stanu, ki je zelo važna panoga našega gospodarstva, vedno podpirala z vsemi močmi. V imenu občine je spregovoril župan dr. Režek, v imenu Zveze za tujski promet in njenega predsednika dr. Marna ravnatelj Pintar. Iz Maribora je prinesel pozdrave Novo vodstvo v mariborski gasilski četi Maribor, 22. maja. Kakor znano, se je morala uprava gasilske župe za Maribor levi breg zaradi nekaterih nesporazumov in razprtij v mariborski gasilski četi poslužiti določb zakona in je odbor, ki je bil izvoljen na zadnjem občnem zboru, deloma odklonila, deloma pa siprejela, a na mesto odklonjenih imenovala v smisilu določb gasilskega zakona nove odlbornike. Da bi se doseglo pomirjenje v mariborski gasilski četi, so danes ob 13. v Gasilskem domu na Koroški cesti prevzeli novi odlborniki posle gasilske čete. Prevzem poslov je bil točno po predpisih in v navzočnosti starešine župne uprave g. Srečka Kranjca, pod-starejšine Ernesta Goloba, župnega tajnika Ambrožiča ter zastopnika mest. poveljnika generala Hadlžiča. Tako je za dalj&o dobo prevzela svoje posle nova uprava, ki je sestavljena takole: Bogdan Pogačnik, predsednik, Karel Hmelin po-rave dravske banovine« št. 41 z dne 22 t. m. objavlja praviln-n za ;z-VTševanie zakona o nsstanjevanja vojske ln mornarice, irpremembe pravil orožni-dkega podpo\i^& sklada, :zj emomhe * pravilniku za izvrševanje zakona o vinu, izpričbo izvoznišMh potrdil v češkoslovaško in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. + Kaj je s Knafljevo ustanovo? Od odbora Akademske akcije za izpopolnitev ljubljanske univerze smo prejeM: Akademika akcija za izpopolnitev univerze hoče načeti vprašanje Knafljevih štipendij. Pred vojno je dobilo mnogo slovenskihh študentov sredstva za svoj študij ravno iz te ustanove. Po vojni pa je stvar zaspala. Zato se obračamo tem potom na vse one, predvsem na Knafljeve štipendiste, da nam eporoče, kar vedo o tej važni socialni ustanovi. Predvsem bi nam služili podatki, kdo sedaj upravlja to imetje, v čem obstoji glavnica ter kdo sedaj do- ČATEŠKE TOPLICE Najbolj vroči (54° C) radioaktivni vrelec v dravski banovini. Krasni uspehi zoper revmo, išias, otrpelost, želodčne in ženske bolezni. Odprte od 1. maja do 30. septembra. V pred- in posezoni zdravljenje po nizkih pavšalnih cenah 10 dni Din 600.—, 20 dni Din 1.100.— (stanovanje, hrana, kopel, zdravniški pregled, vožnja, takse), železniška postaja Brežice in Dobova. Prospekte pošlje uprava čateškib toplic v Brežicah in pri Putniku. 172 beograjske publike odprl VII. spomladansko razstavo jugoslovenskih umetnikov. Govoril je o ;>priglašenih« in o »ozloglaše-nih« v hramu umetnosti- Strogo je obsodil jozloglašene«, t. j. one, ki jim umetnost služi kot tendenca. Kalemegdan — ves v zelenju in cvetju, se zdi kakor najpopolnejša slika na tej razstavi. Umetnostni paviljon. Dvorane, obložene s slikami. Po sredini kipi. Tišina. Gostje hodijo po prstih od slike do slike. Obračajo se programi. Stroge oči so zapičene v slike, kakor da bi iskale samo čisto umetnost? Ali pa nemara iščejo še česa, čemur bi umetnost tudi morala služiti? Kajti nad lepoto je resnica... Na vhodu za hip obstaneš. Splošen vtis je dober Pestrost slik.. Živahnost barv. Blizu sto umetnikov je razstavilo kakih tristo del Pariška šola, ki jo zastopa precej znanih imen. se odlikuje po svoji značilni kolorizaciji in preprostjosti kompoziciie. Najboljši sliki sta »Dama v modrem« in »Temperat. obenem najelegantnejša kolo-ristična kreacija te razstave Predstavitelji te šole so Uzelac, D. Mitrovič, Marko Cele-branovič. Zonič, Baroh Bodnarov, Šeremet in J Perič Izmed beograjskih slikarjev je tu Petar Lubardo Njegova kolorizacija je za Črnogorca preveč elegantna. Med mladimi zavzema naiboliše mesto Dalje J Radovič, ki |e v zadnjem času kazal matisovsko kolo-ristično sproščenost, je sedaj hudo pester. biva štipendije iz te ustanove. Podatke pošlijite na naslov: Akademska akcija za izpopolnitev univerze, Ljubljana, univerza. + Posebni izletniški vlak na Sušak bo krenil v nedeljo rz Zagireba ob 4.52, iz Karlovoa ob 5.47 in prispe na Sušak ob 10.14. Vrnitev s Sušaka bo ob 20.40, prihod v Karlovac ob 1.33, v Zagreb ob 2.30. Voznina za tja in nazaj je od Zagreba v II. razredu 69 Din, III. 46 Din, od Karlov-caca 54 Din in 36 Din. Potniki z vseh postaj ljubljanske dtirekcije kupijo na vstopni postaji železniško legitimacijo K 13 in do Zagreba ali Karlovoa celo vozno karto, ki jim velja za brezplačen povratek. Ta popust velja samo en dan pred odhodom in en dan po povratku posebnega vlaka. Podrobne informacije pri potniških blagajnah. + Hitite s prijavami za potovanje v Bruselj, le malo mest je namreč še na razpolago. Za nizko ceno 3585 Din boste videli •Innsibiuck, Arlberg, Bodensko jezero, Ziirich, Basel, francoska bojna polja, Koln prelepo dolino reke Rhena, vso južno Nemčijo ter zanimivo nemško velemesto Miinchen. Zadnji dan prijave je sobota, 25. t. m. Prijave sprejema Putoik. ♦ Nova beograjska poslopja nekdaj in sedaj. V povojnih letrib so zgradili v Beogradu 5914 novih poslopij, ki predstavljajo vrednost 2.263,469.453 Din. Letos pa je dobil gradlbeni odisek mestne občine samo 28 prošenj za zidanje novih poslopij. Največ so zidali leta 1923. Tedaj zgrajena poslopja predstavljajo vrednost bfcizu 534 mulijonov. V letu 1919. do 1920. so zgradili 111 poslopij. Gradbeni odidelek mestne občine je letos sicer že izdal 137 gradbenih dovoljenj, ki pa se vsa nanašaio na preureditev že starih poslopij. ♦ Smrt voditelja derviške sekte. Muslimani Južne Srbije so izgubili svojega zaslužnega voditelja. Umrl je vodja derviške sekte Aoi šeh Kadrija, ki je bil star že 98 let in najuglednejša osebnost Kosovske MStrovice. Pokojni Kadrija je bil že pred svetovno vojno izvoljen za vodjo derviške sekte, dičila pa ga je ves čas življenja velika skromnost in verska strpljiivost. Veduo je kazal svojo naklonjenost tudi srbskemu živi ju in je zlasti med vojno mnogo storil v varstvo in korist Srbov na Kosovem. Njegovega pogreba se je udeležilo tudi mnogo Dredstav-nikov srbskih narodnih društev. ♦ Veliko škodo v državnih gozdtovih na planini Kožar i v pri je do nekem sire zri so povzročili okoliški kmetje, kri so v nekaj nočeh posekali najlepša debla. V zapore banjaluškega sodišča so privedli orožniki 33 kmetov, gozdarska uprava, pa ceni povzročeno škodo na pol/drugi milijon Din. ♦ Iz zapora je utekel, da bi uredil svoje družinske zadeve. Pred nekaj dnevi je iz kninskega zapora utekel posestnik Jovan Bajič, ki je v poslopju sodišča po izgubljeni pravda zabodel svojega nasprotnika čurtiiča iz Krnina. Begunca so iskala po vsej kninsiki okolici, a ni bilo za njim niti sledu. V torek zjutraj pa je prišel v poslopje sreskega načelstva v ši-beniku neznan mož, ki je vprašal vratarja, kje je pisarna uradmika Kneževiča. Tujca so peljali k uradiiku, ki se ie zelo začudil, ko mu je neznanec povedal, da je iz Knrina ubeglii Jovan Bajič in da prosi, naj bi ga zaprli v šibemiku. Bajič je uradniku pripovedoval, da je zbežal iz kninskega zapora samo zato, da bi uredil neke domače zadeve in da je že tedaj sklenil, vrniti se v zapor takoj, ko bo vse urejeno Prosil pa je, naj ga ne pošljejo več v Knan, temveč naj ga pridržijo v šdbo-niškib zaporih. Prilika za beg se je Ba-jiiču nudila po golem naključju. Ko je še-tal po dvorišču, je našel ključ, s katerima so 'se igrali prej paznikovi otroci. Ključ je bil od hodnika zapora. Vasa Pomorišac, zastopan s tremi freskami, se trudi, da bi bil strogo dokumentaren, a je koloristično prijeten. Brez dosedanje šole, zelo pester, je tudi Job. Razstavili so nadalje Hakman, Petrov, Vuškovič, E. Vidovič in Junek; slednji je bil prej član ^Zemlje«, sedaj je pa izrazit larpuriar-tist. Bijelič imponira kakor vedno z močnimi barvami. Izmed slovenskih umetnikov so zastopani J. Kos s svojim že običajnim tihožitjem, pa M. Jama, ki je nekoliko osvežen, France Kralj in M. Sedej. Zagreb je zastopan bolj slabo: Tartalja, K. Ružička in Naprav-nik. Tu sta še Jovanovič in Krizman. * Izmed beograjskih je treba omeniti še resnega Radočaja, sirovega in svežega V. Grdana, Ž. Senjiča in Vero Cohadjič. Tu je, kakor vedno tudi grupa »Sada«: N. Petrovič, Glišič, Stefanovič, Jelisaveta Petrovič in Ana Marinkovic. Izmed mladih opaziš Mišo Vukotič, Radmlio Radojkovie, Zoro Petrovič in Filakovca. Skulptura je letos dobro zastopana. Razstavili so T. Rosandič, Palavičini, Stojano-vič, Stijovič in Slovenka Dana Pajnič. Najboljša sta pač Lojze Dolinar in Fr. Kršinič. Prvič je razstavil D. Jovanovič; njegovo interpretiranje skulptume forme na dekorativno stilizatoren način pri nas sicer ni vdomačeno. vendar je delo prijetno. Izmed slovenskih umetnikov so v skulpturi zastopani še Kos, Kralj in Gorše. V akvarelu pa samo Fr. Zupan. Katarina Špur. ♦ 110 letni samomorilec. V vasi Banji v pribojskem sreziu se je obesil Jevrem Nikočevič, ki je bil s svojimi 110 leti menda' najstarejši človek v Sanžaku. V zadnjem času ga je začela mučiti starost, dočim je še lani bil precej čvrst in je opravljal lažja kmečka dela. Pritoževal se je rudi, da se ne razume s svojo hčerjo, pri kateri je živel, a to je menda tudi bil vzrok, da si je vzel življenje. Zvečer ko je vse posipalo v hiši, je vzel vrv za sušenje perila in se obesil v svoji sobi. Ravnal je tako tiho, da ga ni slišal nihče domačih, ki so spali v sosednji sobi. Zjutraj so ga našli mrtvega. Jevrem je bil trikrat oženjen. S prvo ženo ni imel otrok, druga mu je rodila sina, kri ima sedaj 70 let, tretja pa hčer, ki je sedaj v 21. letu Eden njegovih vnukov šteje že 40 let, najstarejši pravimk pa je že tudi dorastel za ženitev. Starčev samomor ee je vsej vasi zdel zelo čuden, češ, kaj ni počakal, saj bi bila smrt itak menda kmalu prišla ponj S K U š E (scombri) danes sveža pošiljka po Din 6.— kilogram v trgovini rib OGRENC, Gradišče 7 in na stojnici Pogačarjev trg 5002-a ♦ Ne hvali dneva pred večerom. Ko imamo danes še lepo in zdravo zobovje, ne simemo pozabiti na to, da mu pretijo velike nevarnosti, kri ga lahko v kratkem času poškodujejo in uničijo. Zaradi tega se je treba pravočasno zavarovati z dnevno nego ust in ozb z Odolovo zobno vodo in Odolovo zobno pasto. Odolova zobna voda prodre v najskrivnejše kotičke ustne dupline, jih desinficira ter da čiet vonj. Odolova zobna pasta pa prepreči oblogo zob ter napravi zobe blesteče bele. ♦ Uporaba domače volne bo najlepše prikazana na letošnjem velesejmu v Ljubljani od 1. do 11. junija. Opozarjamo na to zilasiti naše podeželje. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plis>ira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— Občinstvo opozarjamo, da si pravočasno preskrbi vstopnice za gostovanji mariborskega gledališča, ki bosta v začetku junija. Vstopnice, ki so bile doslej kupljene, veljajo. Občinstvo naj se zaveda svoje kulturne dolžnosti napram mariborskemu gledališču, ki vrši svojo misijo na polju umetnosti, in naj s čim številnejšim obiskom pripomore do teh gostovanj, ki bi se morala odpovedati, če ne bo prodanih dovolj vstopnic, da bi se krili režijski stroški. Zelo žalostno bi bilo, če bi morali zaradi nezanimanja s strani občinstva dati tako slabo kulturno spričevalo, da ne moremo napolniti dva večera gledališča ter se oddolžiti na ta način marljivim mariborskim igralcem zaradi indolence s strani občinstva. Prvi večer igrajo Mariborčani Wildeovega »Idealnega soproga« v režiji B Zvočni kino Ideal | Samo še danes ob 4M 7. in 9.15 uri PAVEL MUNI v drami Jaz sem begunec Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.— Vladimirja Skrbinška, drugi večer pa Ka-tajevo »Kavdraturo kroga« v režiji ing. arh. Bojana Stupice. Predprodaja vstopnic se vrši dnevno pri operni blagajna, kjer se sedeže lahko tudi obvezno rezervira. u— Velik uspeh Maleševe razstave. Kakor eimo že ob otvoritvi podčrtali, je akad. slikar Miha Maleš uvedel s svojo raasrtavo v hiši tvrdke Bat'e v šelenbur-govi ulici zanimiivo novost s tem, da je poizikusfll, kako bi se obnesla prodaja umetniških del v najživahnejšem središču mesta. Po dobrem tednu razstave ee lahko reče, da je poizkus prav dobro uspel. Na razstavi je bilo doslej prodanih okrog 30 del, predvsem monotipije in akvareli po raznih živalskihh m cvetličnih motivih in motivih iz nemških mest. Kupci, lci se po večini rekrutirajo iz mlajših generacij, medtem ko starejši ljudje čutijo protli »moderni umetnosti« precejšen odpor, so zlasti presenečeni nad nizko ceno del. Saj se dobe originalne slri-ke že od 100 Din in dalje, tako da so razne malovredne nemške reprodukcije, s katerimi naši bogatri in erednji ljudje »krasijo« svoja stanovanja, brez primere dražje. Prav tako je tudi obisk razstave prav povoljen. Razen odraslih gostov si Bolgarski koncert Ljubljana, 22. maja. Zanimanje za koncert bolgarskega mešanega pevskega zbora, ki se s celotnim imenom naziva: Naroden hor pri katedrali sv. Trojice v Ruse, se je očitovalo že v tem, da je bila unionska dvorana odlično napolnjena, v nadaljnjem pa tudi v pozornosti, s katero je občinstvo sledilo vsem izvajanim točkam. Po uvodnih himnah je zbor, ki šteje preko 50 članov in članic, zapel dvanajst točk bolgarske, srbske, ruske in rusinske literature, od katerih so pri nas naravno najbolj zanimale bolgarske. Odlikuje jih osobito vseskozi zanimiva ritmika, ki daje prednost nesimetričnim ritmičnim oblikam (5, 7, 11, 13 delnim ritmom). Melodično so dokaj preproste in. sodeč po ritmu, namenjene v prvi vrsti plesom. Kot prva točka je fungiral venček bolgarskih narodnih pesmi, ki ga je priredil znani folklorni raziskovalec in eden najpomembnejših bolgarskih skladateljev sploh. Dobri Hristov: drugi venček bplgar-skih narodnih tega večera je izšel izpod oeresa Bokurešljijeva. Velik del sporeda je bil posvečen ruskim narodnim, odn. ponarodelim. tako znani pesmi »Ej uhnjem«. ki je neizbežna za vsak ruski kvartet, zbor in celo orkester (bala-lajk), Alabjeva »Slavček«. ki prav tako kurzira v najrazličnejših priredbah ter Varlamova »Rdeči sarafan« svoičas najpopularnejši sentimentalni ruski »romans«. je ogledalo Maleševe umetnrine tudi nekaj šol pod vodstvom svojih profesorjev. Razstava bo odprta še nekaj duri, nato pa se bo zaključila z žrebanjem kuponov od vstopnic, ki vsak zase predstavlja srečko. u— Zemljiško-knjfižni uradniki bodo zborovali 2. junija ob 9. v razpravm dvorani št. 79. okrožnega sodišča v Ljubljana. Iz došlih prijav je razvridmo veliko zanimanje uradnaštva za organizacijo. Na dmevnem redu bo poleg poročil upravnrih funkcionarjev tudi sklepanje o spomenicah in predlogih, ki jih nameravajo predložiti na pristojna mesta za izboljšanje položaja našega zemljiško-knjižnega urad-ništva. S priznano vestnostjo in natančnostjo opravljajo naši zemljiškoknjižni uradniki svoje važne posle in zaslužijo zato v polnri meri, da bodo upoštevani tu-dii na tistih mestih, kjer se z zakonom določajo položaji posameznih uradniških strok. V interesu reda in pravočasne preskrbe cenenrih prenočišč je, da vsi člani, kri nameravajo prenooitli v Ljubljani in ee udeležiti skupnega kosila, to nemudino javijo upravi udruženja. če tega še nriso storili. Po kosilu bo ogled velesejma, vstopnina je polovična. S simpatijama spremljamo naše zemljiškoknjižne uradnike na njihovem zborovanju tudri mi in jim želimo čim več uspel>jv. u— Pedavanje v okrilju protitubarku-loznega tedna bo drevri v drnorani OUZiD na Miklošičevi cesti. Za samaritana Rdečega križa je predavanje obvezno, člani Rdečega križa so vabljeni. Rejonsko predavanje odpade. u— Društvo »šola in dom« v Ljubljani ima uradne ure ob četrtkih od 17. do 1'8. v prostorih Slovenske matice na Kongresnem trgu , I. nadstropje. Tam sprejema društvo nove člane in starši šolske mladine dobivajo potrebne informacije o delovanju društva. u— Tamburaški klub »čel©« sprejema nove člane in novince, ki imajo veselje do godbe, vsak torek in soboto od 20. naprej dramatični odsek pa vsak petek ob isti uri. Klubov loktal se nahaja na Tyrševi cesti 58. (gostilna Kačič, vrtna stavba). u— Sokolsko društvo Ljubljana • Šiška. Drevi ob 8. predava primarij dr. Prodan Josip o jetikd. Po predavanju film: Dve sirotici. Vstopnina 1.50 Din. u— Jutri ob 14.15 bo predvajala ZKD veliki češki film »Zlata Katarina« Glavno ulogo v tej komediji igra A. Nedošin ska, slavna češka umetnica. Film je izredno vesel in zabaven in ga moramo l«1 vsakomur priporočati, da si ga ogleda in pozabi na vse. Film spada med najboljše češka dela. Vstopnina najnižja: 3.50, 4.50 5.50, 6.50 Din. Najcenejša in najboljša za bava, zato hitite, da ne zamudite! u— JNAD Jadran ima danes ob 20. url obvezen članski sestanek. Odlbor. u— Novi grobovi. V ljubljanski bolniš-nrioi je umrl g. Karel Kobler, poštni upravnik v pokoju. Pogreb bo danes ob 16. — Nadalje je umrla v bolnišnici gospa Josipina Rova nov a, ki jo bodo danes ob pol 15. spremali k večnemu počitku. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno eožalje! u— Sokolska tombola se bo vršila nepreklicno dne 2. junija ob 15, na Kongresnem trgu. u— »Naš Zoo«, ilustrirana revija, ki je ia-daja agilno Zoološko društvo »Noe« za dravsko banovino v Ljubljani, št. 2.—3. je izšla v povečanem obsegu in z zanimivo vsebino. Poleg sporeda in navodil za II. veliko zoološko razstavo, iz katerih je razvidno, da Pride Luise Ullrich, Hermann Thimig v prekrasnem filmu DRAGA NEUMNA MAMICA Theo Lin gen, Leopoldina Konstantin bo razstava na vrtu Scagnettijeve hiše v Seleuburgovi ulici št. 6, odprta ves mesec junij, razpravlja g. dr. vet. Kocjan o živalskih vrtovih in razstavah. G. Jurkovič izčrpno podaja nego ptičev, g. Rozman opisuje v •»Naši Urški« pustolovščine udomačene srne, g. M. O. razpravlja o težkonesnoeti kanarčjih samic in g. Škof opisuje papigo skobcev ko, katere gojitev je postala pri nas že v modt. Razen tega je še mnogo zanimivih opisov iz živalske prirode in praktična navodila za rejo živali. Revija je pod urednikom g. Her-forta vsekakor lepo urejevana in zasluži pozornost javnosti. Člani Zoološkega društva >Noe« prejemajo list »Naš Zoo< brezplačno, za nečlane znaša letna naročnina 15 Din. Od bolgarskih skladateljev so bili še zastopani Bojadžijev, Morfov in Stajnov, od jugoslovenskih Manojlovič in Milojevič, od ruskih dirigent Sorokin sam in kot Ukrajinec Davidovski. H koncu sporeda so pevci navdušeno dodali še himno Hej Slovani, v katero je vpadla vsa publika, tako da je bilo to petje prava manifestacija slovanske vzajemnosti dalje bolgarsko himno »Sumi Marica«, res kot himno, in ne, kakor smo je biii doslej pri nas navajeni, kot koračnico, in slednjič pevsko geslo »Rodna pesen«. Izvajanje vseh točk je bilo seveda tehnično brezhibno in so gostje, na čelu jim dirigent J. D. Sorokin, pokazali sadove dolgotrajnega dela in truda v dovršeni obliki. Publika je vsako pesem nagradila s toplim priznanjem, ki se je stopnjevalo v viharne ovacije, ko so se sredi sporeda poklonila društva in njih zastopniki gostu ter so z balkona trosili cvetje na pevce. Bolgarom je bilo poklonjenih mnogo vencev, šopkov in daril, med drugimi je pevski zbor Glasbene Matice poklonil akvarel prof. Saše Šantla »Pogled na Ljubljano z nebotičnika«, Glasbena Matica celotno pevsko in instrumentalno edicijo Glasbene Matice, dalje krasno vezano »Kroniko«. Hubadova župa krasen venec, ljubljansko narodno ženstvo ogromen šopek z uvezenim napisom in trobojnico. šopke še tudi učltelj-stvo dravske banovine, emigrantski pevski zbor »Tabor«, članice pevskega zbora Glasbene Matice itd Vsak član zbora je prejel a— Natakar s prti bi rjuhami. PoMclJa je aretirala nekega Spletnega natakarja, kri je bil že dalj časa brez službe, pa je od časa do časa pomagal kaj malega v neki ugledui ljubljanski restavraciji. Natakarja, ki je bil sicer veduo pošten, a je bil zadmje čase v neprestanih skrbeh, s čim bo plačal najemnino in s čim bo prežrivljal ženo in otroke, je zapeljala ugodna prilika, pa je začel po malem iz velike shrambe za perilo v restavraciji odnašati namizne prte. Kakor je prijavila restavraterka policija, jri je sčasoma izginilo 35 novih prtov in 6 rjuh, tako da trpi okrog 3000 Din škode. Več kosov pokradenega perila je natakar odnašal v zastavljalnico, kjer je prejel zanj 230 Din zastavne listke pa je potem dalje zastavljal pri svojiih znancih in je enega spravil v denar tudi pmi svojem šefu samem. Aretirani natakar pravi, da je odnesel samo 17 prtov, a k tatvini ga je z&pelijala beida. u— »Rajši 3 leta rabi je kakor v prisilno delavnico!« Tako je rotil prodsedniika malega senata g. Gerečana bivši natakar Jože, obtožen, da je v Splitu s svojim tovarišem pokradel 300 razglednic in jih prodal. Obtožen je bil tudti, da se je iz de-lamržnoeti potepal po državi. Jože je bil itak že zaradi tatvine obsojen na 5 let prisilnega dela v Stari Gradriški, odlkoder sta ga pripeljala dva orožnika. Pred sodnike je steprii v posebni beli uniforma, v rokah držeč svojo platneno torbico za kruh. Državni tožilec je ponovno zahteval, da bo še nadalje obsojen v prisilno delo. Toda Jože je s povzdignjenimi rokami prosil, naj ga tu pridržijo. In res je bil zaradri tatvine razgledmrie obsojen na 2 meseca in 10 dini stoogega zapora m pridržali so ga v Ljubljani. Iz Maribora a— Mladina za kraljev spomenik. Prispevali so: drž. trgovska akademija v Mariboru 240. državna realna gimnazija a/a razred v Mariboru 100, aola pri Sv. Aoi v Slov. goricah 104.50, šola v Središču ob Dravi 100, III. deška šola v Mariboru 331, šola v Lokavcu pri Mari}i Snežni 104.25, šola v Studenicah pri PoLjčanah 100, šola v Veliki Planini 84-50, šola v Stogovcih 78 Din a— Sokolski praznik v Mariboru. V nedeljo 26. t. m- popoldne bo v Ljodskesn vrtu nastopilo vseh šestero mariborskih in okoliških sokolskih društev. Ski^joo nastopilo nad 1600 telovadcev in teiovadk in bodo pester spored javnega nastopa dopolnila narodna kola, nastop vojaštva in sokolske 'konjenice. Pred nastopom bo skozi mestne ulice slavnosten sprevod, ki se ga ■bo udeležilo vse Sokolstvo. Dolžnost Mariborčanov Ln okoličanov je, da se sokolsfeega praznika udeleže v čim večjem Seviki. a— Za norega predsednika podružnice Udruženja jugoslovenskih narodnih želecni-čarjev so na seji izvolili dosedanjega IL podpredsednika g. Jožeta Vokača. Dosedanji predsednik g. Avgust Lukačie je odložil svoje mesto, ker je bil izvoljen za poslanca. a— Ponovna razglasitev vojnega razporeda bo v nedeljo 26. t m. ob vsakem vremenu na Teznem z začetkom ob 7. zjutraj in zaključkom ob 18. Razglasitve se morajo udeležiti vsi oni obvezniki, rojeni v letih 1885. do 1913., ki so vojaško pristojni v Maribor im bivajo v mestu ali neposredni okolici, ki ee pa 19. t, m. iz kateregakoli vzroka niso udeležili razglasitve razporeda. a— Maribor v borbi proti jetiki. Tukajšnja ekspozitura ODZD je organizirala propagandna predavanja v borbi proti jetiki. Predavali bodo šefzdravnik OUZD g. dr. Jože Sekula, g. dr. Rudolf Lovrec in specialist za tuberkulozo g. dr. Valentin VarL a— Mariborska mladina pod prapori JS. V nedeljo ob 10. bo v veliki dvorani Kazine blagoslovitev prapora pomladka Jadranske straže na tukajšnji realni gimnaziji. a— Zaključek gledališke sezone okoli prvega jnnija. Gledališka uprava opozarja lastnike blokov, da porabijo svoje bloke čimjprej, ker bo to sezono le še nekaj predstav in 'bo zaključek sezone okoli prvega junija. Obenem se naprošajo aboneirti in lastniki blokov, ki so s plačevanjem obrokov v zaostanku, da blagovolijo čimprej zadostiti svoji obveznosti. SH Zvočni kino Dvor m Telefon 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer Džungla smrti Doživljaji brodolomcev na malajskih otokih. Claudete Colbert, Herbert Marshall Vstopnina Din 4.50 in 6.50 | H poleg tega še album dravske banovine in propagandne brošure, ki jih je razdelila Zveza za tujski promet. Pred koncertom so bile članice zbora povabljene od ljubljanskih dam na čajanko pri Slamiču, medtem ko so člani zbora bili gostje pevskega zbora Glasbene Matice. Po koncertu pa se je vršil banket v prostorih restavracije Union. Koncert je poleg številne publike poseti-lo tudi mnogo zastopnikov oblasti in kulturnih ustanov. Med drugimi smo opazili prosvetnega šefa dr. Breznika v zastopstvu bana, magistratnega nadsvetnika dr. Rup-nika v zastopstvu odsotnega župana, predsednika bolgarsko-jugoslovenske lige, direktorja Rasta Pustoslemška, češkega konzula g. Ševčika ter mnogo drugih odlični-kov. Koncert, ki se je razvil v jasno in navdušeno manifestacijo bolgarsko-jugoslo-venskega prijateljstva, je tudi v umetniškem pogledu uspel odlično in je dobro učvrstil umetniške zveze obeh narodov. L. M. S. Češki roman s slovenskimi osebami. V znani praški založbi »Sfinx« (B. Janda) je izšel roman >Na zapad od Panonie«. Njegov avtor Zdenek N e m e č e k, podkonzul češkoslovaške republike v Marseilleu, opisuje tu usodo slovenske rudarske rodbine iz Štajerske, ki gre v široki svet. O tem zanimivem romanu še objavimo prodrobnejše poročilo. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 GLOBOKO ZNIŽANE CENE! Danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri zvečer PREMIERA KOMEDIJE ROSI BARSONY v velefilmu LJUBEZEN JE TREBA RAZUMETI Zabava, petje, veselje in ljubezen Sodelujejo: GEORG ALEKSANDER in WOLF-ALBACH RETTY Rezervirajte vstopnice! Bogat dopolnilni program! a— Razsodišče j« odločilo. V torek zreče r se je sestalo razsodišče, ki ga Je svojčas izbral krajevni šolski odbor za presojo načrtov za obe novi šole ki stavbi v magdalenskem predmestju. Kakor znano, so predložiti načrte inženjerji Dev, Cernigoj in Vičič. Raz&odn če, ki mu je predsedoval mestni predsednik dr. Lipold, je sklenilo, da se v celoti ne sprejme nobeden od predloženih treh načrtov, ampak da se napravi nov načrt, ki nai adiružnje odiTike in dobre strani vseh treh načrtov. Tudli se ni svoječasno razpisana nagrada prisodila samo enemu izmed konkurentov, ampak se je porazdelila tako, da je dobil inž. Dev nagrado 3000 Din in inž. černigoj in inž. Vičič po 2000 Din. Obenem se je Sipirejel sklep, da mestni gradlbena urad prouči vse trt predložene osnutke in da potem iadela iz predlloženih načrtov nov načrt. Ker je posojilo v zn«» sku 7 milijonov dinarjev za gradmjo obeh navedenih šolskih peelopij zagotovljeno, je upati, dia 6e bo pričela gradnja velikega šolskega kompleksa s priključkom Mladiinskega doma ob koncu avgusta, od nosino najkasneje v začetku septembra. a— Mali trg včeraj ni bil bogve kako založen. Kmetje so pripeljali samo tri voze krompirja in pet vozov kurilnih drv. Cene so bile: krompirčku 0.75 do 1, letošnjemu 6 do 9, grahu v stročju 8 do 10, kislemu zelju 3, inozemski salati 10 do 12, belušom 14, cvetači 2 do 5. a— Fantovski pretep s smrtnim izidom, ki ee je dogodil dne 22. februarja v 2u-pečji vasi, je imel včeraj pred tukajšnjim okrožnim sodiščem svoj epilog. Na zatožni klopi je sedel 221etni Martin Žafošnik, ki je bil zadal smrtonosne rane z nožem 2llet-nemu Martinu Kmetcu. Pred malim senatom se je zagovarjal s silobranom. Obsojen jo bil na leto dni strogega zapora. a— S srpom s« je ubranila napada posestni kova hčerkaJulijama Karlova iz Bren-gove. Ko je bila namerč zaposljena g sr- BOLJŠE BRITJE Z ELEKTRIČNO KALJENO „M O D R O GILLETTE" BRITVICO. pom na travniku, se ji je približal neznanec in navalil nanjo z nožem. Močno dekle pa se ni dalo kar tako užugati, marveč je v samoobrambi krepko zamahnila e srpom po neznancu, da je uapadalec ves oblit 6 krvjo pobegnil Pri zamahu je Karlova tudi sebe nekol:ko ranila. Za napadalcem poizvedujejo orožniki. a—■ Novo torišče žeparske sodrge je postal mariborski glavni kolodvor. Tako je neznan žepar izmaknil posestniku Cvetku švecu iz Prebukovja ob izstopu iz ptujskega vlaka listnico, v kateri je imel shranjenih več važnih listin, razen tega tudi nekaj denarja Ta primer ni prvi te vrste in dokazuje, da se je žeparska svojat premestila iz trga na glavni kolodvor. Iz Celja e— Celjski mestni svet bo imel redtno sejo v petek 31. t. m. ob 18. Na dnevnem redu so poročila odtborov. e— Ljudsko vseučilišče v Celju javlja Aa se bo vršil občni zbor danes 23. maja ob 20. uri v risainici deške meščanske šole po običajnem dnevnem redu. e— »Brez tretjega« v cefjskem gledališču. Ljubljanska drama bo uprizorila v torek 28. t. m. ob 20. v celjskem gledališču znano dramo Milana Begovica »Brez tretjega« v režiji g. prof. O. šesta, igrala, bosta ga. Mira Danilova in g. Levar. Predstava je za abonma. V&topnice so v prodaji v knjigarni »Domovini«. e— Sokolska prireditev. Sokolsiko društvo v Celju zaključi tedovadmo leto z revi'jo dela ob nastopu vseh odidelkov v nedeljo 26. t. m. ob 15. na dvorišču Sokol-skega doma v Gaber ju. Vstopnine ni. K prireditvi so poleg Sokolov in prijateljev Sokolstva vabljeni zlasti še starši tedo-vadeče mladiine, da vidiijo uspehe sokol-sike telesne vzgoje. Ob tej priliki naj se poživi povezanost med starši, vodi tel j&kim zborom in mladino. Prireditev bo obračun izvršenega dela, obenem pa vzpodbuda in kažipot k novim uspehom bodočega so-kolskega dela. e— Dijaški kuhinji eta darovala trgovca gg. Karol Loibner in Fran Lukas v Celju po 100 Din namesto venca na grob celjskega podžupana in veletrgjovca g Ivana Ravnikarja, rodlbina g. Viktorja Smigovca pa je naklonila ob tej priliki 100 Din krajevni p roti tuberkulozni ligi v Celju. e— Obsodba zaradi žal jen ja poštnega upravnika. Pred meseoi je prejela neka starejša kmetica na pošti v Vojniku zavarovalnino Ko je potem kupovala v Bara govi trgovini nekaj blaga, se ji je zdelo da nima toliko denarja, kakor bi ga morala prejetri. Trgovec Baraga, vnet bojev nik za človeške pravice, je o tem takoj obvestil banovinskega zdravnika dr. Ru dolfa Mikuža, vodjo bojevnikov, in proz' upravniku pošte g. Ivanu Gorečanu v Vojniku je bila napisana ovadlba. Ko pa j«> prišla omenjena žena domov, je ugotovila, da ima ves denar v čajni. Seveda je bilo postopanje proti upravniku g. Gorečanu takoj ustavljeno. Dr Mikuž Da je kliub temu izobesil v oknu neke šivilje lepak, z vabilom na maškerado. ki so i^ prirediili bojevniki v Vojniku. Na lepaku Sovražniki naših zob so najnevarnejši, če lahko neopazno vršijo svoje razdiralno delo, podobno kakor miljonska armada gnilobnih bakterij. Ce postanejo poškodbe vidne, je že prepozno. Bolje je se temu pravočasno izogniti, s tem da redno čistimo zobe z zobno pasto Chlorodont, ki navzlic svoji izredni čistilni moči, ne načenja občutljive zobne sklenine. Tuba Din. 8.— Jugoslovanski proizvod pa je bile sJiika, ki žali poštnega upravi teflja v VojuSku o izpilačelu omenjenega denarja. Drž. tožilstvo je obtoželo dr. Rudolfa Mikuža zaradi uradnega žaljenja po § 302 k. z. V torek je bila na ereskem sodišču razprava in je bil dr. Rudolf M'* kuž obsojen na 10 dni zapora in 200 Din globe, za primer neizterljivosti pa še na nadaljnje 4 dni zapora, in na plačilo stroškov nepogojno. Poštni upravnik g. Ivan Goreean, zaslužen in požrtvovalen nacio naini delavec, je dobil s to razsodbo polno zadoščenje. Počasti se likvidirajo razne afere v Vojniku in ozračje, ki je bilo zadnje leto stalno zastrupljevano, se čisti! e— Tat v stanovanju. V Obrtnem domu v Celju stanujoči slikarski pomočnik Ivan Kavalar je odšel za bcžič na dopust. Ko 6e je vrnil 10. t. m. v Celje, je opazil, da mu je v času njegove odsotnosti nekdo ukradel iz zaklenjenega stanovanja tri obleke, ki so bile shranjene o vmari. Zadevo je prijavil policiji, ki je včeraj aretirala 481etnega delavca Ivana P. s Ponikve. Ljudje so videli Ivana P., ko je pred mesecem dni nesel več oblek iz Obrtnega doma. Arettranca so izročili okrožnemu sodišču. Ukradenih oblek še niso našli. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 opereta »Melodija srca« in zvočni tednik. je najfinejša in pristna zrnata kava, toda prosta kofeina in neškodljiva; za Vaše zdravje je velike važnosti! Coipodarifvo Italijanske državne finance Mesečni izdatki za ekspedicijo v Vzhodno Afriko znašajo 200 milijonov lir Italijanski finančni minister Thaon de Revel je te dni v senatu podal obširno poročilo o italijanskih državnih financah v zvezi s proračunom za leto 1935/36 (proračunsko leto se prične 1. julija). V uvodu je izjavil, da vztraja italijanska vlada navzlic velikemu mednarodnemu valutnemu neredu in nesigurnosti pri zlatem standardu. Za obrambo lire je v teku enega leta odteklo iz Italije v inozemstvo za 1.8 milijarde zlata. V zadnjih 12 letih je Italija izdala za javna dela 31.4 milijarde lir. V primeri z ogromnim obsegom teh javnih dd, ki so prinesla povečanje narodnega piemoženja, ni smatrati, da je povečanje državnega dolga nezdravo. Italijanski državni dolgovi so znašali 30. junija 1922. 92.86 milijarde lir; 30. junija 1934 pa so znašali državni dolgovi 1"4.24 milijarde lir. K temu pa je treba prišteti še predobremenitve (nekonsolidirane obveznosti). Vsota teh predobremenitev se je povečala od leta 1922. do leta 1934. od 4.06 na 24.07 milijarde lir, tako da se je skupni državni dolg v 13 letih povečal od 96.9 na 128.3 milijarde lir. Za leto 1934/35 je računati s primanjkljajem 2974 milijonov lir, in sicer pri dohodkih v višini 17.662 milijonov lir in pri izdatkih v višini 20.636 milijonov lir. Ta primanjkljaj v višini skoro 3 milijard lir vsebuje tudi znesek 620 milijonov lir izrednih izdatkov za ekspedicijo v Vzhodno Afriko, kolikor so ti izdatki narastli do konca aprila. Vsi stroški za afriško ekspedicijo (ki znašajo po dosedanjih izkušnjah in pri dosedanjem stanju mobilizacije mesečno 200 milijonov lir) gredo na breme izrednega proračuna. V svojih nadaljnjih izvajanjih je finanč-ir minister Thaon de Revel pojasnil vzroke povečanih izdatkov ki jih je pripisati poleg stroškom za mobilizacije tudi subvencijam za razne industrije, predvsem pa velikemu deficitu državnih železnic v višini 900 milijonov lir. Na naslov privatne industrije in velebank je izrekel opozorilo, da je doba pomoči in subvencij končno pri kraju in da morajo industrijska podjetja in denarni zavodi najti ravnotežje z lastnimi sredstvi. Vlada pripravlja bančno in kreditno reformo, pri kateri bodo samostojne privatne banke nadalje obstojale. Zmanjšanje hranilnih vlog v preteklem letu za 140 milijonov lir pripisuje finančni minister poživljenju gospodarstva in večjim nakupom industrijskih delnic od strani publike. Čeprav dela oboroževalna industrija s polno paro in bo vojska pod orožjem v kratkem obsegala štiri letnike z 800.000 možmi, je proračun izdatkov za leto 1935/ 36 za 1 milijardo lir nižji nego za tekoče leto in znaša 19.645 milijonov lir pri predvidenih dohodkih v višini 17.988 milijonov lir. Pri upoštevanju primanjkljaja v višini 42 milijonov lir v prometu obratnega kapitala, je v rednem proračunu za leto 1935/36 predviden deficit v višini 1702 milijona lir. V ostalem je finančni minister Thaon de Revel branil fašistično trgovinsko politiko in je med drugim opozoril na padajoče dohodke paroplovbe in na deciiuirana nakazila italijanskih izseljencev, ki so prej skupaj z dohodki od tujskega prometa izravnavali pasivnost trgovinske bilance. Italijanska vlada upa, da bo s trgovinskimi pogajanji, ki so v teku, zlasti s pogajanji s Francijo, dosegla izravnavo trgovinske in plačilne bilance. Italijanska fašistična država je do skrajnih posledic pripravljena na gospodarski boj, ki ji je vsiljen, čeprav ima fašistična dTŽava zaradi korporativne-ga sistema v rokah vsa sredstva kontrole in obvladanja gospodarstva, si nič drugega ne želi, kakor likvidacijo sedanjih ovir iz gospodarskega boja in bi z veseljem pozdravila povratek k svobodni trgovini. V italijanskem uradnem listu je bil 20. maja objavljen nov dekret za zaščito valute, po katerem so italijanski imetniki inozemskih vrednostnih papirjev ter imetniki v inozemstvu izdanih italijanskih vrednostnih papirjev dolžni te papirje v 20 dneh deponirati pri Banki d' Italia. Ta dolžnost deponiranja velja v smislu dekreta za banke in denarne zavode, za tvrdke, družbe in vsakovrstne juristične osebe italijanske narodnosti. Deponiranje se more izvršiti na račun nacionalnega deviznega instituta na temelju dekreta od 8. decembra pret. leta, ki je že predpisal prijavo teh vreH nostnih papirjev. Z deponiranjem se pravica razpolaganja za imetnike le toliko ome, juje, da mora imetnik pri eventuelni prodaji svojih papirjev v inozemstvu izkupiček v devizah odvesti Banki d' Italia. Pri deponiranih vrednostnih papirjev bo Banka d* Italia skrbela za vnovčenje kuponov, ki jih bo izplačala imetnikom v lirah po dnevnem tečaju. Gospodarske vesti = Odgoditev plačil Prve Hrvatske šte-dionice. Iz Beograda nam poročajo: Ministrski svet je na predlog ministra za trgovino in industrijo dr. Vrbaniča odobril predlog za odgoditev plačil Prve Hrvatske štedionice v Zagrebu, in sicer tako, da se odgode vsa njena plačila za dobo šest let, obrestna mera za stare vloge pri tem zavodu pa se maksimira za to dobo na 2 odstotka. = Vprašanje ustanovitve velikih trgovskih magazinov. Vest. da je državni svet razveljavi odlok trgovinskega ministrstva glede prepovedi ustanovitve velikega trgovskega masazma od strani družbe »Ta-Ta« je v vseh trgovskih krogih Jugoslavije vzbudila vznemirjenje. Novosadsko Združenje trgovcev se je že preko Zbornice za TOI obrnilo na trgovinsko ministrstvo, ter zahteva, da se ustanavljanje velikih trgovskih magazinov onemogoč' v smislu lanske Tedbe. Kakor se zd: ustanovitve v Beogradu ,ie So mogoče preprečit:. Za izdajanje koncesi' v ostalih mestih naše države so pristojne banske upreve Banska uprava dunavske banovine ie ob tej prilik sporočila združenju, da bo tudi nadalje vztrajala na svojem d' sedanjem stališču in da ne bo izdala koncesije za ustanovitev velikega trgovskega rrag^zina v Novem Sadu. = Trboveljska premogokopna družba bo imela svoj 62. letni občni zbor dne 19. junija v Ljubljani, kjer se bo sklepalo o računskem zaključku za lansko leto, o razdelitvi čistega dobička, o remuneraciji upravnemu svetu in ravnateljstvu ter o nadomestnih volitvah v upravni svet. Kakor je »Jutro« že poročalo, bo upravni svet predlagal občnemu zboru razdelitev divi-dende v višini 5 odstotkov. Cisti dobiček je znašal za preteklo leto 10.1 milijona Din nasproti 3.8 milijona Din v letu 1933, 4.1 milijona Din v letu 1932 in 20.2 milijona Din v letu 1931. = Nove ugodnosti za avstrijski les v Franciji. Navzlic carinski preferenci, ki jo v Franciji uživa za les edino Avstrija, in navzlic tarifnim ugodnostim je letos izvoz avstrijskega lesa v Francijo ponovno občutno nazadoval. Tako je Avstrija v aprilu izvozila v Francijo le 144 vagonov rezane jelovine nasproti 567 vagonom v lanskem aprilu, v prvib štirih mesecih letošnjega leta pa samo 509 vagonov nasproti 1470 vagonom v istem razdobju lanskega leta. pr čemer pa ie treba upoštevati, da je bil že lan' izvoz manjši nego v prejšnjem letu Z Dunaje poročajo, da more Avstrija ori sedanjih oenah izkoristiti le majhen del pre ferenčnega kontingenta za avstrijski les v smislu avstriisko-francoskeua spora/nma ^d oktobra 1934 Avstrijskemu ministru Sto okingerju. ki se mudi < Parizu pa ie s«da^ uspelo skleniti nov sporazum, ki upošteva nove avstrijske želje. = Češkoslovaški ječmen in slad. Prejeli smo: Zaradi avtarkičnih stremljenj uvoznih držav in drugih uvoznih ovir ima Češkoslovaška zadnja leta težkoče pri izvozu p;vo-varskega ječmena in slada, in sicer navzlic nedosegljivi kakovosti češkoslovaškega ječmena.Te težkoče pa so češkoslovaško vlado le še vzpodbudile v stremljenju, da še bolj oplemeni in ziboljša pivovarniški ječmen. Izvršeno je sedaj rejoniranje produkc;je. tako da so producenti najboljših in najbolj plemenitih vrst ječmena združeni v določenih okoliših. Znano je, da so v Češkoslovaški idealne razmere za gojitev pivovarni-škega ječmena, ker so tam dani najugodnejši prirodni pogoji. To jamči Češkoslovaški tudi v bodoče prvenstvo v pogledu pivovar niškega ječmena. Tudi lanski češkoslovaški ječmen je obdržal prvenstvo glede kakovosti, kar je pokazala mednarodna svetovna razstava v Londonu (ki se je vršila že 55tič) in je dobil češkoslovaški ječmen v kategoriji kontinentalnih ječmenov vse tri najvišje ocene. Prizadevanja za gojitev najboljših in najbolj plemenitih vrst so omogočila Češkoslovaški, da je tudi letos obdržala lanska tržišča in da je pridobila še nova. Isto velja tudi za slad. Lami je Češkoslovaška glede izvoza slada obvarovala v svetovni trgovini prvo mesto navzlic hudi konkurenci na svetovnih tržiščih. = Nadzorstvo pri izvozu živine in živinskih sirovin. O vprašanju nadzorstva nad uvoznimi dovoljenji pri izvozu živine in živinskih sirovin je kmetijsko ministrstvo izdalo tole pojasnilo: V primerih, kjer je za odpravo posameznih pošiljk živine in živinskih 6irovin potrebno uvozno dovoljenje države, kamor je pošiljka namenjena, morejo veterinarji pri nakladanju in na meji ugotoviti, ali se tako dovoljenje nahaja med listinami pošifljatve. Aiko ga ni, tedaj morajo opozoriti stranko nanj in ji z zapisnikom sporočiti, da bo sama nosila iz tega vse posledice. Obmejni veterinarji pa v primerih, da stranka nima uvoznega dovoljenja, ne bodo ustavljali transporta in ne bodo odrekli potrebnih potrdil. To seveda ne velja za primere, kjer obstoja za posamezne poši-ljatve za nadaljno odpravo ovira čisto veterinarske narave kakor n. pr.: za izvoz svinj iz okuženih ali ogroženih krajev. V takem primeru je potrebno posebno dovoljenje in pošiljatev se ne sme odpraviti, dokler ne dobi takega dovoljenja. = Zakasnitev češkoslovaške hmeljske letine neizogibna. Kakor poroča nemška sekcija žateške hmeljarske zveze, je trajno hladno vreme za razvoj hmeljske rastline zelo neugodno. V treh četrtinah iateškega okoliša je hmelj komaj prodrl zemljo. Le majhen del nasadov je že toliko razvit, da poganjke lahko privezujejo V glavnem na ee bo privezovanje vršilo šele v juniju, kar je zelo pozno in je neizogibno računati z zakasnitvijo letine. = Kako si priredimo bakreno - apnovo brozgo kot obrambno sredstvo zoper pero-nosporo na hmelju? Hmeljarsko društvo objavlja: Nujno potrebno je, da škropimo hmeljske nasade tri do štirikrat in po vsakem deževju. Prvo škropljenje, ki je zelo važno, se naj izvrši meseca maja. ko rastlina dorase Vs—1 m visoko, in sicer s V«0/« brozgo. Drugo in tretje škropljenje se priredi pred in po cvetju, t. j. junija in julija z 1% brozgo. Četrto škropljenje pride na vrsto po izvršenem izkobuljenju z l.VŽ*/o brozgo. Za škropljenje po vsakokratnem deževju pa zadostuje 1®/« brozga. Za */4°/o brozgo vzamemo */« kg bakrene galice in IV2 kg gašenega apna na 10o litrov vode, za l°/o brozgo 1 kg galice in 2 kg gašenega apna, za brozgo pa D/s kg galice in 3 kg apna na 100 litrov vode. Raztopljena galica se vliva v raztopljeno in poprej pre- cejeno apno _ torej plavo tekočino v belo in pe nasprotno. Med vlivanjem se brozga neprenehoma meša z lesenim drogom Da z brozgo ne osmodimo listja in trte. "iora biti razmerje med galico in apnom pravilno O tem se prepričamo, ako postane v brozgo pomočeni rdeči lakmusov papir moder, ali beli fenolftalinov panir rdeč Ako se to ne zgodi, moramo previdno dodati še apna. Preohila m"o?inn nnna nn rmanišuje učinkovitost bpk^ene malice Bakreno apnova brozga ostane le 24 ur učinkovita Po pre- „Sava" obča zavarovalna delniška družba v Zagrebu »Sava« obča zavarovalna delniška družba v Zagrebu je imela 21. maja t. 1. svojo redno trinajsko glavno letno skupščino za preteklo poslovno leto. Iz poročila ravnateljstva je razvidno, da tudi zavarovalni posli trajno trpijo zaradi razrvanega splošnega gospodarskega stanja in kažejo premije še vedno padanje. Zahvaljujoč dejstvu, da so bile škode v preteklem letu manjše, izkazuje družba čisti dobiček v višini 1,397.273.50 Din. Lastne tehnične rezerve »Save« znašajo skupaj z garancijskimi fondi družbe 29,426.980.27 dinarjev. Od svoje ustanovitve do danes je družba »Sava« izplačala za elementarne škode znatno vsoto 238,565-480.90 Din. Za nova člana društvene uprave sta bila izvoljena gg. dr. Stanko šverljuga, minister n. r. in František Žita, generalni direktor »Moldavie«. Praga. teku tega časa postane neporabna. škropimo le pri lepem, suhem vremenu, ne ob hudi vročini. Brozga naj zadene vso -astli-no, predvsem pa spodnji del listov v obliki meglenih mehurčkov in ne v obliki curkov. O množini potrebne brozge je težko kaj povedati. V Nemčiji, kjer škropijo 8 do 10 krat, se za škropljenje 1000 rastlin porabi od 500 do 1000 litrov brozge. O uporabi Wackerapna zoper peronosporo smo pa že razpravljali v društvenem glasilu. Torej vsi hmeljarji na obrambno delo zoper peronosporo ! = Izdelki naše živilske industrije po svoji kakovosti presegajo ali pa vsaj dosegajo inozemske proizvode, so pa od njih cenejši. Naše gospodinje to dobro vedo in zato kupujejo samo domače blago. Na letošnjem pomladnem velesejmu v Ljubljani od 1. do 11. junija bo tudi živilska industrija bogato zastopana, saj ne bo menda izdelka živilske stroke, ki ga letošnja razstava živilske industrije na velesejmu ne bi mogla nuditi. = Naši gospodarji bodo imeli na letošnjem XV. ljubljanskem velesejmu najlepšo priliko, da si izberejo pluge, brane, ko-silne stroje, mlatilnice, čistilnice, slamorez-nice, pluge za okopavanje in osipanje, traktorje, lokomobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. Vse to bo razstavljeno v posebni skupini pregledno razvrščeno. Delali bodo tudi praktične poizkuse. = Dobave. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave vodokaznih in ščit-nih stekel, šip za vagonska okna, rdečih signalnih šip in 150 kg klobučevine v ploščah. Direkcija državnega rudnika v Uglje-viku sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave žebljev za jamske tračnice, do 29. t. m. glede dobave olja za mazanje jeklenih vrvi in raznega pisarniškega materiala. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 4. junija ponudbe glede dobave 825 kg špirita. 1000 m* krovne lepenke, raznega železa, vijakov, podložnih plošč, 400 m2 linoleja in 400 kg lepila za linolej; do 5. junija glede dobave porcelanskih umivalnikov. ogledal in stekla, razne pločevine. ključavnic, šelaka, špirita. 200 m2 linoleja in 150 kg lepila za linolej; do 6. junija glede dobave 3500 m brodskega kabla, razne žice itd.; do 10. junija glede dobave orodja; do 11. junija glede dobave železa, cevi in pločevine, 36 kg kavčukastih vrvic, 115 kg vijakov ter raznega lesa; do 13 junija pa glede dobave 300 komadov vesel ter raznega elektrotehničnega materiala. Borze 22. maja. Na ljubljanski borzi je deviza London po večdnevnem stainem dviganju za malenkost popustila. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 9.10 do 9.20 V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.1150, v angleških funtih po 237.50. v grških bo nih po 32. za španske pezete pa je bilo povpraševanje po višjem tečaju 6.20. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda mirna pri 370 - 374 brez prometa (v Beogradu je bil zaključek po 371.50), 7e/a investicijsko posojilo je nadalje čvrsto in je bil zabeležen promet po 80 (v Beogradu pa se je nudil denar že po 81.50). Prav tako je čvrsto 7a/i> stabilizacijsko, posojilo, ki se je dvignilo na 77 — £0 (v Beogradu je bil promet po 79). V ostalih vrednotah ni bilo prometa. Devize. Ljubljana (Z »šteto premijo "28.5 odstot ) Amsterdam 2975.35 — 29S9.95, Berlin 1758.08 — 1769.95, Bruselj 742.85—747.92, Curih 1421.01 — 1428.08, London 215.35— 217.40, Newyork 4364.33 — 4400.64, Pariz 289.60 — 291.03, Praga 182.99 — 184.10, Trst 361.35 — 364.43. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.10 — 9.20. turih Beograd 7.02. Pari? 20.38. London 15.19, Newyork 309.6250, Bruselj 52.3250, Milan 25.45, Madrid 42.2250, Amsterdam 209.3750, Berlin 124.40, Dunaj 58, Stockholm 78.35, Oslo 76.35, Kobenhavn 67.85, Praga 12.8850 Varšava 58.25, Atene 2.90, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd —, London 26.37, Milan 44.14, Newvork 536.29, Pariz 35.43, Praga 22.25, Curih 173.60, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Zagreb. Državne viednote: Vojna škoda 370 374, za maj - avgust 370 den., 7' investicijsko 79 — 80-50, 7°/o stabilizacijsko 77 — 80, 7% Blair 67.25 _ 67.75, SV0 Blair 77.25 — 78.75. 7°/o Drž. hipotekama banka 72.50 — 75, 6Vo begluške 64—64.50; delnice: Narodna banka 6000 — 6300, Priv. agrarna banka 228 — 231, Šečerana Osijek 140 den., Trboveljska 125 den. Beograd. Vojna škoda 370.50 _ 371.50 (371.50), za avgust 371 — 371.25 (371) 7'/0 investicijsko SI .50 den., 7fl n stabilizacijsko 79 den. (79), 4'/« agrarne 47.50 — 48 (47.75), 6°/o begluške 65 _ 66 (66), 8Vo Blair 78.50 bi.. Blair 67 — 67.50 (67.25), 7rV<> Drž. hipotekama banka 72 den., Narodna banka 5&00 — 6090 (6000), Priv. agrarna banka 228 — 229 (228.50 — 229). Ljubljana. Vojna škoda 370 _ 373, 7°/* investicijsko 79 — 80, 7-' o stabilizacijsko 75 — 80. 7%> Blair 67 — 68, 83/o Blair 77 do 78, 4% agrarne 46 — 47, 6Vo begluške 64 — 65. Dunaj. Državne železnice 25.15, Alpine-Montan. 11.85, šečerana 14.53. Blagovna tržišča ŽITO. + Chieago, 22. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 89.50, za julij 90.3750, za september 91.3750, za december 93; koruza: za maj 88, za julij 81.3750, za september 75.1250, za december 66.8750. + Winnipeg, 22. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 87, za september 84.6250. + Ljubljanska borza (22. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudi se (vse i'eo. nakladalna postaja): pšenica: baška. 78 kg, po 128 — 130; banatska, 78 kg težka po 126 - 128; oves: slavonski po 97 — 99; koruza: baška po 71 — 73; banatska po 70 — 72; moka: baška in banatska »0$ po 200 — 220; baška »2« po 180 — 200; baška »5« po 160 — 180: otrobi: baški debeli po 95 - 100 + Novosadska blagovna borza (22. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica baška potiska 128 — 132.50; slavonska 130 — 132; sremska 126 _ 128; baška 126 — 129. — Oves: baški in sremski 95 — 97; slavonski 100 — 102. — Ječmen: baški in sremski, 65/66 kg težki 125 — 130: jari. 67/68 kg težki 135 do 140. — Koruza: baška in sremska 69 do 70; banatska 67 — 68. _ Moka: baška in sremska in »Ogg« 197.50—220; »2« 177.50 — 2C0;' >5« 157.50 — 180; »6« 140 — 152.50; »7« 115 — 120; »8« 92.50 do 95. — Fižol: baški in sremski, beli 122.50 do 125. — Otrobi: baški, sremski, banat-ski 84 — 85. 4- Budimpeštauska termin, borza (22. t. m.) Tendenca stalna. Pšenica: za maj 16.10 do 16.15, za junij 15.77 — 15.78; koruza: za maj 12.00 — 12.02, za junij 11.02 _ 11.03. BOMBAŽ. + Liverpool, 21. maja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za maj 6.62 (6.60), za oktober 6.28 (6.27). + Newyork, 21. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 11.96 (11.98), za oktober 11.77 (11.81). za manj denarja TUNGSRAM nitka v dvojni vijačnici svetlobna množina v dekalnmenib Bela moka je nepopolno hranivo — Kruh Iz zmlevka celih žitnih zrn Važna reforma v prehrani na vidiku — Prištedek v žitu Še enkrat nesrečni „Maksim Gorki" Pogled na roško propagandno veleletalo od strani levega krila »tepec je izpregledal čudno naključje: nesreča je vrnila vid slikarju, ki so se zdravniki zaman trudili okolu njega PRAVKAR I7TT6LA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE »ŽIVLJENJE IN SVET" PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Naslovna slika: M. GASPARI: »DEKLE V CVETJU« Slika na ovitku: POMLAD NA GORSKI PLANOTI (Foto) »SAMOMOR« VESOLJSTVA (Moderna veda o koncu sveta - Po razpravi dr. H. Wolterecka - nj) — KVAS POSPEŠUJE RAST — OD KDAJ SE VOZIMO NA KOLESIH — TRŠE OD JEKLA IN STEKLA — TEŽKA VODA ZADRŽUJE STAROST (kk) — Dr. Anton Debeljak:PO SINJI ADRIJI (22) — KRIVI VREMENSKI PREROKI — NOTRANJE LICE KOVIN (Po razpravi prof. P. Kirchbergerja - nj) — ON KONG, HIŠNI DUH (A) — Gustav Strniša: ZADNJI JESIHAR — Essad beg: ZAROTA ZOPER SVET (22) — CESTA NA OGNJENIK (K) — SRCE AZUE (V. A.) — SKRIVNOSTNE SPOSOBNOSTI TIBETANCEV — IZ LITERARNEGA SVETA (Mičun M Pavičevič: Narodne pjesme - A. Debeljak) — NAŠE IME ONSTRAN MEJA (Louis Adamič) — S. R. ŠANDAN O NOVI BOLGARSKI (A. De bel jak) — ABECEDA IZ 12 GRK (J. M.) — ČLOVEK IN DOM (Prevleka za zofe) — ŠAH (Vasja Pire: Moji vtisi s šahovskega turnirja v Moskvi -1) — ZA BISTRE GLAVE — Na platnicah: HUMOR — KRI2ALJKA Z OBRATNICAMI (Crassus) — ANEKDOTE »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi, Ljubljana, Knafljeva ulica 5, in stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol teta (ena knjiga) 40 Din, za četrt teta 20 Din. Posamezni zvezki se dobijo po 2 Din. TELEFON Štev.: 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Pomenek med Lavatom in Gd Na pogrebnih svečanostih maršala Pilsudskega sta se v Krakov« srečala tn francoski zunanji minister Lav al in praski državni predsednik Gdring. vala ta skupaj in sta se mimogrede dotaknila aktualnih političnih vprašanj, ki majo Francijo in Nemčijo Morje zaliva rove... Strahovita drama v kitajskem rudniku Sedanji način pripravljanja kruha ne ustreza novim spoznanjem biokemije človeške hrane, je izjavil znani češki učenjak in podpredsednik češkoslovaške poljedelske akademije prof. dr. Julij Stoklasa na nekem predavanju v Pragi. Današnja moka kakršnekoli žitne vrste je v glavnem zmleti endosperm z razmeroma majhno množino rudninskih snovi. Pšenična moka vsebuje prilično 0.9 odstotka pepela, ržena moka odstotek, črna moka 2 odstotka. V otrobih je Pravo senzacijo je vzbud;!a pred kratkim :na Francoskem vest, da je popularni slikar Jean Julien Lemordant, ki je bil dvajset let slep, po neki avtomobilski nesreči nenadoma spregledal. Lemordant se je rodil v Quimperu na Bretonskem in si je že zgodaj s svojo nadarjenostjo priboril sloves. Slikal je pred vsem naravo, ki jo je znal globoko občutiti, in posebno njegov ciklus »štirje letni časi« se je odlikoval po nenavadnem barvnem bogastvu. Ko je nastala vojna, se je javil kot prostovoljec na bojišče. Pri Charleroiu je bil prvič ranjen. Izlečili so ga in so ga poslali spet na fronto ob Yseri, kjer ga je pri napadu na neki nemški strelski jarek zadelo pet krogel, ena med temi v glavo. Prišel je v nemško ujetništvo in so ga prepeljali na Bavarsko, kjer so zdravniki ugotovili, da je popolnoma slep. Po dolgih mesecih so ga v izmenjavi poslali preko Švice domov. Takoj se je zopet javil v vojaško službo. V službi francoske propagande je slepi slikar in junak odpotoval v Ameriko, kjer je imel predavanja za francosko stvar. Po Po mesece m mesece trajajočih pripravah je švedski dvorni marša lat sestavil natančen spored za stockholmske svatbene svečanosti. Vsak korak, ki ga bosta storila kraljevska zaročenca, danski prestolonaslednik Friderik in švedska princesa Ingrid, je natančno določen. Princa in princeso bosta povedla pred oltar njuna «»četa, švedski kralj Gustav in danski kralj Kristijan. Nevestini družici bosta hčerki norveškega prestolonaslednika in njegove soproge, princesi Ragnhilda in »Astrida. ženinov drug pa bo sin grofa Bernardotta. Poročno ceremonijo bo opravil nadškof Eiden. Prvi, ki bo ženinu in nevesti čestital k poroki, bo stockholmski guverner. Danski gostje bodo v prestolnici Švedske sprejeti z največjo spoštljivostjo. Kralj Kristijan in kraljica Aleksandrina se bosta pripeljala na Švedsko z jahto »Danneborg« Iz pristanišča se popeljejo vladarji v gala kočiii skozi mesto v dvor, kjer jih bosta pozdravila bodoča kralj in kraljica Danske in Islanda. neprimerno več rvdninskib spojin, ki so veliko vredna hraniva Zelo važno bi bilo, če bi jih primešali moki in je gtibanje, ki se Mri zlasti v Nemčiji in ki hoče tako zvani »krat is celega zrna«, v tem pogledu povsem opi avičljivo. Bela moka je nepopolno živilo, ker vsebuje malo rudninskih soli (pepela), a motil bi se tudi tisti, ki bi hotel živeti od same črne moke. Za normalno prebavo je priporočljivo obe vrsti moke mešati. vojni se je naselil v Parizu in je tam živel skromno in vdano v svojo usodo. Nikoli ni izgubil upanja, da se mu bo vid vrnil, 36krat se je dal operirati — toda zdravniki mu niso mogli pomagati. Cesar pa niso zmogli oni po svoji najboljši moči, je zmogel slučaj. Pred kratkim se je peljal s taksijem z nekega obiska domov. Taksi je trčil ob težak tovorni avto, Lemordanta je vrgel sunek z obrazom proti zaščitni šipi in je obležal nezavesten. V bolnišnico so ga prepeljali z več ranami na glavi, posebno v očeh. Operirali so ga in ko so mu čez nekaj časa sneli obveze, so z začudenjem ugotovili, da se mu je vid vrnil. Seveda je Lemordant že doma. Nekaterim prijateljem, ki so ga obiskali, je izjavil, da ni bil nikoli izgubil upanja zaradi vida, kajti krogla mu ni pretrgala očesnega živca Sicer pa preveč vesel še ne more biti. Res je sicer, da je zanj čudovit občutek, da spet vidi, a njegov vid je še zelo slab. Gleda v svet kakor skozi gost pajčolan. Vendar gojijo zdravniki upanje, da se mu vid povrne v celoti in če se že ne bo vrnil k nekdanjemu poklicu, bo vsaj kot gledajoči človek šel spet skozi življenje. V aadnjem času prerokujejo vso bodočnost kruhu, M ga izdelujejo po metodi dr. Ratrinoviča. Posebno v Rusiji je vsaj v zadružnih pekarnah kruh po narodnem načinu . , , . . popolnoma izginil. Po tem postopku uporabljajo za peko kruha celo preparirano zrno z luščLno vred, ki ga niti ne zmelje jo. Kruh iz takšnega zrna, naj si bo bel aM črn, je zelo okusen in prištedi do 40 odstotkov žita. Ce se obnese, si lahko mislimo, da utegne izzvati radikalne spremembe v gospodarskem življenju dežel. Društva narodov pred kočljivimi nalogami. Na eni strani skuša likvidirati jugosloven-sko-madžarski konflikt zaradi marsejskega atentata, po drugi strani pa mora posredovati med Abesinijo in Italijo, da ne izbruhne v Afriki vojna KAKŠNO VODO PIJETE? Povsod, kjer je voda slaba, pretrda aH pre-mehka, bi vsakdo, zdrav, zlasti pa bolan, moral popiti mesečno nekoliko steklenic prvovrstne, prirodne Radenske da vzpostavi ravnotežje mineralov in sokov v telesu! DORRA VODA JE POL ZDRAVJA ! Mnogo bolezni izvira od slabe vode! »Nekronani kralj Arabije44 H V ' V: Sšs F -' f polkovnik Lawrence, ki se je hudo ranil pri motociklistični nesreči in je podlegel poškodbam v angleški vojaški bolnišnici Plošča namestu beležnice Neki pariški kanstrukter je napravil majhen aparat, ki naj Moči beležnico iz prometa. Ga« za majhno prejemno ploščo, ki se lahko nosi v žepu. Kdor si hoče kaj zabeležiti, potegne ploščo iz žepa in govori vanjo svojo željo. Doma ploščo n avl je ki SRši vse, kar si je poprej »zabeležil«. Listi so nedavno poročali, da je v čeču-anu poleg Šanghaja morje vdrlo v rove, kjer so bili rudarji na delu. Podrobnosti o nesreči, ki prihajajo zdaj na dan, pripovedujejo, da je to ena največjih rudniških katastrof. kar jih beleži zgodovina. Štiristo kitajskih rudarjev je prišlo ob življenje in utonil je tudi japonski inženjer, ki je vodil reševalno akcijo pod zemljo. Vesti o nesreči pripovedujejo: Kakšni dve uri pred zaključkom svojega posada so delavci zaslišali sumljivo buča-nje iz nekega oddaljenega rova. Takoj so slutili, da se je nekaj zgodilo. Rudniški nadpaznik je stekel k telefonu in alarmiral rudarje, naj beže. Divje so zatulile sirene pod zemljo. Trenutek pozneje so že bežali rudarji od vseh strani proti izhodu. A »e preden so napravili sto metrov pota, so zaslišali divje sikanje zia seboj. V širokem rokavu se je zlivala voda v rove in zdaj se je začela borba na življenje in smrt: usmiljenje je namah izginilo, vsak je gledal samo na to. kako se bo spravil naprej in ušel smrti. Toda voda je že dosegla begune in jih izpodnesla. Ni trajalo dolgo, pa so bili tudi tisti, ki so še stali pokonci, do ramen v vodi... Tedajci pa je pod zemljo zadonel klic: Stoj! Nikamor naprej!« Bil je to glas japonskega inženjerja, ki je prišel v rov js reševalnim moštvom. Inženjer je imel dovolj avtoritete, da je takoj napravil red. Mirno, kakor da ni nihče v smrtni nevarnosti, je ukazal svojemu motava, naj « nadene plavalne pasove. Tako so se reševalci bližali bučanja morja, ki je čedalje v večjih masah vdiralo v rudnik. Trenotno so biK Se izven nevarnosti, kajti rov, v katerem so bili je ležal dvajset metrov nad rovom, kjer se je začela kata-. * ■trota. Končno so reševalci dospeli do mesta, kjer je stala lokomotiva. Morali so broditi po blata. Od blizu so zdaj slišali, kako se podirajo opaži m čutili m videli so, kako plavajo proti njim tramovi in deske. Grozo, ki jim je polnila duše, je še povečavalo zateglo žvižganje alarmne sirene. Pri vhodu v stranski rov »o se reševalci ustavili. V ta rov so prihajali rudarji s košem, ki se je spuščal 8 m globoko. Zdaj seveda ni mogel nihče misliti na to. da bi se pogreznil tja doli. Voda je že dosegla višino 8.30 m. Inženjer se je dal privezati na dolgo vrv in kc je vrgel z dvema reševalcema v butajoče morje, ki je čedalje silnejše zahvalo rudnik. Vsi trije so tam lovili delavce, ki »o se v smrtnem strahu oprijeli opažev, tramov in desk. Na ta na fin so rešili 29 mož. ki so jih spravili više. Grozljiv je bil pogled, ko je inženjer rešil nekega napol onesveščenega rudarja iz opaža. Reševanje je bilo tako težavno, da je moral poklicati dva moža na pomoč. Ko so nesrečnika potegnili na varno, so videli, zakaj je bilo reševanje tako težko. Nesrečnikovih nog sta se krčevito 3Cot vedno nudimo veliko izbiro trenchcoatov, spomladanskih plaSčev, vetrnih jopiče v, športnih oblek tn vsa druga oblačila za gospode po najnižjih cenah Drago Schwab, Ljubljana držala še dva radarja, ki si drugače nista obetala nobene po«no<3 več. Oba sta bila mrtva. Oervidno sta io oklenila nesrečnikovih nog v smrtnem krča m jih nista več izpustila, ko ja je zafiiu voda. Medtem ko je inženjer s svojo botooo reševal rudarje iz valov, je prišel v rov Se drug reševalni oddelek, ki je spravljal re-šence naprej. Bil je že skrajni čas, kajG voda je začela zalivati rov, v katerem so biH reševalci. Inženjer se je hotel 3b umakniti, toda ko se je pripravljal na odhod, je zadonel iz bližine tov obupen krik. znamenje, da je še nekdo živ, ki prosi pomoči Ne da bi preadarB, kaj se utegne zgoditi, se je vrgel inženjer proti mestu, od koder je prihajal kfic. Pet minut groznega čakanja je minilo. Potem je sledil sunek po vrvi, znak, da je treba potegniti. Reševalci so potegnili. Ze se je zdelo, da jim bo napor uspel. Inženjer je potiskal pred seboj truplo rešenega rudarja. Ko je bilo že skoro izven nevarnosti, pa je vnovič zašumelo in zakipelo morje. Nastal je strašen polom — vdriajoča voda je odtrgala kup zemlje fa kamenja m pokopala inženjerja m moža, ki ga je bil skoro rešil. Reševalci videči da so v nevarnosti so jeli bežati proti u-hodu. Tako se je končala ta podzemska drama, ki je zahtevala toliko žrtev. Rešilo se je samo 200 mož, dvakrat toliko s požrtvovalnim inženjerjem pa jih je obležalo v hladnem grobu z morjem zalitega rudnika. Lawrenceova mati V trenutku, ko se je polkovnik Lavrrence ponesrečil na (Angleškem, se je mudila njegova mati daleč na Kitajskem v bližini Rumene reke. Njen starejši srn, ki jo je spremljal na potovanju, ji je sporočil usodo brata-polkovnika. Vest o nesreči je delovala na mater tako porazno, da je zbolela Vkrcala se je na al d jo za prevoz na Angleško, toda med vožnjo so to ladjo napadli kitajski gusarji ter jo oplenili Ce-prav je posadka na ladji obvladala ban-dite, je dogodek neugodno vplival zlasti na živčno šibke potnike, zlasti na polkovniko-vo mater, ki J*C sc upala, da bo pravočasno prispela domov in videla sina zadnjič pred smrtjo. ANEKDOTA Einstein je predaval v New Yerseyu o astronomiji. Ko je zapustil govorniški oder, se mu je približala čedna mlada dama in ga ogovorila: »Gospod profesor, govorili ste čudovito jasno, rada bi vas samo nekaj vprašala: Razumem, da je danes mogoče izračunati koliko je oddaljen Mars od Zemlje, tudi glede njegove prostornine, njegovih kemičnih sestavnih delov in teže sem si na jasnem. Le eno mi ne gre v glavo: Kako je bilo mogoče izvedeti za njegovo ime?« VSAK DAN ENA »Kay vas ni sram, da se niti ne odkrijete, kadar svoji dama pred vami?!« Mož, ki je zložil „Boccaccia" Štirideseta obletnica Suppejeve smrti Zdaj, ko imamo v ljubljanski operi priliko poslušati od dirigenta Štritofa izpopolnjeno Suppejevo opereto »Boccaccio«, ne bo odveč, če se spomnimo 40. obletnice smrti tega skladatelja, ki je bil v ostalem rojen v jugoslovenskem Splitu, kjer je prišel na svet 18. aprila 1820. Že v otro- Danski princ vzame švedsko princeso Svatba bo ta petek v Stockholmu Švedska princesa Ingrid ških letih je kazal deček veliko glasbeno nadarjenost. Vzljubil je flavto in je, komaj devet let star, zložil tudi skladbo za ta instrument. Oče pa se je zbaL da bo prezreli dečko zanemarjal šolo in mu je zaradi tega razbil flavto. Šele mati ga je polagoma pregovorila, da je postal nekoliko obzir-nejši proti otroku ter mu je dovolil študirati glasbo. Ko je bilo mlademu Suppeju 13 let, je izgubil očeta. To je bilo potem, ko je deček skomponiral »Misso dalmatico«, ki se je prvič izvajala v Splitu. Očetova smrt je prinesla dečku odločitev za poznejše življenje. Mati se je namreč z njim preselila na Dunaj, kjer je začel Suppe študirati harmonijo, kontrapunkt in instrumenta« jo. Devetnajst let star je skomponiral opero »Virginija«, ki je Donizettiju tako ugajala da je vzel mladega Suppeja s seboj v Padovo. Iz Padove se je kmalu vrnil na Dunaj, kjer se je začel udejstvovati kot kapelnik. Bil je izredno marljiv, komporri-ral je vsakovrstno glasbo, od kupletov do cerkvenih pesmi in oper. Suppe je imel srečo, da je prišel na Dunaj v »zlatih časih«, ko je našel njegov talent povsod priznanje. Bfl je zelo gibčen glasbenik, ustvarjal je naglo in z lahkoto. Šest let pred Wagnerjevim »Tannhauser-jem« je skomponiral čarobno pravljico o Tannhauserjui, ki prikazuje Marijo, zapuščeno ženo Tannhauserja, kako na Venerinem griču izpreobrne nezvestega moža. Ko je začel zmagovati ofenbachizem, so nastala tudi za Suppeja plodovita leta. Med njegove največje uspehe spada nedvomno »Boccaccio«, ki bi ga bil v Štrito-fovi izdaji gotovo vesel sam Suppč, če bi se danes zbudil od mrtvih in bi se znašel v Ljubljani. Ropajte domače blago! Kadar operiralo Ugro Živinozdravnik ima kaj nehvaležno nalogo, kadar operira zveri. Na sliki vidimo prizor med operacijo tigre v vinceneškem živalskem vrtu pri Parizu ŠPORT Naši lahkoatleti v borb! z beograjsko reprezentanco Ttvzr pokroviteljstvom predsednika mestne občine Ljubljane dr. Vladimirja Rav-niharja v nedeljo ob 16. na igrišču Primorja Ena najvažnejših letošnjih lahkoatlet-skih prireditev v naši državi bo brez dvoma lahkoatletski dvoboj med reprezentancama Beograda in Ljubljane v nedeljo 26. t. m. ob 16. na igrišču Primorja. Tyrševa cesta. Danes reprezentira Beograd, ki ga sestavljajo atleti beograjskih klubov BSK, Jugoslavije, Ruskega ter Pančevačkega >K najmočnejšo ekipo kot mestno reprezentanco, ker razpolaga z odličnimi tekači, dobrimi skakači in krepkimi metalci. Ljubljana katere ekipo bodo tvorili atleti Ilirije in Primorja, se je v zadnjih letih zelo dvignila, kar je dokazala v cross-country tekmovanjih in tekmovanjih v državnem prvenstvu za moštva, ko sta eden ali drugi klub po večkrat priborila državna prvenstva v omenjenih panogah. Zeleč tudi od svoje strani poudariti veliko važnost imenovanega srečanja, ki se vrši v znamenju dvojne revanše, je predsednik Ljubljane g. dr. Vladimir Ravnihar, blagovolil počastiti dvoboj Beograd : Ljubljana z visokim pokroviteljstvom. Prepričani, da bo reprezentativna ekipa Ljubljane znala to počastitev visoko cen;ti in da bo vložila v borbo vso svojo sposobnost, sile in znanje, da čim dostojneje zastopa barve mesta Ljubljane in s tem istočasno barve dravske banovine, kajti oba ljubljanska kluba sta tudi vodilna lahko-atletska kluba v dravski banovini. Da bo javnost imela točen vpogled v postavo moštva, ki bo nastopilo za Ljubljano, navajamo danes njegovo sestavo. V teku na 100 m sta določena Kovačič in Cerar Drago (oba Pr.). Kovačič, večkratni državni reprezentant in lanski zmagovalec na Balkanskih igrah v teku na 200 m, je sedaj v izredni formi, saj mu je pred kratkim uspelo izenačiti Bauerjev drž. rekord 10.7 sek. Cerar, soliden atlet, ki je s pridnostjo od leta do leta stalno napredoval, se je letos z odličnim rezultatom, ki ga je dosegel minulo nedeljo na izbirnem mitingu brez resnejše konkurence (11.1) uvrstil med najboljše jugoslovenske sprin-terje. Za teke na 400 in 800 m sta bila izbrana Gaberšek in Czurda (oba Pr.). Oba sta izredno ambiciozna in resna atleta, ki beležita stalni napredek; Gaberšek si je pred dvema letoma zaradi efektne zmage na izbirnem mitingu celo v Zagrebu priboril mesto v naši državni reprezentanci za balkanske igre. V teku na 1300 m najdemo dva že znana naša atleta Krevsa in Gorška (oba Pr.). Prvi večkratni državni reprezentant, re- Službene objave LNP (Seja u o. dne 15. maja 1935) Navzoči; dr. Kosti, Kuret, Kralj, Run-tič, Novak, Logar, Jugovec, Malovrh, Dor-čec, Buljevič, Petrič, Rot (Lukežič, Vidic za s. o.) Odobri se poročilo JNS o sodniških izpitih. Dopis Jugoslavije od 10. maja na JNS se pošlje JNS. Potrjujejo se dopisi Jugoslavije od 10. maja, Hrastnika od 9- maja, Laškega od 11. maja, Amaterja od 9. maja, dostava klubske kartoteke železničarja za JNS, isto za Primorje in Slovan, dopis BLP št. 1342 od 20. aprila; šoštania od 15. aprila se odstopi o. o., ostali dopisi se rešijo pismeno. Novi naslovi in odbori klubov: Korotan, Kranj, naslov: Drago Fuchs; Radovljica, predsednik dr. Slivnik Anton, tajnik Po-gačar Ivan; Jadran predsednik Slanovec Lojze, tajnik Jamnik Ciril, naslov: Ljubljana. Kolezija, Mencingerjeva 1. Poročevalcu »Sportskih No vin« iz Zagreba g. Alojziju Gostiši se izda prosta vstopnica. O. o. Trbovlje in o. o. Celje se pozivata, da od vsake prvenstvene tekme odračuna-ta 10 odstotkov od brutto utržka in S odstotkov dostavita podsavezni blagajni. Poleg tega se o. o. Trbovlje poziva, da poroča o predaji blagajne okrožnega odbora, ki jo je imel vršiti bivši olagajnik Ivo Dolin ar novemu blagajniku do 16. maja. Ker je SK Moste zadostil vsem pogojem za sprejem v članstvo JNS, se sprejme kot začasen član in se predloži JNS v sprejem v članstvo. Proti Slogi, Ljubljana, se uvede postopek zaradi nepravilne prijave igralca v verifikacijo. Službujočim odbornikom pri prvenstvenih tekmah v Ljubljani se naloži, da dostavijo poročila o tekmah in položijo LNP pripadajoče zneske io vsake srede. Lzven-ljubljanski službujoči odborniki pa morajo poslati poročna in nakazati zneske tekom treh dni po tekmah. Položnice prejmejo pri okrožnih odborih. Klubi se pozivajo, da v smislu pravil pravočasno prijavljajo tekme. Obenem se opozarjajo vsi klubi, da so odgovorni za reden in nemoten potek tekme. Proti klubom in proti verificiranim igralcem, ki bi na tekmah zagrešili kakršnekoli prestopke proti sodnikom, bo k. o. LNP najstrože postopal. Poslovnemu odboru se poveri naloga, da organizira podsavezni dan. SK Trbovlje se zaradi neposrednega dopisovanja z BLP kaznuje z globo 25 Din. Dopis kluba 44-35 od 14. aprila se odstopi p. o. — Tajnik L Občni zbor Jugoslovenske akademske smučarske organizacije. Občni zbor JASO bo 1. junija ob 18. na univerzi. Dnevni red je: poročila odbornikov (zlasti podrobno poročilo nastopa v St. Moritzu), poročilo revizorjev, volitev novega odbora in slučajnosti. Tovariši, ki nameravajo na občnem zboru predložiti kak važen predlog, se naprošajo, da istega dajo v pretres odboru do 28. t. m Pred občnim zborom (predvidoma v sredo 29. maja) bo posvetovalni sestanek. na katerega so vabljeni vsi člani. ŽSK Hermes. (Nogometna sekcija). Danes od 18. naprej strogo obvezen trening vseh igračev na igrišču. Hazenska sekcija SK Jadrana sporoča, da se vrši trening danes ob 18 na igrišču v Koleziji. Nove članice se sprejemajo na igrišču Kolesarsko društvo Ljubljanica. Ka kor ie bilo že objavljeno, se vrše v nedeljo na zelo naporni 90 km dolgi progi preko klancev Višnje gore kolesarske dirke društva Ljubljanice Poleg znanih dirkačev ;n prvakov Abulnarja. Oblaka itd. bo tudi korder v teku na 5000 m in dvakratni balkanski prvak, Goršek, prvak Jugoslavije 1. 1934. in uspešen zastopnik naše jugoslovenske lahke atletike na zadnjih balkanskih igrah. V teku na 5000 m Bručan (I.) in Srakar I. (Pr.), prvi naš novi državni rekorder v teku na 10 km, prvak Jugosla-cije za 1. 1934. in odličen jugoslovenski zastopnik v tekih na dolge proge na zadnjih balkanskih igrah (v teku na 5 km celo tretji), drugi novi naš talent na dol^e proge. Met diska bo branil naš najboljši metalec diska Stepišnik (L), ki je mnogo bolj znan zaradi krasne zmage na zadnjih balkanskih igrah v metu kladiva in v isti disciplini novi balkanski rekorder, kot dru gi Serše (Pr.). ki se je letos močno dvignil in beleži med slovenskimi atleti najboljši rezultat v metu diska; v metu krogle jte-pišnik (I.), ki je letos na prvi atletski prireditvi postavil najboljši doslej slovensKi rezultat (13.19 m) in Jeglič (I.), ki je znamko 13 m prekoračil lani. V disciplini ir.et kopja nastopita Brinet in Dečman (oba I.). Prvi je na dvoboju Beograd : Ljubi ia na 1. 1934. v Beogradu sigurno zmagal z metom okoli 53 m, Dečman, ki se suče okoli znamke 50 m, nas bo v nedeljo inogoče prijetno iznenadil. V skokih imamo deloma definitivno, deloma še provizorno postavo! Troskok bo sta zastopala Perpar in Korče (oba Pr.). Perpar je letos že v svojem prvem nastopu pokazal, da znamka 14 m ni za njega letos problem, kajti z doseženim skokom 13./7 metrov se je na tri centimetre približal državnemu rekordu. Korče je pa stari roti-ner v tej disciplini, ki je pred nekoliko leti bil med prvimi našimi reprezentant! na balkanskih igrah v Atenah. Največje vprašanje in preglavice dela skok v višino! Naša najmočnejša dosedanja predstavnika Martini in Zgur (oba Pr.) sta blesirana in je še odprto vprašanje, ali bosta lahko nastopila. Martinijeva odsotnost bi bil veiik handicap za nas, ker je on kot državni rekorder (1.85) največji favorit na tem tekmovanju, Žgur pa je 1. 1934. v Beogradu zasedel sigurno drugo mesto. V Slanin1 (Pr.) smo dobili v Ljubljani še tretjega odličnega skakača, ki mu je višina 1.75 m gladko dosegljiva, seveda ako je dobro razpoložen. Opisali smo danes reprezentativno moštvo Ljubljane, kateremu želimo, da bi njegov nastop bil uspešen, kajti borba bo izredno ostra ,ker so sile zelo izenačene. po dolgem času startal in zastopal barve svojega kluba znani večkratni prvak kluba Pavle Smrekar, ki je dosegel že častna mesta pri raznih prvenstvih. Tudi jumor-ska skupina bo zanimiva, ker bodo sodelovali najboljši vozači posameznih klubov. Dirke se vrše ob vsakem vremenu s startom in ciljem točno ob 13.30 pred gostilno Selan v Dobrunjah. Po dirki bo domača snortna zabava. Teniška tekma SK Ilirija : Smučarski klub Celje. V nedeljo 26. t. m. ob pol 9. dopoldne se bo pričela na tenišču za evan-geljsko cerkvijo v Celju druga teniška tekma za državno prvenstvo, iu sicer med SK Ilirijo iz Ljubljane in teniško sekcijo Smučarskega kluba Celja, ki je 12. t. m. premagala teniško sekcijo SK Celja. Nevarna družba pred velikim senatom Ljubljana, 22. maja Veliki kazenski senat je včeraj ves dan sodil sedemčlansko nevarno družbo, od katere je ena skupina ponarejala tudi kovance po 2, 10, 20 in 50 Din in jih precej spravila v promet. Njih žrtve so postali večinoma branjevci, mali trgovci in trafikanti, kajti ponarejevalci in razpečevalci so falzifikate vnovčevali januarja ob mraku, ko falzifikatov ni bilo lahko na prvi pogled spoznati. Za take zločine je navadno pristojen mali kazenski senat, toda v razpravo je prišel tudi roparski napad, ki je bil izvršen v noči od 27. na 28. januarja, od nedelje na ponedeljek, nad starim posestnikom Velkavrhom in njegovo hčerko na Brezju, oddaljenem dobro uro hoda od Dobrove proti Horjulu. Bratje Zakrajški, doma z Ravnika na Blokah, so že zgodaj zašli na stranpota ter se že od mladih nog preživljajo s tatvinami in vlomi. Pošteno delo jim smrdi, rajši so se potepali in beračili po ljubljanski okolici in po Dolenjskem. Pri beračenju pa so izkoriščali ugodne prilike za vlome in kraje. Specialisti so za zimske suknje. Pred sodniki je razpoložena pravcata razstava plena. Nakradli so v dobrem mesecu za 10.800 Din blaga. Komaj so decembra prišli iz zaporov, že so nadaljevali svoj tatinski posel. Roparski napad na Brezju Od vseh je najbolj obremenjen 261etni Dominik Zakrajšek, bivši rudar. Okoli 23. ure 27. januarja je v družbi drznega svedrovca Angela Fabjana prišel na Brezje pri Dobrovi. Splazila sta se skozi hlev, kjer je Zakrajšek pustil rjavo suknjo — kar je bilo pozneje zanj usodno — na podstrešju, tam sta vse prebrskala, nato sta zlezla v sobo kočarja Blaža Vellkavrha. Z električno svetilko sta svetila. Ropot je prebudil na peči spečo Marijo Velkavrhovo, ki pravi: »Gomazelo je po hiši. Mislila sem, da so prišli rajnea mati, ki so pred 21 leti umrli, me prosit za kako pomoč.« Skočila je s peči, pa jo je razbojnik udaril s sekiro po roki. Klicala je očeta na pomoč, ki je spal v kamri. Nekaj časa sta brskala tolovaja po sobi, jo tepla m ji grozila: »Baba! Denar, ali pa te zadušiva!« Očeta sta močno pretepla in ga brcala s čevlji v trebuh. Eden je bil oborožen s sekiro, drugi s kuhinjskim nožem Segla sta nato v skrinjico, ki jo je imela rajnka mati, še ko je bila pastirica. Vzela sta 7 kovancev po 50 Din Oče je klical sosede na pomoč. Res sta prihitela France Plečnik in Janez Pečan, ki sta oba razbojnika prepodila Dominik Zakrajšek pa je pozabil v hlevu zimski suknjič, ki so ga med preiskavo priče spoznale za last Dominika Zakrai-ška. Dominik ^akrajšek je danes kakor že v preiskavi trdovratno tajil. Ponarejeni kovanci iz cina in svinca Zaradi ponarejanja kovancev je bil obtožen 241etni samski delavec Jože Bencina, stanujoč na Cesti dveh cesarjev v LjubljanL Napravil si je še precej dobre modele iz mavca in cementa. Rabil je zlitino iz cina in svinca v razmerju s/a : 1/3. Sam je spravil v promet 2 kovanca po 50 Din in 6 po 20 Din, ostale je dal v razpe-čavanje Dominiku Zakrajšku, ki je po raznih trafikah menjal 3 po 20 Din, enega po 10 in 3 po 2 Din. Ko je izvršil rop na Brezju, je imel Zakrajšek v pozabljeni suknji še 6 kovancev. Dva falzifikatu je spravil v promet tudi samski hlapec Jože Cesar. Zaradi dveh mladoletnikov je bila danes javnost izključena. Predsedoval je g. Fran Kovač, obtožbo je zastopal g. dr. Felaher. Sodba Ob 20. je bila razglašena sodba. Obsojeni so bili: Dominik Zakrajšek na 11 let robije, 120 dinarjev kazni in trajno izgubo častnih državljanskih pravic zaradi ropa na Brezju in razpečavanje ponarejenih kovancev. Jože Benčina zaradi ponarejanja kovancev in njih razpečavanja na 3 leta robije. 1200 dinarjev kazni in izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. Jože Cesar zaradi razpečavanja falzifikata po 50 Din na 8 mesecev strogega zapora in 120 Din kazni. Zaradi raznih vlomov sta bila obsojena Jože Zakrajšek na 2 leti robije in Janez Zupančič na 1 leto strogega zapora. Neki delavec, ki je prikrival ukradeno blago in ga tudi kupil, na 3 mesece in 27 dni strogega zapora, neki mladoletnik pa zaradi nekaterih tatvin na 2 leti strogega zapora. Obsojeni so kazen sprejeli le Dominik Zakrajšek se je pritožil zaradi previsoke kazni. Državni tožilec dr. Felaher je prijavil priziv zaradi prenizke kazni. iz življenja na deželf Iz Kamnika ka— Zvočni kino predvaja samo še drevi v korist krajevni protituberkulozni ligi v Kamniku film: »Poslednji korak«. Ker je ta teden posvečen protituberkulozni propagandi, se istočasno predvaja film »Dva brata«, ki je zelo poučen in je želeti, da si ga ogleda vsak. Film prikazuje resnično življenje dveh jetičnikov. Iz Ptuja j— Odbor za splošno in strokovno na-obrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja priredi od 23. do 25 t. m. filmska in skioptična predavanja o avtogenskem varjenju. Predavanja bodo v mestnem gledališču vsakokrat od 18. do 20. Predaval bo g inž. Knez iz Ruš. Vstop prost. * VRANSKO. Pevski zbor »Vranska Vila« nam je s koncertom 18. t. m. nudil res umetniški užitek. Tehnično dovršen je zlasti ženski zbor. Višek navdušenja je bil dosežen pri Tomčevi »Mrazek«. Tudi moški zbor je ugajal. Navdušil je posebno z »Vransko faro«. Glasovno in tehnično najbolje je podajal mešani zbor, ki je moral več pesmi ponoviti. Posebno se je odlikovala solistka gdč. Štanžerjeva, kakor tudi solisti gg. Kosmač, Junger, Culk, Krautber-ger, Konig, Maček in Žunter. Zbor izvrstno vodi učitelj g. Skok Ferdo. Prepričani smo. da bo zbor pod njegovim vodstvom še napredoval. V nedeljo 26. t. m. priredi zbor s sodelovnajem sosednjih društev koncert v Prekopi, za katerega vlada veliko zanimanje. Radio Četrtek. 23. maja. LJUBLJANA 12: Plošče. _ 12.45: Poročila. — 13: Čas, vreme, obvestila. — 13.15: Ruska glasba na ploščah. — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Glasbene slike na ploščah. _ 18.20: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič). — 18.40: Čas, poročila, spored, obvestila. — 19: Glasbila in njihova uporaba (L. M. Škerjanc). _ 19.30: Nacionalna ura: Vzroki začetka TBC (dr. V. Spurič). — 20: Za zabavo in ples (prenos z nebotičnika). _ 20.30: Koncert godbe kraljeve garde iz Beograda. - 12.30 "Čas, poročila, spored. _ 22: Plesna glasba — Ronnv-jazz. Roparja Omerso iščejo Ljubljana, 22. maja. Zasledovanje znanega roparja O m e r -z e Franca iz Blance pri Brežicah, ki se skriva na teritoriju srezov Laško, Šmarje pri Jelšah, Celje in Brežice, je ze;o otež-kočeno zaradi hribovitega in gozdnatega terena. Ker se oblastem še ni posrečilo izslediti ga in ker je pri tem izgubil orožnik Koščak Ivan življenje, se polaš.a prebivalstva v teh krajih vedno večje razburjenje. Da bi tolovaja čim prej izsledili, opozarjamo javnost, naj zločinca ne ščiti :n ne skriv*a ter naj vse, kar bi moglo vplivati na izsleditev Omerze, nemudoma »poroči najbližnjim varnostnim organom - 8EPCBT0AA DRAMA. Začetek ob £0. Četrtek, 23.: Zaprto. Petek, 24.: Zaprto. Sobota, 25.: V času obiskan ja. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Nedelja, 26.: Zlato tele. Premiera. Izven. OPERA. Začetek ob 20. Četrtek, 23: Boccaccio. Četrtek. Petek, 24.: Zaprto. ★ Opozarjamo Da premiero Vombergarje-ve satirične veseloigre, ki bo v nedeljo dne 26. maja zvečer kot predstava izven abonmaja Delo obravnava snov o posmrtnin-skem zavarovanju, ki je bilo pred nekaj leti zelo aktualna. Slike nosijo sledeče naslove: 1. V boj za sveto človeško stvar! 2. Velik glas gre po deželi... 3. A stvar postaja kočljiva... 4. Po polju pa rož'ce cvetejo. 5. Jaz pojdem pa doli za Dravco... mariborsko gledališče. Začetek ob 20. Četrtek. 23.: Poljska kri. B. Petek, 24.: Zaprlo. Sobota, 25.: Hoffinannove pripovedke. C. Gostovanje primadone ljubljanske opere Zlate Gjungjenac - Gavellove. ' * Primadona ljubljanske opere Zlata Gjungjenac - Gavella gostuje v soboto, 25. t. m. v vseh treh sopranskih partijah popularne opere >Hoffmannove pripoved'««. Zlata Gjungjenac - Gavella je pevka krasnega, kultiviranega glasu, obenem pa je tudi odlična igralka. Je ena najboljših pevk v državi sploh in uživa velik sloves tudi izven naših meja. Mariborskemu občinstvu je gotovo še v spominu izza gostovanja kot Marjetica v »Faustu«. Sobotna predstava bo za red C. Kurja očesa Zdravnik nam razkriva, kako se lahko obvarujemo kurjih ožes. »Ne režite nikdar kurjih očes«, svetuje dr. Catrin. »To je nevarno, ker lahko povzroči zastrupljenje krvi. Najvarnejši in najlažji način, da se za vedno rešimo kurjih očes je ta. da dodamo vroči vodi saltrat Rodell in to v toliki količini, da bo voda po sproščenem kisiku izgledala kakor neposneto mleko in da postane mehka kakor deževnica Ko pomočite noge v to mlečno kopel, prodre kisik v loinice in ravno tako kakor je ublažil vodo omehča tudi kurja očesa. Kurja očesa potem lahko cela izvlečete brez bolečin s koreninami vred«. Saltrat Rodell ublaži in umiri bolečine ter nudi veliko olajšavo pri občutljivih in vnetih nogah, zdravi pa tudi ozebline in otekline na kosteh. Po eni sami taki kopeli, podobni mleku, ki ste si io priredili sr\ečer, lahko zjutraj že tečete, skačete, pUšete in delate vse, kar se Vam ljubi. Kurjih oče* ni več. pa tudi noge niso več boleče in zatečene. Saltrat Rodell se dobiva za nekoliko dinarjev z ia-ustvc.m uspeha v lekarnah, dro-gerijah in parfum erij ah. HffiHHHMMnnHHII VRTNE SOLNČNIKE izdeluje Bela Fett-mann, Zagreb Ma-sarykova cesta 9. Prevzema tudi preobleke Zahtevajte brezplačen Ilustriran cenik. Mnogo nesrečnih ki so zaradi smrtne nezgode izgubili svojega hranitelja, je bilo osrečenib z »Jutrovo« zavarovalnino. tO jim je bila Izplačana od »Jugoslavije« zav. družbe v LJubljani, v vsakem primeru, ko je bila naročnina na »Jutro« točno plačana. Vsak »Jutrov« naročnik je zavarovan za slnčaj smrtne nezgode za Din 10.000.—. USNJARSKEGA STROKOVNJAKA rabi večje čevljarsko podjetje. Prednost imajo taki, ki so služili v trgovini usnja. Ponudbe poslati na Aloma Company d. z o. z. Ljubljana. 5003 Ni važno, kar stoji v Vašem rojstnem listu, temveč Vaš3 Ce želite mladostni videz, napravite ta Enostavni podoba v zrcalu pove leta, ki DBIZkUS ''k prisojaj«- Leta pa nič ne pomenijo, če svetlo in bar-žunasto kožo ter sveža in krasna polt varujejo mladost Vašeg' lica. Vsaka žena lahko danes vrne svoji koži mladost, če ie koža tudi že ovenela in ohlapna, izorana z gubami in postarana zaradi oslabelih mišic lica. Po navodilih prof. dr. Stejskala z dunajske univerze se je posrečilo iz mladih živali pridobiti element, imenovan biocel, ki pomlajuje. Biocel je danes sestavni del kreme Tokalon, rožnate barve, ki — če se uporablja za nočni čas — redi in pomlajuje kožo v času, ko Vi spite. Ohlapnemu tkivu se vrne njegova mladostna čvrstost. Zjutraj uporabljajte kremo Tokalon, bele barve (ni mastna). Ona odstranjuje razširjene znojnice, zajedalce in druge napake polti ter beli. osvežuje in napenja kožo. Napravite ta enostavni poizkus pomlajevanja in zrcalo Vam bo pokazalo, za koliko let ste *e pomladili. ' - , j. -r'.ir' ' ^ Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočustvovanja ob prezgodnji izgubi našega ljubega soproga, sina in brata, gospoda S v: DR. MED. '-** -VV' i STANKA TAVČARJA ■ ' ' V5*?'! za poklonjene krasne vence, mnogoštevilno častno spremstvo, se vsem, ■-.»-T ■v prav vsem najiskrenejše globoko zahvaljujemo. •Mfi' • V Ljubljani, dne 22. maja 1935. ŽALUJOČI OSTALI. ,'Jv Omerza Franc je bil rojen 6. novembra 1904 v Rožnem, srez Celje, pristojen je v občino Blanca, srez Brežice, je samski bivši mizarski pomočnik Mož je srednje velike postave, podolgovatega obraza, niz kega čela, kostanjevih las, sivih oči, zdravih zob ter je Toče nevaren tat V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po dolgi in mučni bolazni za večne zapustil previden s sv. zakramenti v starosti 76 let, naš blagi in predobri soprog, oče in brat, gospod KAREL K0BLER POŠTNI UPRAVNIK V POKOJU Pogreb se bo vršil danes v četrtek, dne 23. maja, ob 16. uri iz mrtvašnice državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 21. maja 1935. MARIJA, soproga; in! KARLO, sin; MIRA, hčerka; inž. PAVEL, brat; TINA, sestra. 5001 R. L. Stevenson: 37 AIMT-YVES i Prigode francoskega ujetnika na Angleškem »O Bog!« je zavpil Rowley. »O ljubi, dobri Bogec, "o Bog!« Jel je drsati po tleh za razsutimi gvinejami. »O, sveta nebesa, gospod Anne, koliko denarja! To je kakor v pravljici. Kakor v zgodbi o štiridesetih razbojnikih « »Obrzdaj se, Rowley! Bodiva hladna in ravnajva poslovno. Bogastva so varljiva, zlasti dokler jih človek ni preštel. Prvo, kar se nama spodobi, je to, da se povzpneva na višino mjjega — reciva, skromnega blagostanja. Če se ne motim, imam tuV naročju srefec, te še danes pišete upravi »Družinskega tednika« v Ljubljani, Tjrševa c. 27/1. 12C90-8 Beseda 1 Din. davek 2 Din i:a Šifro ali Jaianii- naslova 5 Din V^jma-ijšl znesek 17 Din Otroški voziček Športni, dobro ohranjen in lesen konj naprodaj na Rimski cesti št. 101. 131.24-6 Obleke po meri najnovejše krnie, zelo poceni d i'bite pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14. 34 Masažne anarate električne, novovrstne, pod tovarniško cpno oddam v prodajo na Velesejmu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 13104-6 Beseda 1 Din. davek 2 Din ita šifro aH dajanje naslova 5 Oin Najmanjši ene«el 17 Dib B. M. W. voz v najboljšem stanju, štiri-sedežen. ugodno naprodaj radi nabave večjega voza. ogled v garaži Lojze, Miklošičeva cesta. "51-50-10 Beseda 1 Din, davek 2 Din isa iifro ali dajanje aaslova S Din Najmanjši znesek 17 Dia Aatomatični buffet na Sušaku Išče perfektnega aran- žerja ali aranžerku (milcser) za pripravlja-uje mrzlih jedil za avtomatični buffet. Pred uost damo tistim. k« imajo tudi prakso v Berviranju za pultom. KonKretno ponudbo poslati iia naslov: Bmer-del Josip, delikatestf — Sušak. 12021-J Gospodična boljših staršev. čedne zn-oanjosti. zgovorna in zanesljiva. dobi mesto. Zgla-siti se v trgovini pohištva na Miklošičevi cesti št. 6. 13106-1 Kuharico in sobarico sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šilro »Gospodinjstvo«. L1775-1 Prodajalko sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovska moč«. H774-1 Brivsk. pomočnika po možnosti ondulerja — in vajenko sprejme takoj Tvan Merlak, frizer v Logatcu. 13130-1 Dobro šiviljo sprejmem na dom. Cankarjevo nabrežje štev. 9. 12136-1 Damskega frizerja perfektnega v stroki, ali frizerko sprejmem v stalno službo. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. 12132-1 Delavca za poliranje kovin, sprejme Josip Otorepec. Za gradom št. 9. 13120-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca sprejme takoj Josip Rakar, Hrastnik. 13105-1 Drogeri j. pomočnika išče drogerija \Yeinberger. Zagreb, Ilica 6. 131.13-1 Blaga jničarko gostilničarsko in kavarniško za stalno sprejme hotel »Orel« v Mariboru. — Prosilke brez letnih spričeval naj se ne javijo. 13108-1 3e«eda 50 para, davek 2 Din. ta iifro sli dajanjt laslova 3 Din Najmanjši tnesek 12 Din. Pisarniški uradnik prvovrsten, korespondent v srbohrvaščini, francoščini in nemščini, z večletno prakso, išče službo. Najboljše reference. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Uzoren«. 131.17-2 Kuharica perfektna hotelska — išče službo v restavraciji ali graščinski družini. Nastopi takoj! Naslov v vseh poslovalnica!] »Jutra«. 13130-2 Večje kavcije zmožna oseba, išče službo inkasanta. vratarja, skla dišč.nika ali hišnika v Mariboru. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Vloga«. 13140-2 G. Th. Rotman: Pobegli cvetlic«** lonec In že se je zgodilo, česar sem se bala: zdirjal je za nama: »Počakajta, maloprid niči, danes sta mi poslednjič zagodli to burko! Zdaj vaju pa imam!« je zaklical. »Pczor!« sem šepnila Tinki na uho. »Ko nama bo tik za petami, morava hitro od-skočiti v stran In steči nazaj!« Brivski pomočnik mlajši, dober delavec, z znanjem nemščine — išče s 1. junijem službo v Ljubljani. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. 13135-2 Brivski pomočnik 2f7 let star, išče stalno službo. Nastopi lahko I. junija. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober delavec«. 13115-3 Brivski pomočnik hiter in dober delavec, išče stalno službo za takoj. — Slavko B r k i č, Maribor, Slovenska ulica 16. 13137-2 Beseda t Din. davek 2 Din za Šifro aH dajanje aaslova 5 Din NajmanjSi znesek 17 Un Kredenco in divan dobro ohranjeno, kupi m. v vseh poslovalni- ca slov cah »Jutra- 13132-7 Železne bobne rabljene, in hrastove sode od mineralnega olja. kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sod«. 13135-7 Beseda I Oin, davek 2 ca Šifro al) dajanje naslovi, 5 Din NajmanjSi tnesek 17 Din Kompanjona i večjim kapitalom, iščem za že dobro vpeljano trgovino, v svrho povečanja obrata, na najboljšem prostoru v sredini Ljubljane. Event. prodam celotno zalogo z odstopom lokala. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Št. 100«. 13137-16 Posredujem denar na hranilne kniižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore. Ljubljana GledaliSka 12, telefon 38-10 Za pismen odgovor priložita 3 Din v znamkah. 161-16 Vložno knjižico »Prve hrvatske štedione«, t vlogo 6O.000 Din. prodam ali zamenjam za vlogo Kmetske v Ljubljani. Ponudbe na OTlas. oddelek »Jutra« pod »Zamenjam ali prodam«. 13128-16 Beseda 1 Din. davek 2 Din ia iifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din Vsakovrstno zlato knpuje po najvišjih eenab Cerne — juvelir LJubljana, VVolfova ulica 3 r/ Beseda 1 Din. iavek 2 Din ia Šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši »nesek 17 Din Suho skladišče v izmeri cca. 20 m'. 8 posebnim vhodom, iščemo v Ljubljani Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Skladišče«. 131(18-19 Beseda 1 Din. davek 2 Din ta Šifro ali dajanje oaslova 5 Din. NaJmaniŠ' znesek •7 Oin Vinograd 4.400 m3, ▼ najboljšem stanju, z zidanico, hlevom in stanovanjem 2 sob f predsobo, v Majerlu n?;«t>-daj za 32.500 Din. Po?-*no pripravno za upokojeno*. Na razpolago tudi lepo posestvo cca. 50 oralov, najboljšem stanju za nizko ceno. Pojasnila v pisarni dr. Sajovic. Kočevje. 13119-30 Vila v Dobrni prostorna, i gospodarskim poslopjem. na orijaznem gričku s Krasnim razgledom. s 3 orali sadonosnl-ka in vrta naprodaj Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Priložnost« 1270-20 Beseda 1 Din, davek 2 D en šifro ali dajanjt oaslova i Din Najmanjši znesel 17 Oin Separirano sobo veliko in solnčno. moderno opremljeno, oddam solidni osebi. Istotam oddam separirano, svetlo sobico samostojni gospodični. —-Ogled med 8. in 9. zjutraj ter med 1. in 2. popoldne. Poljanska cesta 15, I. stop. vrata 6. 1211 lil-33 Sostanovalca sprejmem s priprosto hrano ln vso oskrbo za 350 Din, z boljšo brano pa 500 Din mesečno. — Sv. Jakoba trg št. 5. 11944-23 Stanovanje oddam v Koritkovi ul. 31. 13131-28 Sobo lepo opremljeno, v mestu oddam s 1. junijem solidnemu gospodu. Telefon na razpolago. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 12112-23 Solnčno sobo v centru, z vso oskrbo oddam boljši gospodični. — Klavir in telefon. Naslov p vseb poslovalnicah Jutra 12088-33 MJthlMUMil Beseda I Din, davek 2 Oin. ta Šifro ali dajanje oaslov8 5 Oin. NajmanjSi tnesek 17