7^*1 - «y**« J25SEsS3&i32c“ - -i-i <— Izvestje j c. kr. II. državne gimnazije v Ljubljani o šolskem letu 1901./1902. Na svetlo dal c. kr. ravnatelj Pran Wiesthaler. Vsebina: 1.) 0 gostosti prebivalstva in krajev na Kranjskem. Spisal dr. Drnt/olm Lončar. 2.) Šolska poročila. SoBtavil ravnatelj. V Ljubljani 1902. Založila e. kr. II. državna gimnazija. Natisnila lg. pl. Kloimnayr & Feil. Hamberg. * . Izve st j e c. kr. II. državne gimnazije v Ljubljani o šolskem letu 10O1./19O2. Na svetlo dal c. kr. ravnatelj I7r.*in Wicsthaler. Vsebina. 1.) 0 gostosti prebivalstva in krajev na Kranjskem. Spisal dr. Dragotin Lončar. 2.) Šolska poročila. Sestavil ravnatelj. V Ljubljani 1902. Založila c. 1-cr. II. državna gimnazija. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. / gostosti prebivalstva in krajev na Kranjskem. Spisal tli-. Drag’otin Lončar, ' Uvod.1 Gostost prebivalstva, (krajev) je poprečno število prebivalstva (krajev) na ploskovni enoti, navadno na km2. Gostost ali tudi relativno število prebivalstva (krajev) imenovano dobimo z navadno matematično operacijo kot kvocient absolutnega števila prebivalstva (krajev) in obsega ploskve. Namen tega spisa je, da pokaže, od česa je odvisna gostost prebivalstva in krajev na Kranjskem, to se pravi: ali vplivajo na razdelitev prebivalstva in krajev orografične in hidrografične razmere, nadmorska višina, podnebje, kakovost in način obdelovanja zemlje, prometna sredstva, obrt in trgovina. Ti činitelji se izražajo v večji ali manjši meri v gostosti prebivalstva in krajev; nekateri zopet sploh nič ne vplivajo. Naloga antliropogeografije je, da to konstatira in pokaže vzajemno razmerje. Kranjsko delimo navadno na tri dele: Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko. Ta razdelitev je utemeljena v zemljepisni legi dežele, v kakovosti zemlje in v podnebnih razmerah. Gorenjsko je severozapadni del dežele, Dolenjsko jugovzhodni, Notranjsko južni in jugozapadni. V anthropogeogralično svrho porabimo razdelitev teh treh zemljepisnih delov Kranjskega po mejah, ki nam jili dajejo gospodarske razmere. H Gorenjskemu prištevamo po tem okrajna glavarstva Kamnik, Kranj, Radovljico ter sodna okraja Litijo in Ljubljano (okolico); k Dolenjskemu okrajna glavarstva Črnomelj, Kočevje, Krško, Novo mesto ter sodni okraj Zatičino2; Notranjsko obsega okrajni glavarstvi Logatec, Postojno ter sodni okraj Vrhniko. Del litijskega okrajnega glavarstva (sodni okraj Litija) je uvrščen h Gorenjskemu, in sicer severnejši ob Savi, dočim južnejši k Dolenjskemu (sodni okraj Zatičina). Enako je okrajno glavarstvo Ljubljanska okolica razdeljeno na dvoje: del (sodni okraj Ljubljana) spada h Gorenjskemu in drugi del (sodni okraj Vrhnika) k Notranjskemu.8 Kako določne meje sploh ne moremo postaviti; obedvo okrajni glavarstvi, litijsko in ljubljansko, tvorita prehod. Za enoto naseljenja nam rabijo kraji, in sicer iz tega razloga, ker so naravna topografična enota, dočim so občino že bolj umetna. Občine so upravna enota, zato ni vsak kraj že tudi občina, ampak več krajev skupaj je navadno šele občina. Pravzaprav pa niti kraji niso v strogem pomenu topografična enota naseljenja; kajti dostikrat spada h kakemu kraju več topografično samostojnih zaselj, ki imajo s krajem skupne hišne številke. Morali bi vzeti za enoto naseljenja pravzaprav ta poedina zaselja, in kolikor 1 Zn mnoge nasvete soin livaležon gg. dr. V. Svamberi, docentu geografije na eefiki univerzi v Pragi, in prof. S. Rutarju v Ljubljani; poslednjemu zlasti, da mi je pomagal pri terminologiji. ■ Sedež sodnega okraja se je 1. januarja 1901 pronesel iz Zatičino v Višnjo goro. 3 Zgodovinska meja med Gorenjskim in Notranjskim je Razkovec. je bilo mogoče, sem to tudi storil; toda o tem, katere skupine hiš naj bi bile s samostojnim numeriranjem združene v en kraj, nimamo nikakšnega merila, zasnovanega na kakem določnem in jasnem pravilu. Zaraditega pa so vendar kraji veliko bolj naravna in zanesljiva enota naseljenja nego občine. V razmerju z občinami je veliko število krajev s poprečno malo prebivalci znamenje manjše aglomeracije, ki je odvisna glavno od posameznih zaselj, to je od več ali manj od sebe oddaljenih posameznih hiš in skupin hiš; nasprotno razmerje pomenja večjo kompaktnost, ki se kaže v mestih in v onih vaseh, kjer se hiše drže druga druge.4 Naznačim, kako som postopal pri sestavljanju spisa. Na podlagi specialnega repcrtorija krajev na Kranjskem,6 izdelanega po štetju prebivalstva leta 1890., sem iz osemnajstih specialnih map," obsegajočih Kranjsko, določil, kako visoko nad morjem leže posamezni kraji7 in koliko imajo prebivalcev, pri čemer znaša višinska stopinja 100 m, t. j. razloček med posameznimi višinami je določen na 100 m. Oni kraji, ki leže v isti višini nad morjem, torej na isti isohipsi, so uvrščeni v dotično višinsko stopinjo. Vseh stopinj je skupaj dvanajst od 100 do 1200 m in od 1300 do 1400 m, v višini 1200 do 1300 m nisem našel nobenega kraja. Enako je razdeljeno tudi število prebivalstva na dvanajst višinskih stopinj. Na koncu podajam pregledne tabele o tem. Tabela I. podaja razdelitev krajev po nadmorski višini za posamezna okrajna glavarstva in sodne okraje, za dotični del dežele (Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko) in naposled za Kranjsko sploh razen glavnega mesta Ljubljane, o katerem govorim posebej. Tabela II. podaja razdelitev prebivalstvu v enakem obsegu. Tabeli III. in IV. naznanjata število krajev in prebivalcev v procentih. Tabela V. predočuje poprečno število prebivalstva v kraju. Tabela VI. pa kaže razdelitev krajev po velikosti v celoti in v procentih. Za velikost krajev je določenih osem vrst: kraji z 1 do 50 prebivalci, 50 do 100, 100 do 200, 200 do 300, 300 do 500, 500 do 1000, 1000 do 2000 in kraji z več nego 2000 prebivalci. Glede načina naseljenja predstavljajo kraji z 1 do 2000 prebivalci kmetsko prebivalstvo, kraji z več nego 2000 prebivalci pa tvorijo mestno prebivalstvo; kajti v anthropogeografičnem zmislu smatramo za mesto vsak kraj, ki ima nad 2000 prebivalcev. Vojaštvo kot pregibljivo prebivalstvo v številu 2255 mož ne prihaja v poštev. Pri kmetskem prebivalstvu na Kranjskem nam predstavljajo kraji do 200 prebivalcev posamezna zaselja, kraji z 200 do 500 prebivalci vasi, to je že kompaktnejša naselitev, kraji s 500 do 2000 prebivalci pa tvorijo večje vasi, trge in mesteca, ki imajo z ozirom na glavno mesto napol mestni značaj, kjer se prebivalci pečajo poleg poljedelstva tudi že z obrtom in trgovino, kjer vaški, kmetski značaj polagoma prehaja v mestni. 4 Itauchberg, Die Bevölkerung Österreichs, Dunaj 1895. 5 Spezial - Ortsrepertorium von Krain, Dunaj 1894 (izdaja c. kr. statistična centralna komisija nemško in slovensko). 6 Spczialkaiic der Österreichisch-ungarischen Monarchie und anschließender Gohiote (1:75.000), listi: Pas 19 kolona IX, 20 IX, 20 X, 20 XI, 20 XII, 21 X, 21 XI, 21 XII, 22 X, 22 XI, 22 XII, 22 XIII, 23 X, 23 XI, 23 XII, 23 XIII, 24 XII in 24 XIII, 7 Morjenje po specialnih mapah se no ujema vedno /, naravno višino zaradi nepopolnosti opazovanj. Ta razdelitev na štiri vrste (posamezna zaselja, vasi, večje vasi s trgi in mesteci) se razločuje od Rauchbergove8 razdelitve, ker tu začenja najnižja vrsta (do 500 prebivalcev) tam, kjer na Kranjskem predzadnja. Rauchbergova razdelitev na šest vrst je umestna glavno za industrijske dežele z velikimi središči; za naše razmere popolnoma zadoščajo štiri vrste glede načina na-seljenja. Tako sem si pripravil potrebni material. Iz rezultatov, ki so mi jih dali ti podatki, sem skušal pokazati, v kakšni zvezi je gostost prebivalstva in krajev z navedenimi činitelji, o katerih govorim o vsakem posebej.0 Gorenjsko. Severozapadni del Kranjskega, t. zv. Gorenjsko, to je gorenji del, ločita od Dolenjskega reki Sava in Ljubljanica, od Notranjskega Razkovec, od Štajerskega, Koroškega in Goriško-Gradiščanske deželna meja. Gorenjsko ima alpski značaj, tu se končuje južni pas Vzhodnih Apne-niških Alp, ki se začenjajo v okolmi Mangarta (2678 m) cepiti na dvoje panog. Ena panoga jugovzhodne, jugozapadne in naposled južne smeri, obsegajoča Mangartsko in Triglavsko skupino, so Julijske Alpe z najvišjim vrhom Triglav (2804 m), višina Julijskih Alp jepoprečno 2200 do 2800 m. Druga panoga začenja ob Ziljici (pri Trbižu na Koroškem), to so Karavanke, od katerih pa spada h Kranjskemu kot mejno pogorje le ono pobočje, ki je obrnjeno proti Savi; Karavanke nadaljujejo kot samostojna skupina med Kokro in Savinjo v jugovzhodni smeri Savinjske ali Kamniške Alpe s poprečno višino 2000 do 2500 m. Karavanke nimajo enakomernega orografičnega značaja: severni obronek pogorja je skalnat, na južnem nasprotno se nahajajo travniki.10 Karavanke krijejo mnogo koristnih rud (zlasti srebra in železa), že v starodavnih časih je bilo zaraditega tu zelo razširjeno rudarstvo, dandanes pa se je znatno omejilo, čez Karavanke vodi znan prelaz Ljubelj (1368 m), ki je bil že za Rimljanov važen prehod na poti iz Akvileje preko Emone v Virunum. V srednjem veku so ga malo rabili, promet se je zopet oživil, ko je potoval tod cesar Leopold I. 1. 1660. in ko je zgradil Karol VI. cesto (tl28).n Kamniške Alpe imajo zlasti bogato rastlinstvo. Najvišji vrh je Grintovec (2559 m), potem pa pada višina v jugovzhodni smeri do sedla Trojane (609 m). Od Kamniških Alp pa do Ljubljanske ravnine se vlečejo na severu in vzhodu kot odrastki nižja pogorja. Kar so tiče geologične sestave,12 manjkajo pragore in starejši paleozoik (kambrij, silur, devon). Silur se nahaja na obmejnih krajih Karavank. K 8 Uauchberg, Die Bevölkerung Österreichs, Dunaj 1895 “ Iz gmotnih vzrokov ni bilo že letos mogoče izdati mape, ki bi nazorno izražala, o čemer govori spis. 10 Richter, Die Erschließung der Ostalpen, III zvezek, 1894, str. 602. 11 Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort i/ml Bild. Kärnten und Krain. Dunaj 1891, str. 267 (navajam skrajšano «Monarchie»). la Hauer Die Geologie dor österreichisch-ungarischen Monarchie, Dunaj 1875; Hauer, Geologische Karte von Österreich-Ungarn (1 : 2,016.000), Dunaj 1884. mlajšemu paleozoiku spada na Gorenjskem karbon, n. pr. okrog Ljubljane, drugod zopet kakor v Kamniških Alpah nahajamo skriljevce in apnence deloma karbonske formacije, izvečine pa trias.13 Zgornji apneniški trias se nahaja v jugovzhodnih Alpah in Karavankah, sadra v Bohinju. Apnenci, ki spadajo k najvišji stopinji triasa, z dolomitom sestavljajo Triglav. V Julijskih Alpah so že za rimsko-noriške dobe kopali železno rudo.14 Jurska formacija je razvita v Bohinjski dolini, krede in eoeena na Gorenjskem ni. Neogen sega po Savski dolini navzgor do Mojstrane, v Bohinjski kotlini s fosili jami. H kvarteru spada terra rossa, često v zvezi z železnimi rudami kakor v Bohinju; glavno pa prištevamo sem obširna šotišča ob dolenji Ljubljanici. Vodovje16 Gorenjskega spada k porečju reke Save, k pomorju morja; neznaten del spada tudi k porečju Drave. K pomorju Črnega morja spada na Kranjskem sploh 70*4 °/0 površja ali 9013 km2, in sicer znaša porečje Save 8951 km3 in porečje Drave 62 km2. Gorenjske vode imajo velik strmec in deroč tek, kar naznanja pri mnogih že njih ime Bistrica. Geologična sestava nam pojasnjuje, zakaj tekö v Črno in ne v Jadransko morje. Te vode iz Julijskih in Kamniških Alp ter Karavank so se nekoč iztekale v Gorenjsko kotlino ter so laže prodrle na vzhod skozi skriljevce in peščence, ki Täe dajo lahko razkrojiti in napravljajo široke doline, nego skozi trde apnence k Jadranskemu morju. Največja kranjska reka sploh in glavna gorenjska reka posebej je Sava, ki nastaja iz dveh virov: iz Bohinjske in Dolinske Save. Bohinjska Sava (tek 38 km, strmec 380 m, torej 10 m na km, porečje 420 km2), južni vir, napravlja takoj pri svojem izviru v Triglavski skupini 60 m visok slap (Savica), napolnjuje Bohinjsko jezero, teče skozi Bohinjsko dolino in se združi pri Radovljici s severnim virom, z Dolinsko Savo. Njena leva pritoka sta: Ribnica, Belica; desni: Bistrica in drugi. Dolinska Sava (pravi vir se zove Nadiža, tek 45 km, strmec 340 m, torej 8 m na km, porečje 473 km2) izvira v Planici izpod gore Ponča, teče nevidno pod krednim peskom ter se med Ratečami in Podkorenom nenadoma prikaže iz neke lokve in zbira številne alpske potoke, zlasti Radovino, ki napravlja slikovite slapove, dalje Bistrico, Belico, Jesenico, Javornik in druge. Dolini obeh virov sta podolžnici, ozki in alpskega značaja. Med obema izvirkoma blizu tam, kjer se združita, leži v Blejski kotlini (490 m nad morjem) Bfejsko jezero z znanim letoviščem Bledom. Od Radovljico teče Sava v jugovzhodni smeri po Kranjski ravnini (60 km3) in prehaja skozi sotesko Preseko v Ljubljansko ravnino (500 km2), ki meji na severu s Kamniško ravnino (70 km2). Kranjska, Kamniška in Ljubljanska ravnina tvorijo obširno Gorenjsko kotlino (630 km2, dolžina 45 km, širina 2 do 4 km). Na severu in vzhodu obrobljajo Gorenjsko kotlino visoke planino, na jugu in zapadu izvečine nižja pogorja. V Ljubljanski ravnini se obrne Sava proti vzhodu in teče zožena med strmimi bregi do štajerske mejo (pri železnični postaji Trbovlje), kjer znaša 13 Lipold, Die Sulzhacher und Stoiner Alpon (Mitteilungen des Österreichischen Alpenvereines, I. 1863, str. 38). 14 Peters, Ein Blick auf die Karavankon und die Hauptkotto der Julischen Alpon (Mitteilungen dos Österreichischen Alpenvoreines, I. 18(i3). 15 Urbas, Die Gewässer von Krain (Zeitschrift dos Deutschen und Österreichischen Alpen- Vereines, 1877, VIII. zvezek); Becher, Die Gewässer in Österreich, Dunaj 1890, 1. in II. zvezek. Ornega njena dolžina 85 km, strmec 175 m, torej 2 m na km. Odtod se obrne proti jugovzhodu in dela mejo med Štajerskim in Hrvaškim v dolžini 64 km in dalje med Kranjskim in Hrvaškim v dolžini 5 km, kjer znaša strmec 102 m. Desni pritoki Save na Gorenjskem so: a) Sora (40 km) s Poljanščico (30 km) ali Poljansko Soro, ki teče skozi Poljansko dolino. Skozi to dolino je vodila rimska tovorna pot od Čedada čez Tolminsko, kjer vodi še sedaj stara cesta za tovorno živino, ki je v poznejših časih spajala Benetke z notranjeavstrijskimi deželami; b) Ljubljanica. Lovi pritoki Save na Gorenjskem so: a) Tržiška Bistrica; b) Kokra, ki teče po Kolcrski dolini in se izliva pri mestu Kranju; c) Kamniška Bistrica, ki teče izpod Grintovca po romantični Bistriški dolini in se izliva v Savo nasproti Ljubljanici s pritoki Nevljico (izliv pri Kamniku), Radomljo in Račo; d) Medija, izlivajoča se v Savo pod Zagorjem. Ljubljanica spada h Gorenjskemu samo v svojem dolcnjem teku, ko se na južnem koncu Ljubljanske ravnine prikaže kot plovna reka, teče proti severovzhodu po Ljubljanskem barju, dela pri Fužinah lepe slapove in so izliva pod Zalogom v Savo. Ljubljanica je pravi tip kraških rok, zato natančnejo izpregovorimo o njej pri notranjskem vodovju. Tu omenjani toliko, da nima Ljubljanica v svojem teku po Ljubljanskem barju po mnenju Putickovem10 naravne struge, ampak zdi se jako verjetno, da je bila struga precej globoko in skoro brez strmca umetno izkopana, ker teče tu reka nenavadno premočrtno in se skrbno izogiba zaprek terena. Kot dokaz svoje trditve navaja Putick to, da je konstatiral preložitev enega dela Ljubljanice, ko so gradili južno železnico. To strugo so gotovo rabili že Rimljani na svojih vojnih ekspedicijah kot vodno pot. Da je bila struga Ljubljanice vsaj ponekod popravljena, vidimo pri kamenolomu Podpečjo, kjer jo bila umetno napeljana reka prav do južnega roba kotline, da so mogli izvažati kamenje iz kamenoloma, in kjer še dandanes lahko vidimo staro strugo, imenovano «Stara Ljubljanica», skoro ravno sredi med Podpečjo in Notranjo Gorico.17 Ljubljanska ravnina je posledica kontrakcije zemeljske skorje, ki se vsled ohlajanja krči in tako zvišuje ali znižuje. To je posledica dislokacijske silo. Pri tem je mogoče delovala tudi izprememba prostora, ki je nastala vsled delovanja podzemeljske vode. Ta izprememba prostora je provzročila, da so se ponižala triasova gorovja, ki so nekdaj spajala Kamniške Alpe s Krasom. Dokaz tega sta nam triasov apnenec in dolomit, ki kažeta enako geologično starost i v Karavankah i v onih gričih, ki mol6 iz Ljubljanske ravnine kakor osamljeni otoki. Ves čas mesozoiške dobe so bile Kamniške Alpe s Krasom združene. Na koncu kredne formacije ali v začetku terciarne dobe se je dovršilo ono znižanje (useda), da je med obema pogorjema nastala ravnina. Nizki griči sredi te ravnine so najvišje točke sesedlega površja.18 10 Putick, Die unterirdischem FluDliiufo von Innerkrain, das Flußgebiet von Laibach. (Mitteilungen der k. k. Geographischen Gesellschaft in Wien, 1887, str. 288.) 17 Rutar, Zur Schiffahrt auf der Laibach (Mitteilungen des Musealvereines für Krain, 1892, str. G5) 18 Petkovšek, Das Laibacher Moor in Krain (Deutsche Rundschau für Geographie und Statistik, XIX. letnik, 1887, str. 21, 22). Ljubljana in Ljubljanska ravnina ne ležita torej med dvema samostojnima pogorjema, ampak na starejšem peščenem pogorju, ki se je pogreznilo. Ta geologični pojav nam pojasnjuje postanek Ljubljanskega barja in kakovost zemlje v ljubljanski okolici. Ljubljansko barje je bilo prvotno jezero, ki se je polagoma izpreminjalo v močvirje. Tu so bile stavbe r.a kolih, kar nam dokazujejo bogate arbeologične izkopine. Pri oranju često naletimo na štore mogočnih dreves (brez, hrastov in jelš), iz česar moremo soditi, da se je potem, ko se je odtekla diluvialna voda, razprostiral tu obširen gozd. Te štore bi lahko rabili za mizarske izdelke.10 Ljubljansko barje se razprostira med Ljubljano, Vrhniko (stari Navport) in Borovnico, postajo južne železnice, ter obsega 1 (30 km2. Ze Valvazor iz 17. stoletja (1641 do 1693) pripoveduje, da so poskušali z osuševanjem barja leta 1554. Leta 1780. pa so napravili po navodilu jezuita Tobije Gruberja kanal, t. zv. Gruberjev kanal, ki odvaja vodo iz barja v Ljubljanico. Sedaj je barje skoro osušeno, samo povodnji še nastopajo; z osuševanjem izginja šota, ki se je tu napravljala. Šoto rabijo od nekdaj kot kurivo, tudi v tovarnah in opekarnah, dela se iz nje celo papir, preproge, svetilni plin, melja za stranišča. Najbrže so že za rimskih časov kurili s šoto. Rimski pisatelji pripovedujejo o «barbarih», ki si pri goreči prsti ogrevajo svoja telesa in si ž njo kuhajo tudi svoja jedila.20 Rimljani so pospeševali obdelovanje barja. Naselili so so tu veteranei treh rimskih legij, ki so bile nastanjene v Ljubljani in okolici. Na vse strani so gradili cesto. Omenjeni štori dreves pričajo, da je bilo barje pred in ob rimski dobi pokrito z gozdi. Po Rimljanih so nastali žalostni časi. Tolpe divjih narodov so se drvile tod proti Italiji. Barje se je vedno bolj izpreminjalo v močvirje, kije bivalo tri četrt leta pod vodo. To je trajalo dotlej, ko se je napravil Gruberjev prekop. Z osuševanjem se je zemlja vedno bolj obdelovala.21 V zadnjih letih se je s kanalizacijo povzdignilo poljedelstvo, kajti seje se poleg ovsa, rži, krompirja, sočivja in ajde tudi ječmen, pšenica in koruza. Poskusi z umetnim gnojem so se jako dobro obnesli. Na Ljubljanskem barju se izliva v Ljubljanico ali pa izgublja v močvirje okrog 50 večjih ali manjših potokov, n. pr. Lubija, Bistra, Borovnica, Iška, Iščica (z desne strani), Gradaščica (z leve strani) in drugi. Okrog Motnika spada 44 km2 površja k porečju Savinje, ki se pri Zidanem mostu izliva v Savo. K porečju Drave spada na Kranjskem 62 km2 površja, in sicer severozahodni rogelj Gorenjskega pri Fužinah (Beli peči). Med Ratečami in Fužinami je Rateško razvodje, ki loči Dravsko in Savsko porečje. V tem roglju sta Klaniški jezeri, iz Dolenjega Klaniškega jezera se odteka Klaniški potok, ki se izliva v Orni potok, ta pa v Beli potolč, ki izvira ob goriški meji in se izliva na Koroškem v Ziljico, tekočo v Ziljo, pritok Drave.22 Izmed gorenjskih toplic omenjam Medijske toplice nedaleč od Valvazorjevega rodnega gradu Medije. 10 Petkovšek, Das Laibacher Moor in Krain, str. 26. 20 Petkoviek, Das Laibacher Moor in Krain, str. 70 21 Peruzzi, Die Kultur des Laibacher Moores («Österreichisch-ungarische Kovue», 1899, str. 274 do 290). 22 Orožen, Vojvodina Kranjska (Slovenska zemlja IV. del. Izdala «Matica Slovenska». Ljubljana 1901, str. 110). Podnebje je na Kranjskem različno in se ne ujema niti z južno lego dežele niti z bližino morja. Toplota je skoro povsod nižja nego bi morala biti z ozirom na nadmorsko višino. Tu podajam splošen pregled podnebnih razmer na Kranjskem (toplote in padavin). Pri posameznih oddelkih se potem povrnem k temu pregledu. Metereologično gradivo sem črpal iz znamenitega spisa za kranjsko klimato-logijo od prof. Seidla.™ Na Kranjskem imamo 26 metereologičnih opazovalnic, izmed teh so na Gorenjskem: Kranjska gora, Jesenice, Bled, Gorje, Bohinjska Bistrica, Sv. Katarina pri Tržiču, Kranj, Kamnik, Ljubljana, Hotič pri Litiji in Sveta gora pri Litiji; k Dolenjskemu prištevamo opazovalnice: Krško, Novo mesto, Črnomelj in Gradac; k Notranjskemu pa: Idrijo, Sv. Magdaleno nad Idrijo, Snežnik pri Ložu, Kočevje, Glažuto, Gomanjče, Mašun, Leskovo dolino, Krekovše, Dol (Pred mejo, leži na kranjski deželni meji že na Primorskem) in Vipavo. V novejšem času ima Slovensko planinsko društvo dve opazovalnici: na Sv. Joštu nad Kranjem in na Kredarici pod vrhom Triglava.24 Med gorenjskimi opazovalnicami se nahajajo v alpskih dolinah: Kranjska gora, Jesenice, Bled, Gorje, Bohinjska Bistrica, Sv. Katarina; v Ljubljanski kotlini: Kranj, Kamnik in Ljubljana; v sredogorju na jugu Kamniških Alp so je na Sveti gori opazovalo le štiri mesece, v tabelah se navaja opazovalnica Janče; Hotič leži v Savski dolini nad Litijo. Vse metereologične opazovalnice so reducirane na poprečna števila ljubljanske opazovalnice za dobo 30 let (1851 do 1880). Naslednja tabela nam kaže srednjo letno, zimsko, pomladansko, poletno in jesensko toploto. Srednja toplota (C°). Metereologične opazovalnice Nad- morska višina (m) Po zimi Pomladi Po letu Jeseni Letno Kranjska gora 812 4 3 5 2 15 3 G 4 5 7 Hlod 478 — 1 2 8 3 18 2 9 7 8 8 Bohinjska Bistrica . . . 544 2 7 8 0 17 0 8 3 7 8 Sv. Katarina ...... 09 2 — 1 5 7 1 10 8 8 5 7 7 Kranj 379 1 5 8 G 18 2 9 2 8 G Kamnik 380 2 1 7 9 17 3 8 G 7 9 Ljubljana 297 1 3 9 1 18 7 9 G 9 0 Hotič 282 0 2 9 1 18 1 10 0 9 2 Janče 793 1 9 G 2 15 7 7 5 G 9 Krško 179 0 3 9 8 19 2 10 2 9 7 $ovo mesto 190 0 7 9 4 19 1 9 8 9 4 Črnomelj 150 0 0 10 0 19 7 10 7 10 1 Gradac 108 — 0 03 9 8 19 4 10 5 9 9 Idrija 333 — 0 6 8 4 17 9 9 8 8 8 Sv. Magdalena 855 — 2 3 G 4 15 7 7 G G 8 Snežnik 590 — 1 G 7 G IG 9 8 4 7 8 Kočovje 474 — 2 0 7 0 17 o 8 7 7 9 Vipava 104 3 G 13 2 22 8 13 7 13 3 23 Seidl, Pas Klima von Krain (Mitteilungen des Musealvereines für Krain, rabil sem letnika 1891 in 1894'. 2-1 Orožen, Vojvodina Kranjska (Slovenska zemlja IV. del. Izdala «Matica Slovenska». Ljubljana 1901, str. 130). Nekatere opazovalnice so zaradi nepopolnih in nezadostnih opazovanj izpuščeno iz pregleda. Ako primerjamo opazovalnico Vipavo (104 m nad morjem) z opazovalnico Sv. Magdaleno (855 m nad morjem), ki imata najnižjo in najvišjo nadmorsko višino (razloček je 751 m), najdemo, da se na vsakih 100 m višine znižuje toplota: po zimi za 0-8° C po obratnem sorazmerju x pomladi »0-9°C» » » x po letu » 1 *0° C » » » x jeseni » 0-8° C * » » x letno » 0-9° C > » » x Iz tega moremo določiti normalno toploto za posamezne višinske stopinje (višinska stopinja 100 m), kakor kaže sledeča tabela. 5-9 = 100 : 751 6-8 7-1 6-1 6 • 5 = 100 : 751 = 100 : 751 = 100 : 751 = 100 : 751. Normalna toplota višinskih stopinj (C°). Višinska stopinja (m) Po zimi Pomladi Po lotu Jeseni Letno 1400 — 7-G 1-5 9-8 33 1 • 6 1300 - 0-8 2-4 10-8 4' 1 2-5 1200 — 60 3-3 11 '8 49 3-4 1100 — 5-2 4-2 12-8 5-7 4-3 1000 — 4-4 5-1 13-8 6-5 5-2 900 - 36 60 14-8 7-3 61 800 — 2-8 69 15-8 8-1 7-0 700 — 2’0 7-8 16-8 8-9 7-9 600 — 1-2 8-7 178 9-7 8-8 500 0-4 96 18-8 10’5 9-7 400 1-2 10-5 19-8 11*3 10-6 300 20 11-4 20'8 121 11-5 200 2-8 12-3 21-8 129 12-4 100 3-6 13-2 22-8 13-7 13'3 Po tej tabeli moremo potem določiti normalno toploto posameznih metereologičnih opazovalnic in, ako sedaj primerjamo to normalno toploto s pravo srednjo toploto, dobimo razliko, ki jo imenujemo krajevno razliko ali lokalno diferencijo. O tem tabela na strani 13. Poglejmo nekatere podrobnosti v podnebnih razmerah Gorenjskega! Na prvi pogled vidimo, da imamo nižjo toploto, nego bi jo morali imeti z ozirom na lego. Na Gorenjskem sta le dve metereologični opazovalnici (Janče in Sv. Katarina) z višjo toploto, a še to samo po zimi. Daljo opažamo, kako neenakomerno toploto imajo kraji, ki leže v isti nadmorski višini, n. pr. Kranj in Kamnik, Ljubljana in Hotič. Podnebje Gorenjskega je mrzlo, alpsko, ki kaže pri tem n. pr. to abnormalnost, da ima Ljubljana (297 in n. m., opazuje pa se v višini 306 • 2 m n. m.) po zimi — 1 • 3° C srednje toplote, Sv. Katarina (692 m n. m.) pa samo — 1 ‘5° C, torej za 0’2° C več, dasi leži 395 m više pod južnim obronkom Karavank, kjer bi bila normalna toplota 2-0 : — 1‘9° C. Najnižjo letno toploto imajo kraji v alpskih dolinah, za njimi sredogorje na jugu Kamniških Alp; najvišjo kraji v Savski dolini v smeri proti Litiji in Ljubljanska kotlina. Jesen je na Gorenjskem razen v gorskih dolinah za poljedelstvo še tako ugodna, da dopušča dvojno setev, pomladansko in jesensko. V tem oziru je jesen za gorenjskega poljedelea važen letni čas. Normalna toplota in krajevne razlike (C0).25 Motcroologično opazovalnico rt ,—v O 3 S ‘P Po zimi Pomladi Po letu Jeseni Letno norm. toplota krajevna razlika norm. toplota krajevna razlika norm. toplota krajevna razlika norm. toplota krajevno razlika norm. toplota krajevna razlika Kranjska gora 812 —2 9 — 1 4 6 8 — 1 6 15 7 -0 4 8 0 — 1 6 6 9 —1 2 Bled .... 478 0 5 — 1 7 9 8 — 1 5 19 0 —0 8 10 6 -0 9 9 9 — 1 1 Boli. Bistrica. 544 0 0 - 2 7 9 2 — 1 2 18 4 -0 8 10 1 —1 8 9 3 — 1 5 Sv. Katarina . <>92 — 1 9 +0 4 7 9 -0 8 16 9 -0 1 9 0 -0 5 8 0 — 0 3 Kranj.... 879 1 3 -2 8 10 7 —2 1 20 0 —1 8 11 4 2 2 10 8 —2 2 Kamnik. . . 380 1 3 —3 4 10 7 — 2 8 20 0 —2 7 11 4 -2 8 10 8 —2 9 Ljubljana . . 297 2 0 —3 3 11 4 —2 3 20 8 —2 1 12 1 2 5 11 5 —2 5 Hotič .... 282 2 1 -1 9 11 5 —2 4 21 0 -2 9 12 2 -2 2 11 6 —2 4 Janče.... 793 — 2 8 +0 9 7 0 -0 8 15 9 -0 2 8 1 —0 6 7 1 —0 2 Krško . . . 179 2 9 —3 2 12 5 — 2 7 22 0 — 2 8 13 0 —2 8 12 6 -2 9 Novo mesto . 190 2 9 — 3 6 12 4 —3 0 21 9 _2 8 13 0 —3 2 12 5 -3 1 Črnomelj . . 156 3 1 -3 1 12 7 2 7 22 2 2 5 13 2 —2 5 12 8 — 2 7 Gradac . . , 168 3 0 —3' 03 12 6 —2 8 22 1 —2 7 13 1 2 0 12 7 —2 8 Sv. Magdalena 855 -3 3 +1 0 6 4 0 0 15 2 +o 5 7 6 0 0 6 5 +o 3 Idrija.... 333 1 7 _2 3 11 1 —2 7 20 5 2 6 11 8 — 2 0 11 2 2 4 Snežnik . . . 590 — 1 2 -0 4 8 8 — 1 2 17 9 — 1 0 9 7 — 1 3 8 9 — 1 1 Kočevje. . . 474 0 6 2 0 9 8 2 2 19 1 -1 9 10 7 2 0 9 9 —2 0 Vipava . . . 104 3 6 0 0 13 2 0 0 22 8 0 0 13 7 0 0 13 3 0 0 Kar se tiče padavin, moremo reci, da spada Kranjsko k najbolj deževnim avstrijskim deželam. O tem podajam zopet splošen pregled, in sicer po tabeli prof. Seidla v omenjenem spisu. Prištete so tudi nekatere sosedne metereologične opazovalnice, ker klimatične meje niso vselej iste kakor politične in ker moramo časih seči preko političnih mej zato, da se jasneje pokažejo razločki. Sledeča tabela kaže srednjo višino padavin v milimetrih za dobo 1851 do 1880. Mesec se je računal na 30'44 dni. Metereologiene opazovalnice 3 3 .53 ršš December J ! Februar S SS •c '3* =S S) "i : Oktober ■fj i-*-, Na leto Jesenice . . . 585 119 105 98 139 134 164 143 148 146 187 195 172 1755 Kranj .... 387 108 85 85 121 114 138 120 108 123 148 184 152 1484 Kamnik . . . 380 91 68 67 88 95 131 131 120 115 140 158 136 1339 Ljubljana . . 298 101 78 78 94 97 127 120 122 125 143 165 151 1402 Hotič .... 291 80 61 63 84 94 123 114 117 119 127 135 121 1242 Krško .... 179 67 52 56 62 76 100 '97 97 101 110 128 110 1058 $ovo mesto. . 190 85 58 60 87 83 108 107 91 98 107 124 110 1120 Črnomelj . . . 150 105 89 94 107 100 128 111 85 107 133 177 167 1403 Kočevjo . . . 474 121 103 107 127 116 135 142 95 80 154 183 167 1529 Snežnik . . . 583 123 101 107 138 130 137 130 94 84 166 196 177 1580 Mašun .... 1030 154 113 lil 156 166 160 148 106 135 189 213 231 1882 Leskova dolina 800 175 146 147 189 179 157 137 104 150 227 256 256 2123 Gomanjčo . . 940 317 257 219 263 300 269 209 10G 218 306 383 446 3293 Krckovše. . . 677 240 197 215 251 225 216 182 149 180 270 372 338 2835 Idrija .... 333 181 148 164 199 172 186 162 140 170 234 296 252 2304 55 Pozitivni znak (-{-) krajevne razlike pomenjsi, dn ima dotična metereologična opazovalnica viSjo toploto nogo bi jo morala imeti z ozirom na nadmorsko višino; negativni znak (—) pomenja, da ima nižjo toploto nego bi jo morala imeti po svoji legij znak 0 0 pa pomonja, da dotična motereologična opazovalnica sploh nima nikake krajevne razliko, da ima torej normalno toploto. Na Gorenjskem sta najbolj suha meseca januar in februar (okrog 51/,2% letne višine padavin); v naslednjih mesecih višina padavifi narašča, dokler ne doseže v oktobru letnega maksimai (11 do 121/20/0). November znaša okrog l°/0 manj, potem pa višina hitro pada. Razdelitev padavin, izražena v tisočinkah letne vsote. Metereologične opazovalnice Po zimi Poinliuli Po lotu Josoui Metereologične opazovalnice Pa zimi Pomliuii Po lotu Jeseni Celovec .... 135 230 337 295 Črnomelj .... 205 238 216 340 Obir Žabnica .... 173 209 290 263 Kočevjo .... 217 247 207 330 162 254 275 308 Snežnik .... 210 250 194 841 Rabelj 163 248 249 341 j Maš mi 220 247 185 349 Jesenico .... 142 249 250 316 1 i Leskova dolina . 218 206 164 353 Kranj 187 251 237 327 i i Gomanjče . . . 240 255 162 345 Kamnik .... 108 234 273 323 I Trst 195 224 235 346 Ljubljana . . . 183 227 203 328 | Keka 233 219 175 373 Hotič 104 244 282 :!0!) j Gorica 180 226 245 345 Krško 100 224 280 329 1 Krekovšo . . . 231 244 181 345' Novo mesto . . 181 249 204 805 Idrija 214 242 205 343 Iz predstoječe tabele, ki kaže razdelitev padavin, izraženo v tisočinkah letne vsote, spoznamo, da ima pod severnim obronkom Karavank v Celovški kotlini poletje s 34% maksimum padavin, zima svoj minimum s 14 %. Južni obronek Karavank dela mejo. Velik del dežele ima maksimum padavin v jeseni s 30 do 35%, nasproti po zimi svoj minimum s 16 do 19 %. Take razmere nahajamo v Julijskih Alpah, v Gorenjski kotlini, na Dolenjskem do Gorjancev, v Vipavski dolini, kakor tudi okoli Jadranskega morja pri Trstu.*» Sledeča tabela nam kaže, koliko površine ima Gorenjsko, koliko prebivalcev in kako velika je gostost prebivalstva. Okrajna glavarstva in sodni okraji Površje v km2 Pre- Prebivalci bivalstvo | na 1 km2 Kamnik 011 40179 I 05'81 Kranj 1022 52025 51-49 Litija 460 23724 52-72 Ljubljana (okolica) . 592 42179 | 71-25 Radovljica .... 1075 20497 | 24-65 Gorenjsko . . . 3750 185204 49-39 Najbolj obljudena sta ljubljanski sodni okraj in kamniško okrajno glavarstvo, najmanj radovljiško okrajno glavarstvo, ki ima za polovico manjšo gostost prebivalstva nego znaša srednja gostost na Gorenjskem. Na Gorenjskem je 1767 krajev, ki leže v višini 200 do 1400 m, na isohipsi 1200 do 1300 m nisem našel nobenega kraja. Največje število krajev (525) nahajamo v kamniškem okrajnem glavarstvu, najmanjšo (108) v radovljiškem; ljubljanski sodni okraj prihaja v tretji vrsti, prekaša ga 20 Seidl, Das Klima von Krain (Mitteilungon (los Musoalvereines lih' Krain, 1894). kranjsko okrajno glavarstvo. Največ krajev leži med 300 do 400 m isoliipso, dosti mnogo še med 400 do 500 m, 500 do 600 m in 600 do 700 m, nato število pada, po en kraj leži mod 1100 do 1200 m in 1300 do 1400 m isoliipso v radovljiškem okrajnem glavarstvu, kjer imamo sploh najvišje prebivališče na Kranjskem (črni vrh 1362 m nad morjem). V kamniškem okrajnem glavarstvu in ljubljanskem sodnem okraju je največ krajev med 300 do 400 m isoliipso; v kranjskem okrajnem glavarstvu in litijskem sodnem okraju med 400 do 500 m, radovljiško okrajno glavarstvo pa ima svoj maksimum med 500 do 600 m isoliipso. Kar se tiče prebivalstva, kaže največ kranjsko okrajno glavarstvo, najmanj litijski sodni okraj. Glavna množina je v višinah 300 do 400 m, 400 do 500 m, 500 do 600 m in 200 do 300 m; isohipsa 1300 do 1400 m ima le 12 prebivalcev. V kamniškem okrajnem glavarstvu (kraji med 200 do 1000 m) je večina prebivalstva v višini 300 do 400 m, potem slede isohipse 400 do 500 m 200 do 300 m, 500 do 600 m in 600 do 700 m. V kranjskem okrajnem glavarstvu (kraji med 300 do 1200 m) stanuje največ prebivalcev med 300 do 400 m, 400 do 500 m, 500 do 600 m, 800 do' 900 m, 600 do 700 m in 700 do 800 m, isohipsa 1000 do 1100 m ima še znatno število 1318 prebivalcev. V radovljiškem okrajnem glavarstvu (kraji med 300 do 1400 m) je maksimum prebivalcev med 500 do 600 m, 400 do 500 m, 600 do 700 m, 800 do 900 m in 700 do 800 m. Litijski sodni okraj (kraji med 200 do 900 m) ima maksimum prebivalcev med 200 do 300 m, 400 do 500 m, 500 do 600 m, 300 do 400 m in 600 do 700 m; ljubljanski sodni okraj (kraji med 200 do 1000 m) med isohipsama 300 do 400 m in 200 do 300 m, nato število prebivalcev rapidno pada. Pri razdelitvi prebivalstva v odstotkih zapazimo n. pr., da pade prebivalstvo v ljubljanskem sodnem okraju od 51 • 91 °/0 in 31 • 52 °/0 takoj na 5-71°/o- Vzrok tega je privlačnost glavnega mesta Ljubljane, da je 89 '43°/0 prebivalstva osredotočenega v ravnini okrog Ljubljane, dočim znašajo prebivalci na višjih isohipsah bližnjih gričev samo 10-57°/0. V tem vidimo vpliv večjega mesta na razdelitev prebivalstva. Manjša mesta in kraji imajo napol mestni, napol vaški značaj in ne delujejo tako različno, dasi se razloček tudi pozna, n. pr. v kamniškem okrajnem glavarstvu kaže isohipsa 300 do 400 m, kjer leži mesto Kamnik, trg Mengeš i. t. d., 47‘63°/0 prebivalstva, isohipsa 400 do 500 m ima pa že samo 14-55°/0, ali pa v litijskem sodnem okraju je razdelitev prebivalstva poleg maksima 27‘85°/0 med 200 do 300 ni, kjer se nahaja Zagorski rudnik, trg Litija i. t. d., do isohipse 600 do 700 m dosti enakomerna, ker v teh višinah ni znatnih središč. V radovljiškem okrajnem glavarstvu kaže 500 do 600 m isohipsa 43‘37°/o vsega prebivalstva. Tu se javlja vpliv obrtnih krajev Jesenic, Save, Javornika, ki leže na tej isohipsi. Isto vidimo pri Tržiču (kranjsko okrajno glavarstvo). Prihajamo do vprašanja, s čim se peča gorenjsko prebivalstvo. Sem spadajoče podatke sem povzel iz Kauchbergovega spisa «Die Bevölkerung Österreichs», urejene po posameznih okrajnih glavarstvih in ne po sodnih okrajih, vsled česar ni možno podati natančnega pregleda; vendar v celoti je tudi ta veljaven. Tabela lia strani 16 podaja pregled za vso deželo z glavnim mestom Ljubljano vred. Izmed 10.000 prebivalcev se je pečalo leta 1890. Okrajna glavarstva Polje- delstvo Obrt Trgovina Jama služba, vojaška ia druga opravila čruoinclj 9184 329 82 405 Kamnik 7943 1213 267 577 Kočevje 8240 738 153 869 Kranj 7078 1620 494 808 Krško 8623 546 126 705 Litija 7929 1165 152 754 Logatec 7448 1393 225 934 Ljubljana (mesto) . . 488 3147 1836 4529 Ljubljana (okolica) . . 1 7053 1583 352 1012 Novo mesto 8551 564 92 793 Postojna 8052 705 298 945 Radovljica 6828 1976 262 934 Kranjsko ... j 7468 1188 328 1016 Pretežna večina gorenjskega prebivalstva se peča s poljedelstvom, kjer še na mnogih krajih vlada naturalno gospodarstvo. Tu je gostost prebivalstva odvisna glavno od rodovitnosti zemlje. Sledeča tabela jiojasnjuje, koliko obdelane zemlje obsegajo polja, travniki, vrtovi in vinogradi; toda i ti podatki imajo le splošno vrednost, ker so iz leta 1899. in ne iz leta 18 9 0.27 Za planine, gozde, močvirja, ribnike in pašnike pa v obče nimam natančnejših podatkov. Okrajna glavarstva in sodni okraji 0 h d e 1 a n a zemlja Površje sploh Polja Travniki Vrtovi Vinogradi ha Kamnik .... 13962 7150 907 61100 Kranj 16503 12313 1239 102200 Litija 6886 5470 225 638 45000 Ljubljana (okolica) 13777 12901 736 59200 Radovljica.... 4776 13358 311 107500 Gorenjsko . . . 55904 51192 3418 638 375000 Vidimo, da prevladujejo polja. Glavni poljski pridelki so: pšenica, rž, oves, ječmen, turščica, ajda, krompir, detelja, repa in fižol.28 Tudi vinograde nahajamo v litijskem sodnem okraju, kjer prehaja Gorenjsko v Dolenjsko. Gorenjsko ima težke konje, zlasti radovljiško okrajno glavarstvo; v ljubljanski okolici so lažji. Ljubljanska okolica prodaja mnogo mleka, glavno v Ljubljano. Na Gorenjskem dobivamo živo srebro, železo, mangan, cink, svinec z značno množino srebra in rujavi premog. Živo srebro dajeta rudnika Sv. Ana pri Tržiču (kranjsko okrajno glavarstvo) in Litija. Pri Sv. Ani so 27 Pregled o obdelovanju zemljo mi Kranjskem mi je preskrbel adjunkt kmetijsko družbo v Ljubljani, gospod Fr. Stupar, za kar so mu zahvaljujem. 2B Statistisches Jahrbuch des k.k. Ackerbauministeriums für das Jahr 1899. Dunaj 1900. prvikrat kopali v letih 1761 do 1770, leta 1837. in 1855. so ponovili in leta 1872. so-krepko nadaljevali, da se je leta 188(5. izkopalo 147‘0 q živega srebra in je imelo opraviti 146 delavcev. Železo, zlasti jeklenee, dobivamo na Savi in v Javorniku (radovljiško okrajno glavarstvo). Magnezija ali mangan se izdeluje največ v Begunjščici, na južni strani Karavank, in na Jesenovcu pri Železnikih. Cink se dobiva v Zagorju, kakor tudi svinec kot postranski produkt cinka. Svinec obsega tudi litijski rudnik in železni rudnik Savska Jama pri Jesenicah (radovljiško okrajno glavarstvo). Rujavi premog dobivamo v zagorskem rudniku, ki se porabi nekaj doma, nekaj se pa izvaža v sosednje dežele. Srebro daje litijski rudnik. V Bohinjskih Alpah se dobiva t. zv. bohinjka, glinasti oksid, iz katere se izdelujejo različni glinasti preparati in aluminij.29 Na Kranjskem prevladuje domača obrt. Veleobrt je osredotočena glavno na'_Gorenjskem ob Savi in njenih pritokih, v Ljubljani in ljubljanski okolici ter v nekaterih dolenjskih krajih. Ze za Rimljanov so bile na Gorenjskem fužino, v 9. stoletju se je izdelovalo v škofjeloški okolici sukno in platno, trgovina v Italijo z železnimi izdelki in tkaninami je cvetla že v 12. stoletju. V 13. in 14. stoletju je bila zelo razvita železna obrt v Železnikih in Tržiču. V 16. stoletju so bile v Kamniku fužine. Strojarstvo je bilo razširjeno v Tržiču, v Šmartnem pri Litiji i. t. d. Današnja obrt ni tako razvita, kakor bi bilo pričakovati z ozirom na naravno lego (znatne vodne sile) in z ozirom na razvoj v preteklosti.30 Železna obit je najbolj razširjena v radovljiškem okrajnem glavarstvu v krajih: Bela peč, Mojstrana, Sava, Javornik, Bohinjska Bistrica, Stara Fužina,' Kropa, Kanina gorica, Podnart. Radovljiško okrajno glavarstvo ima sploh največ obrti; da pa ima kljub temu najmanjšo gostost prebivalstva, tega sta kriva gorati svet in ostro podnebje, ki onemogočujeta gostejšo naselitev. V kranjskem okrajnem glavarstvu so obrtni kraji: Železniki, kjer izdelujejo žreblje, dasi je ta obrt tu zelo padla v zadnjih časih; v Tržiču se izdelujejo žage, kose, sekire, poleg tega se pečajo prebivalci s črevljarstvom in tekstilno obrtnostjo. Važno je izdelovanje rešet in konjske žime v Kokrški dolini, v Kranju, Stražišču i. t. d. Ta obrt je bila tu razvita že v 16. stoletju. S suknarstvom se peča škofjeloška okolica. Parkete delajo v kranjskem in ljubljanskem okrajnem glavarstvu, kjer sploh izdelujejo pohištvo. Za kamniško okrajno glavarstvo je značilna obrt slamnikarstvo. Iz domače, florenške, beneške, švicarske in kitajske pletenine narede v Domžalah, Viru, Stobu in Mengšu na leto okrog T5 milijona slamnikov. Slamo plete v t. zv. kite poleg tovarniških delavcev na tisoče ljudi, ki prodajajo pletenino ali naravnost tovarni, ali pa prekupcem, t. zv. kitarjem. Ta obrt traja že nad sto let, že v začetku preteklega stoletja se je finejše blago izvažalo na Nemško. Od leta 1867. so naseljeni v teh krajih tirolski tovarnarji. V kamniškem okrajnem glavarstvu se izdeluje kakor v radovljiškem lončeno blago kot domača obrt, dalje prašek za čiščenje, smodnik in cement (v Kamniku, Smarci), ki se napravlja tudi v Zagorju. Ljubljansko okrajno glavarstvo ima velike opekarne, kemično, lesno, tekstilno in strojarsko obrt, pivovarne. V litijskem okrajnem glavarstvu omenjamo steklarsko (tovarna v Toplicah pri Mediji) in tekstilno obrt, sicer pa kaže to okrajno glavarstvo najmanj obrti, a skoro največ poljedelstva.31 20 Monarchie, str. 497 in nasl. 30 Monarchie, str. 500. 31 Monarchie, str. 502 in nasl. II. drž. g. 2 Trgovina na Kranjskem jo jako stara, zlasti z jantarom in lcpotinami iz stekla, trgovali so tod že narodi pred Rimljani. Nauportus (današnja Vrhnika) je bilo važno trgovsko središče med zapadom in vzhodom. Rimljani so zgradili mnogo cest, seveda v prvi vrsti v vojne namene. Tako je zai!el že Julij Cezar graditi cesto preko Julijskih Alp. Kot vodne ceste so rabile Sava, Ljubljanica, Krka in Kolpa. Zlasti je bila imenitna vodna cesta Ljubljanica za vse blago, ki je prihajalo iz Italije ali je bilo tja namenjeno. Mesto Ljubljana se je dvignilo ravno zaradi Ljubljanice. Sava je bila sicer mnogo daljša vodna cesta kakor Ljubljanica, toda za brodarjenje ni bila tako ugodna v prvi vrsti zavoljo svojega deročega teka in neštevilnih, zelo nevarnih skal v svoji strugi. Za cesarja Karola VI. seje začelo uravnavanje Save.82 Iz Aemone, današnje Ljubljane, so vodile ceste Celeia-Aemona-Aquileia in Aemona-Sisoia s celo vrsto tržišč, ki so se ohranila i v srednjem voku, dasi se je v tem času začela trgovina iz Benetek do južne Nemčije preko Kranja-Škofje Loke-Ljubljanc. Karol VI. je dal graditi cesto čez Ljubelj in t. zv. Dunajsko cesto, ki spaja Dunaj in Trst. Volile pomen je imela prej, ko še ni bilo južne železnice. Leta 1724. jo bil postavljen Črnuški most čez Savo, in kmalu potem (1732) je bila reka regulirana.33 Poleg omenjene južne železnice (Ljubljana-Zidani most, Ljubljana-St. Peter -Trst in St. Peter-Reka) imamo na Kranjskem šo sledeče železnice: Cesarjeviča Rudolfa železnica, ki teče po Savski dolini od Trbiža dalje mimo Radovljico in Kranja; Kamniško (Ljubljana-Kamnik); Dolenjsko (Ljubljana - Grosuplje - Novo mesto - Straža in Ljubljana - Grosuplje - Kočevje) in najnovejšo Vrhniško (Ljubljana-Vrhnika). Zadnje tri železnice so lokalne. Gradi se Bohinjska železnica, ki bo druga in krajša zveza zahodnih avstrijskih dežel s Trstom. Na Kranjskem izvažamo gospodarske, rudarske in obrtne izdelke. Veletrgovine nimamo. Vrnimo se zopet k razmeram prebivalstva in krajev. Na Gorenjskem ima kraj poprečno 104'81 prebivalcev. Manj imata kamniško okrajno glavarstvo in litijski sodni okraj. Največje število kaže isohipsa 1000 do 1100 m, in sicer 219'67 (kranjsko okrajno glavarstvo), najmanjše 6 isohipsa 900 do 1000 m (v ljubljanskem sodnem okraju). Posledica obširnih ploskev neobdelano zemlje jo ekstenzivno gospodarstvo in vsled tega redkejša naselitev. Kraj sestaja iz posameznih raztresenih hiš in skupin hiš; več krajev skupaj dnje šele občino. Prva tabela na strani 19 predočuje to naseljenje bolj podrobno. V celoti ima na Gorenjskem občina 11'G3 krajev, največ v litijskem sodnem okraju, najmanj v radovljiškem okrajnem glavarstvu. Najbolj raztresene kraje in občine kaže radovljiško okrajno glavarstvo (6 ‘4 km2 na kraj, 53 75 km2 na občino), najbolj kompaktno naseljenje ima kamniško okrajno glavarstvo (1*17 km2 na kraj, 10• 18 km2 na občino). Kar so tiče velikosti, ima največ krajev (42‘78 °/0) 1 do 50 prebivalcev, dosti krajev še (2G'1%) od 50 do 100 prebivalcev, 18'11% krajev šteje 100 do 200 prebivalcev, več nego 2000 prebivalcev ima samo en kraj (O'O6°/0). Način naseljenja podaja pregledno druga tabela na strani 19. 3J Vrhovne, Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi (Zabavna knjižnica, IX. zv., izdala «Slovenska Matica»- 1895, str. 97 do 143). 33 Profeld, Krajina (Ponatisek iz «Ottovega naučnojja slovnika», Praga 1899, str. 14 in 15). Okrajna glavarstva in sodni okraji Število občin V občini je krajev Občina obsega km2 Prebivalci v občini Kraj obsega km2 Gorenjsko Kamnik Kranj Litija Ljubljana (okolica) Radovljica 60 26 17 29 20 8-75 14-77 20 121 8-4 1018 39-3 26-47 20-41 53-75 669-65 2024 1395-53 1454-45 1324-85 1 -17 2-66 1-82 1-69 6-4 Skupaj . . . 152 11-63 24-67 1218-45 212 Dolenjsko Črnomelj 81 9-39 17-61 918 1-88 Kočevje 39 10-87 29-69 1097-59 2-73 Krško 18 32-72 48-28 2957-61 1-48 Novo mesto 20 32-2 46-7 2417-3 1-45 Zatičina 24 8 9-83 546-96 1-23 Skupaj . . . 132 16-21 28-36 1408-91 1-75 Notranjsko Logatec 17 22-76 71-12 2369 8-12 Postojna 37 5-92 24-27 1121-05 4-1 Vrhnika 7 11-71 46 2205-29 3-93 Skupaj . . . 61 11-28 39-82 1593-26 3-53 Kranjsko . . . 345 13-32 28-76 1357-59 2-16 Med 100 prebivalci jih prebiva v krajih z Okrajna glavarstva in sodni okraji Kmetsko prebivalstvo Mostno prebivalstvo do 200 200 do 500 500 do 2000 nad 2000 p r e b i v a 1 c i Kamnik Kranj Litija Ljubljana (okolica) Radovljica 65 02 47-48 72-76 48-62 37-62 24-63 36-64 12 54 37-73 34-9 10-35 11-89 14-7 13-65 27-48 3-99 Gorenjsko . . . 53-42 80-95 14-5 113 Črnomelj 63-61 29-66 6-73 Kočevje 54-25 30-21 15-54 Krško 73 09 19 12 7-79 Novo mesto .... 76-27 17-75 5-98 Zatičina .... 85-38 14-62 Dolenjsko . . . 69 0 22-61 8-39 Logatec 43-96 33 04 10-82 1218 Postojna 31-03 47-97 210 Vrhnika 39-30 29-53 3117 Notranjsko . . . 37-69 38-86 18-4 5-05 Kranjsko . . . 56-33 29-28 12-9 1-49 Na Gorenjskem prevladujejo zaselja s 53'42 °/0 prebivalstva, vasi imajo 30'95%, večji kraji (večje vasi, trgi, mesteca) 14• 5°/0, mesta pa samo 1 • 13 °/0 prebivalcev. JVu Gorenjskem imamo v antliropogeograBčnem zmislu samo eno mesto, Tržič, v kranjskem okrajnem glavarstvu; v političnem zmislu so štiri mesta: Kamnik, Kranj, Radovljica in Škofja Loka, Tržič je politično trg. Katero okrajno glavarstvo ima večjo obrt, to spoznamo že po načinu naseljenja, n. pr. v radovljiškem okrajnem glavarstvu kaže vrsta večjih krajev (500 do 2000 prebivalcev) najvišji odstotek. Neobljudeni zaselji sta bili na Gorenjskem leta 1890. dve: Selo, ki spada k občini Šmartno v litijskem sodnem okraju, in Ostri vrb v občini Devica Marija v Polju v ljubljanskem sodnem okraju. Dolenjsko. Dolenjsko se razprostira proti jugovzhodu od stoka Save in Ljubljanice. Od Ljubljanske ravnine preko Šmarij in gorenjega teka Krke se deli Dolenjsko v dva bistveno različna dela: po vzhodnem delu se razprostirajo pogorja, ki se vlečejo od zapada proti vzhodu, polna podolžnic in poprečnic. Ta karbonska in triasova pogoija so gozdnata in pokrita z vinogradi — to je predalpsko pogorje; zapadni del s številnimi razpoklinami spada h kredni formaciji in ima že k raški značaj sosednjega Notranjskega. V vzhodnem delu razločujemo petero pogorij: Litijske, Trebenjske, Mokronoške gore, Gorjance in Metliško-Crnomeljske gore. Litijske gore se vlečejo v dveh vzporednih panogah na desnem bregu Save. V severni se nahaja najvišji vrh Dolenjskega, Kum (1219 m). Trebenjske gore (Kulova Sela 597 m) se razprostirajo med Krko in Tcmenico ter med Višnjo goro in Novim mestom; imajo mnogo dolin, gozdov in vinogradov. Mokronoško pogorje med Temenico in Savo, Mirno in Krko obroblja v južnem delu kotlino dolenje Krke. Na desnem bregu Krke v jugovzhodnem delu Kranjskega se vzdigajo Gorjanci (630 do 790 m), južno od njih se vleče do reke Kolpe Metliško - Crnomeljski gorati svet, ki dela mejo med Kranjskim in Hrvaškim ter ima ponekod že kraški značaj.34 Gorjanci35 se vlečejo med rekami Krko, Savo in Kolpo od jugozapada proti severovzhodu, porastli so z gozdi in oddeljeni od kočevskih gričev s cesto Novo mesto-Metlika. Pogoije je sestavljeno iz triasovih apnencev. Na južni strani (od Metlike preko Kostanjevca) se nahaja mnogo krednih apnencev. V višjih legah je nekaj vrelcev, katerih pa ni mogočo najti brez spremstva domačinov, n. pr. presihajoči vrelec Bandirjevka pod Sv.' Miklavžem (960 m) in pod naj višjim vrhom v Gorjancih, Sv. Jero (1181 m), se nahaja vrelec Gospodična. Nad Bandirjovko proti hrvaški meji sta bili v višini 687 m in 743 m prazgodovinski bivališči. Na kranjski strani se imenuje pogorje Gorjanci, na hrvaški strani Zumherak. Severni obronek kaže alpski značaj, južni je že bolj podoben gozdnatemu Krasu. ;u Monarchie, str. 275 in nasl. ■iS Frischauf, Da« Uskokengebirjfe ^Zeitschrift (les Doutsclien und Österreichischen Alpen vereine», 1890, XXI. zvezek, str. 419 ilo 429). Kočevski svet80 v zapadnem delu Dolenjskega je skalnat, težko pristopen. V večini je gozdnati Kras, okrog in okrog se vlečejo pogorja, ki obrobljajo kotlinaste doline in ravnine, lepe in prijetne, toda nedostaja vode, da morajo ljudje rabiti snežinko in deževnico zase in za živino, ker le po kotlinah teče voda na površju, večinoma pa pod zemljo. Ribniško in Veliko-laško dolino obroblja brazdovita Ribniška planota. Na Dolenjskem so najbolj razširjene sekundarne tvorbe: triasove v kočevski okolici, severno odtod pri Ribnici, okrog Turjaka, Vidma, Mokronoga, pri Noveniv mestu; kreda se nahaja med Krko in srednjo Kolpo (Zužemperk, Metlika, Črnomelj). Karbon se kaže vzhodno od Ljubljane za Savo, pri gorenji Kolpi in dr.; neogen pri Novem mestu.37 Izmed dolenjskih rek,38 ki se kot desni pritoki vlivajo v Savo, omenjam: Mirno (50 km dolžine), ki teče po Mirenski in Mokronoški dolini, Krko in Kolpo. Krka je največja dolenjska reka. Kot prava njena vira se smatrata Račina in Raščica. Prikaže se stalno na dan pri kraju Krka in teče 76 km daleč (sprva strmec 2 m, potem 1 m na kilometer) po rodovitni Sentjernejski dolini in obširni Kostanjeviški ravnini, pribirajoč številne pritoke, kakor Temenico, ki dvakrat pretrga svoj nadzemeljski tek ter se kot Prečina izliva v Krko; Radovljo, Poljanščico, Radečo, Senušo (izliv pri Novem mestu). Porečje Krke znaša 1806 km8. Kolpa (porečje 1524 km2) ima svoj izvir in dolenji tek na Hrvaškem, srednji in gorenji tek v dolžini preko 100 km pa dela mejo med Kranjskim in Hrvaškim. Levi njeni pritoki so: Cabranka, Lahinja, Sušiea in Kamenica. Po stoku s Kamenico zapušča Kolpa deželno mejo. Na Dolenjskem imamo v onem delu, ki prehaja že v kraški svet, v tako-zvani Suhi krajini celo vrsto potokov, o katerih teku ne vemo nič gotovega. Večina teče v Kolpo, kar sodimo po tem, kam je zemlja nagnjena, v kaki smeri tekö te vode in po tem, ker leži struga Kolpe v primeri s temi potoki najbolj nizko. Take ponikalnice so n. pr. v Ribniški kotlini Bistrica, Ribnica, Sajavec; v^ Kočevski kotlini Črni potok (Rinnsee). Na gorenjsko-dolenjski meji med Zelimljami in Turjakom blizu ceste se nahaja presihajoči studcnec Hudournik, iz katerega teče voda na vsakih šest ur po kake pol ure. Mineralne vrelce imajo Toplice (36° C) pri Novem mestu, znane že v srednjem veku; Smarjetske toplice pri Beli cerkvi^so priproste in spadajo med mlačne vrelce, ker ne dosegajo toploto 30"" C, Čateške toplice ob Savi imajo veliko zdravilno moč, samo da so. še tudi jako priproste in jih zato uporabljajo le bolj domačini in okoličani. Metereologičnih opazovalnic je malo na Dolenjskem. Savska dolina na kranjsko-štajerski meji ima opazovalnico Krško, v dolini Krke loži opazovalnica Novo mesto, za dolino Kolpe dajeta metereologično gradivo opazovalnici Črnomelj in Gradac; opazovalnice v kočevski okolici pa so uvrščene med notranjske opazovalnice, ker kažejo že kraško podnebje. Upoštevam jih pa tudi tu, da tem bolj vidimo razloček onih dveh delov, na katera smo bili Dolenjsko razdelili.80 88 Monarchie, str. 417. 37 Hauer, Die Geologie der österreichisch-ungarischen Monarchie. 38 Urbas, Die Gewässer von ICrain (Zeitschrift des Deutschen und österreichischen Alpenvereines, 1877); Hecker, Die Gewässer in Österreich. Dunaj, 1890. 311 O podnebju glej tabele na strani 11 do 14! Vzhodni del (opazovalnice Krško, Novo mesto, Črnomelj in Gradac) ima prijetno podnebje, dasi kaže temeljni znak kranjske klime, to abnormalnost, da se ne ujema z lego dežele. Gorka jesen omogočuje kakor na Gorenjskem jesensko setev. V tem delu Dolenjskega uspeva vinska trta. Najvišjo toploto ima črnomeljska okolica, le Vipavska dolina ima na Kranjskem še prijetnejše podnebje. Kar se tiče padavin, so razmere do Gorjancev iste, kakor na Gorenjskem. Na južni strani Gorjancev pa so padavine po zimi in jeseni večje, po letu manjše; minimum v januarju znaša 6• 2°/0 , maksimum v oktobru 12°/0. Poleg zimskega minima se nahaja južno od Gorjancev tudi poletni sekundarni minimum, ki pa tvori v Kočevju, v okolici Snežnika, na Trnovski in Hruški planoti glavni minimum in izpodriva zimski minimum.10 Zapadni del Dolenjskega ima ostrejše podnebje (opazovalnica Kočevje). Zima se začenja že v oktobru in pomlad šele sredi maja. Zimske padavine se povečajo, poletne nasproti temu so zmanjšajo. Vlažna pomlad s slano škodljivo vpliva. Sledeča tabela podaja pregled o velikosti, prebivalstvu in njegovi gostosti: Okrajna glavarstva in sodni okraji Površina v km'-* Pre- bivalstvo Prebivalci na km2 Črnomelj 540 28460 5212 Kočevje 1158 42800 36 97 Krško 80!) 53237 01-26 Novo mesto 934 48346 51-76 Zatičina 236 13127 55 62 Dolenjsko . . . 3743 185976 49-69 V primeri z Gorenjskim je Dolenjsko za 7 km2 manjše, toda ima več prebivalstva in večjo gostost. Najbolj jo obljudeno lcrško okrajno glavarstvo, najmanj sodni okraj Zatičina. Zatičina ima večjo gostost nego k istemu okrajnemu glavarstvu spadajoči litijski sodni okraj. Na Dolenjskem je 2140 krajev, ki leže v višini 100 do 1100 m. Največ krajev (644) ima novomeško okrajno glavarstvo, najmanj (192) za-tičinski sodni okraj, krško okrajno glavarstvo prihaja takoj za novomeškim. Največ krajev leži med 200 do 300 m isohipso, po tej slede isohipse 300 do 400 m, 100 do 200 m, 400 do 500 m in 500 do 600 m, potem je vedno manj krajev, v višini 1000 do 1100 m se nahaja še en kraj (Ključevica 1089 m v krškem okrajnem glavarstvu). Crnomeljsko okrajno glavarstvo (kraji med 100 do 900 m) ima največ krajev med 100 do 200 m in 200 do 300 m, pri naslednjih isohipsah število krajev rapidno pada. Kočevsko okrajno glavarstvo (kraji med 200 do 1000 m) ima svoj maksimum v višini 500 do 600 m, isohipse 400 do 500 m, 600 do 700 m in 700 do 800 m so še dosti znatno obljudeno; sploh je to okrajno glavarstvo v višjih legah najbolj naseljeno. V krškem okrajnem glavarstvu (kraji med 100 do 1 100 m) je maksimum med 200 do 300 m isohipso, tej slede isohipse 100 do 200 m, 300 do 400 m in 400 do 500 m. Novomeško okrajno glavarstvo (kraji med 100 do 1000 m) ima največ krajev med 200 do 300 m isohipso, potem med 300 do 400 m, 100 do 200 m in precejšnje 40 Seidl, Das Klima von Krnin (Mitteilungen a ® S bo f/l rZl O O M hJ Ph 05 »O »H CO 05 CO Dl CO I> 00 O CO 05 O M pEdn^g »I OOH 0081 Ul 0081 — 0081 Ul 005T — 00 n Ul 00IT 0001 IU 000T -- 00(5 ui 000 008 ui 008 - OOi 'U 00 L 009 ui O 59 009 ui 009 001- «u 0,)P - 008 ui 008 008 ui 008 001 g 5 d o “'S a ^3 a o •r-S CO a 5 -H o ^ vO ^ 05 l' L-* Ol d I' O H CO I-* H ^ O «M CO CM CO rji \G> p 3 o 2 :5 .2.« M h4 hJ « 8 O CD t' CO N CD O CO ^ (M CO PI « h 00 OJ CO 00 CO 01 ^ »O Tj< rH CD 00 co CO l'» Ol (N 03 I" (N (M t- O 00 CD CO X co O CD o *«< 00 CD Ö CO CD lO ^ O h 00 N 05 O! h CD p-' CD r-H P CO (M CO co (M CD »o (M (M 00 CD CD (M l~» (M CO (M r-H I> CO l '* CO i> co Tjt I' co w w CD 00 00 o \A M & N CO 05 t- 05 05 l— 1- CO 00 CD Ol r-H CO o r—* \o 1> 00 05 CD (M (M Ol \o l^ r-H . CD lO lO O CD CO (M 00 o co (M o co O CO CO iO 05 00 (M CD co CO (M O (M CO CO co (M co (M r-H (M 1- CD »o o (M CD r-H r—1 05 CO (M 1 CO CO CO L" CO CO 1- CM CO 00 »o O L- '■tf 1^ CM r-H O (M •“1 CO co CO 00 03 CD (M CO 05 O (M co co l'» t- 03 CO rH r-H CO 05 co O r-H 00 O -rfl »O O co CO CO co 1" co b» 00 00 00 OS 03 o vO »o o 5 si o rt 2 o b(J «1 rfl O O s-►J Ph ^ U. drž. g. -p ä CD o o h Pl > > 0> ‘c? M o > -u Ui 00! I — OOEf iu 0081 - - 003T ui 003 T - - OOTI ui oo n - - 000T ui 0001 — 006 ui 006 — 008 ui 008 — OOi ui 00i — 009 ui 009 — 00o O) © H lO r|< rH O CO W ^ H lO ^ (M CO 00 O O 00 00 t» H CO O CO h CO Ol CM Tji (M CO CO ^ CO H »o CO (M M , rt rt o P ■ ^ rt ’3 •-—> cti > -O o p rt 2 S .5. "S CM o O CM © h CM CO CO O »O O O CO h rti N © CM CM © CO CO (M l-O CO i O H H t)! H (M (M CO 4* ^ O CO CO CO 05 CO IO r-4 CO CO CO CO CO CM 1^ CO |> I-» Oi CO CM CO «Ä E § | ^ o ;d S o ‘E o s >u W M K N CO »o Cl r-1 o o o © CO t- '■n CO I—1 Ö »O CO CM 00 »o ^ O 1" T—1 O o rH 05 CM Cl CO CM ^ CO I' f 3 ä bo m ^ O o M Število prebivalstva v procentih. > .5 *03 •Q c« h- rH U 001-1 - 008T O o G) Ö u 008 J — 00ST co (M H 00ST — 00TI o o Ö Ö 00 r* u 00U 0001 iO oo 00 (M © O 00 co CO Ul 000T “ 00(> co CO o rH rH Ö (N o rH rH rH co 00 Ul OOfi — 008 «M CO (M d co 00 co I> rH i' !> I- o 05 co •—< CO Ul 008 — OOi (M lO -r o co co t- rH rH (M o (N 00 co co 05 Ul OOi 009 M 00 cp (M (M rH t> 03 *"* d CO l> (M (N -rH CO 00 co iO ui 009 — 00S o u r—( »> rH co rH o r* O lO T—H 00 CO m 009 — 00!* o co \C 1» co co rH 05 05 o f-H 00 i (M O 1- o »o rH CO iO co CO iO CM ui 008 — 00?, 05 00 »O I> co 1- r—< co r—1 • r-1 C/l JI* >-4 f3 • ci cj h ci &< > ^ ej p cž ° M *>-s O m CO ° n o .s s CÖ ci o eö Q 5 .2 M 3 •r-» o 'S ca • —. a d 3 o S cj a (H s • r-» H3 ci W 3 J K 00 rH rH o o 1—1 o o o co co 00 f—< CO t> O t> t- rH co (N 00 (N CN co 05 05 t> 05 O 0) co 00 »O t-' co vO CO o rH o f—< rH rH co 05 00 rH 05 CO r* CM CO iO 00 »c vO rH »■H (M cc l-H 'r_s fl § Ž ^ o '5 g o 12 o '5 •o M Ul ^ rH T* O i ö Ö (M CO CO O »o O 00 rH CO CO t— co CO 00 (M 05 05 CO 00 00 d CO O CO CO r-H r-H 00 _ 00 O iO CO l" co d Ö (N co Th d co t> 00 CO h> o (N CO CO d r—* rH co co CO N vO CO CO co iO T-H iO rH l'- rH rH rH »O 05 »O CO CO rH ▼H rH CO rH •F—» od A S M m o d ci O) fl M *o* fl tuo -d o O u Ph > Poprečno število prebivalstva v kraju. fndiufg ui oon — oofii «I 0081 — 003T •II 00?.I — 00IT IU 001T — 000T Ul 0001 — 00(5 ui 00(5 - 008 ui 008 — OOi ui ()0i — 009 ui 009 ~ 005 ui 009 — OOP »U oof 008 iu 008 007» UI oos — 00 T rt en Im *fT rt 44 rt o bo a rt ^3 C o • ’—> J- O CO ^ CO Ol \0 O I- O l'» CO (M »O CM CO Ol -«* co I- co co »o co 00 00 Ol co 1" co L- co 00 05 »o o lO co L" co Ol co M’ co »o (p co o t> OJ o Ol »o 05 co Ol Ö I> f-H »o co r> r*H IH co \C CO co I- co CO co co Ol rH l> o 1' 1 -Ol Ol 1^ co co 1" 00 Ol »o iO Ö o t-H Ol 0 01 O 00 Ol f-H Ö L'» M ‘3 s rt c3 a a ■r? > -P -2 CO 05 l> h co Gi co o m O O O CO O 05 t'- CO 0 01 co o co Ol co »o L" Ol 05 o co 00 o f-H co co co CO CO co CO CO CO co CO 05 co 1- o -r co lO Ol iO co 00 f-H Ol o co Ol 'T* »o f—H 05 co »o 1^ '•tf Ol 1 - »o co 00 co co I- l- f-H co 05 co L'- co 00 co co 00 o »o 00 'r$ l> »o co co »o co 00 »o -«* CO iO »o 1- Ol co co »o Ol 05 co 00 05 o co 05 00 Ol o f-H f-H 05 f-H 00 1^ 'o .sl B o j_« fc-. O gtf >o W M {z; N o »o 00 co 44 m 05 »o co co / •<—a a l> rt co »o (H o 1^ 00 č> 1- f-H & 05 \o co OJ S «s o c« 2 a bo U) A O o *-< t-3 Ph co Ol -tH 05 00 o oo co T* l> O r-i CM (M o t- »o »O 05 CO CO co 0 01 o o d p< 3 44 c/j a rt S-l M Razdelitev krajev po velikosti v celoti in procentih. > ta hidiujg A00[l!Alq8.ld ~\~ ooos AOO[«AiqCU(I OOOS —0001 A83{BAiq9.ld 0001 — 009 A03[i:Aiq9a(i 009 — 008 An;)|i!Aiqa.id ÖOß—'oos AOO|BAiqO.Kl OOS001 AOO[BAiqa.ld 001—09 AoojBAiqoad 09 — 1 lO >11 O O OJ (N oo m co »O CO CO CO rH 03 CQ M o o (M 05 05 CO »O (N Ol (M O O č> Č> CM - r-H 00 , »O CO 00 1> CO l"» rH o r—1 CO CO kO CO CO CO 05 00 CO CO CM H Ti« rH Ol CM t- r—t kO (N 00 05 (M KO r-H (N r-H t" 00 CO CO CO CO CO o O I" 05 oi o O CO r*H *-* CO CO i> KO 00 05 Ol CO CO CO kO 05 CO l - CO CM r“1 CO t* o CO i«, o l- 05 t** CM CO (M 05 05 O CO Ol rH (M kO 05 »O ko CO CO (M (N CM Ol (M CM CO 00 05 rH CO 00 00 CO CO »H CO «M lO 00 00 CO 00 CO 05 CO CO r— l"* CO ’»o r-H CM O ! ^ o »O Ol O rH | CO r-H rH CM 1 O t> 05 CO (M CO rH (N CM CO »O CM 00 05 CO O t> CO CO C4 lO 1 i—H 05 05 »c 00 Ol Ol oi (N o ; ** 05 lO o r—H CO 05 -'t »O 05 | ' l> Ö t'- Ö 1 CM (M CM (M j Ol °P CO CO CO ko 1^ I- CO (N CO CO co CO o O CO 05 CM 1- CO (M (M CM CO CM 00 05 CO CM 05 j 00 05 I- lO CO l'- *“* H*" iO CO CO Ol -T o CO CM 00 CO 05 CO CO 00 05 CO CO CO CO CO CO C0 05 o : o 05 (M CM CO T—» (M CO 05 •r—a rt 04 O 3 •r—» (f) O) S ‘P O s rt .2 o o M o >o a u >o *Q o 12 * ^ >■ o 3 387 219 82 00 t CO 4595 CO CM 71 O Ö č> Ö 1 - CM CO (M 00 CO (M 05 CM IO Ol O Ö r-H č Ö rH rH Ol ** CO CO o 1> 'f CO Ol 05 o 00 1—1 CO CO CO rH 00 05 o 05 VO 05 05 CO CO rH 00 CM CO Ol CO CO CO r-i IO »O CO KO KO l> CO rH CM CO rH r-H rH co (M UO 'rji o 05 05 (N 05 rH Č> Ol \o (M Ol v-H 00 00 t^ CO r—< (M 04 05 rH • o $2 rt s •“ ^ ^ s a fcc t/} ^ O o >h J Ph Šolska poročila. I. Učiteljstvo. a) Izpremembe. Pred začetkom šolskega lota 1901./1902. so izstopili iz učiteljskega zbora: dr. Vladimir Herle, namestni učitelj, imenovan rednim učiteljem na občinski nižji realki v Idriji; dr. Josip Komljanec, namestni učitelj; Julij Krek, namestni učitelj, z razpisom c. kr. naučnega ministerstva z dno 31. avgusta 1901, štev. 25.051, imenovan rodnim gimnazijskim učiteljem na državni gimnaziji v Novem mestu; Ivan Maselj, namestni učitelj, z razpisom c. kr. naučnega ministerstva z dne 28. junija 1901, štev. 17.348, imenovan rednim gimnazijskim učiteljem na državni gimnaziji v Novem mestu; Josip Petrič, namestni učitelj. Vstopili pa so v učiteljski zbor: dr. Ivan Tertnik, profesor na državni gimnaziji v Mariboru, imenovan z razpisom c. kr. naučnega ministerstva z dne 11. junija 1901, štev. 13.187; dr. Josip Pipenbacher, profesor na državni gimnaziji v Novem mestu, imenovan z razpisom naučnega ministerstva z dne 28. junija 1901, štev. 17.348; dr. Dragotin Lončar, učiteljski pripravnik; Davorin Majcen, učiteljski pripravnik. Omenjena pripravnika je potrdil c. kr. deželni šolski svet kranjski za namestila učitelja z razpisom z dne 25. septembra 1901, štev. 2818. b) Dopusti. Z razpisom z dno 11. aprila 1901, štov. 4792, je dalo c. kr. naučno mini-sterstvo docelen dopust prof. dru. Lovru Požarju, da prevzame i v šolskem letu 1901./1902. začasno vodstvo in pouk (12 do 15 ur na teden) na tukajšnji mestni višji dekliški šoli. Učiteljsko osebje koncem šolskega leta. A. Za obvezne predmete. Ime in značaj Raz- rednik v razredu Učil v razredu Število ur na teden l Fran Wiesthaler, c. kr. ravnatelj VI. činovn. reda Latinščino v VI. li! 2 Vinko Borštner, c. kr. profesor VII. činovn. reda, varuh prirodoslovnim učilom VI. Matematiko v I. a. in h., IV., V. in VI. — Prirodoslovjo v IV. 19 3 Davorin Karlin, c. kr. profesor VII. činovn. reda IV. Latinščino v III. in IV. — Grščino v III. in IV. 21 4 Gregorij Pečjak, dr. bogoslovja, c. kr. redni učitelj verouka, svetni duhovnik, propovednik, varuh knjižnici podpornega zaloga — Verouk v vseh razredili l(i ' i Josip Pipenbaeher, dr. modro-slovja, c. kr. profesor, varuh dijaški knjižnici, c. kr. Voj. oslcrb. akcesist v rezervi v. Latinščino, grščino in slovenščino v V. — Nemščino v I. a. in V. 20 : 6 Lovro Požar, dr. modroslovja, c. kr. profesor VIII. činovn. reda, začasni vodja mestni višji dekliški šoli, mestni odbornik — Za celo šolsko leto na dopustu 1 7 Simon Rutar, c. kr. profesor VII. činovn. reda, varuh zemljepisnim in zgodovinskim učilom, konservator osrednjega poverjenstva za preiskovanje in ohranjevanje umetniških in zgodovinskih spomenikov, dopisujoči član kralj, akademije srbske — Zemljepis v 1. a. in b. — Zgodovino in zemljepis v 111., IV., V. in VI. 20 i 8 i Davorin Sinkovič, c. kr. profesor, varuh prirodopisnim učilom III. Matematiko v II a. in b., 111.— Prirodopis v L a. in b., 11. a. in b., III., V. in VT. 23 Ime in značaj Raz- rednik v razredu Učil v razredu Število ur; na teden 1 9 Ivan Tertnik, dr. modroslovja, c. kr. profesor, varuh učiteljski knjižnici I. a. Latinščino v I. a. Grščino in nemščino v VI. Slovenščino v I. a. in VI. 21 10 Ivan Koštial, izprašan namestili učitelj, voditelj šolskih iger II. a. Latinščino v II. a. in b. — Nemščino v IV. — Slovenščino v II. a. 22; 11 Dragotin Lončar, dr. modroslovja, namestni učitelj H. b. Zgodovino in zemljepis v 11. a. in b. — Nemščino v II. a. in b. — Slovenščino v II. b. in III. 21 12 Davorin Majcen, namestni učitelj I. b. Latinščino v I. b. — Nemščino v I. b. in III. — Slovonščino v 1. b. in IV. 20 B. Za neobvezne predmete. 1. Fran Brunet, e. kr. telovadni učitelj na državni višji realki, jo učil telovadbo v 2 oddelkih po 2 uri na teden. 2. Anton Foerster, glasbeni vodja v stolnici, je učil petje v 2 tečajih po 2 uri na teden. 3. Anton Laharner, e. kr. profesor na državni višji realki, jo učil (do 21. aprila) lušči n o v 3 tečajih, 5 ur na teden. 4. Avgust Nerneček, c. kr. profesor na državni višji realki, je učil fran- coščino v 2 tečajih po 2 uri na teden. 5. Fran Novak, c. kr. profesor na I. državni gimnaziji, je učil stenografijo (v 1 tečaju) 2 uri na teden. 6. Davorin Sinkovič, e. kr. profesor (gl. A, štev. 8.), je učil lepopisje v 2 tečajih po 1 uro na teden. 7. Fran Suher, c. kr. glavni učitelj na učiteljišču, je učil risanje v 3 tečajih po 2 uri na teden. Pomožni sluga: Ivan Gril. li. Učni načrt. Podlaga pouku v obveznih predmetih je v obče splošno veljavni učni načrt (objavljen v 2. izdaji z razpisom c. kr. naučnega ministerstva z dne 23. februvarija 1900, štev. 5146). Učni načrt za nemščino v I. in 11. razredu določuje naučnega ministerstva razpis z dne ü. julija 1892, štev. 1 1.297. Grledč na učni jezik v 4 nižjih razredih veljajo za zavod pravila, ki jili je izdalo c. kr. naučno mini-storstvo za slovensko oddelke tukajšnjo I. državne gimnazijo z naredbo z dno 22. julija 1882, štev. 10.820. Po tej je: u) V I. in II. razredu slovenščina učni jezik pri vseh učnih predmetih izvzem.ši deloma nemščino, kateri so odločene 4 uro na toden. h) V III. in IV. razredu je nemščina učni jezik pri nomščini in grščini. Pri pre- laganju iz Cezarja v IV. razredu so sme poleg slovenščino uporabljati tudi nemščina. V III. razredu so uči nemščina 3, v IV. razredu 4 ure na tedon. c) V odnosno-obveznih ali na izvoljo danih predmetih razen petja jo učni jezik nemški, imenstvo jo podajati sploh v obeh jezikih. Razredom višjo gimnazije določuje ministorska naredba z dno 4. avgusta 1900, štev. 22.102, nemščino kot učni jezik pri vseh predmetih izvzomši slovenščino, pri katere pouku služi slovenščina kot učni jozik (v zmislu razpisa c. kr. naučnega ministerstva z dno 20. septembra 1873, štev. 8172). A. Obvezni predmeti. I. razred. 1.) Verouk. Veliki katekizem: vera in apostolska veroizpoved, upanje in molitev, ljubezen in zapovedi, milost in svetstva, krščanska pravičnost in poslednje reči. 2.) Latinščina. Pravilno oblikoslovje, t. j. petero pravilnih sklanjatov, pravila o spolu, pridevniki in prislovi s svojo stopnjatvijo, najvažnejši zaimki, glavni in vrstilni števniki, četvero pravilnih spregatov, nekateri važnejši predlogi in vozniki; učenje vzorcev in slovk, prevajanje iz latinščine in slovenščine; po zadostni vaji najprej zapisovanje polatinjenih slovenskih stavkov, potem vsak teden jedna ali dve mali domači nalogi za vajo v latinjenju, pozneje vzak teden jedna polurna šolska naloga. 3.) Nemščina. Empirično razlaganje osnutkov prostega in zloženega stavka. Oblikoslovje vzporedno s slovenskim in latinskim poukom. Vežbanje v krepkih glagolih poleg čitanja. — Citanje, govorjenje, obnavljanje in predavanje na izust naučenih beril v vezani in nevazani besedi. Naloge: izprva le pravopisne vaje, vršeče so vsak teden, potem pismeno prevajanje iz slovenščino v nemščino; v drugem polletju semtertja pismene obnovo razloženih beril in vsak drugi teden pravopisne vaje. Vsak mesec dve nalogi, premenjema domači in šolski. 4.) Slovenščina. Nauk o prostem stavku v elementarni popolnosti; pravilno oblikoslovje in najvažnejšo nepravilnosti; empirično razlaganje osnutkov zloženega in skrčenega stavka. Citanje s stvarno razlago in potrebnimi slovniškimi opazkami. Obnavljanje, učenje na pamet in predavanje beril v vezani in nevezani besedi. —- Naloge: narekovano pisanje za pravopisne namene, obnova predavanih prostih povestij in pripovednih opisov. Vsakih 14 dnij jedna šolska naloga; v drugem polletju se čredijo šolske naloge z domačimi. 5.) Zemljepis. Nazorno dovajanje do osnovnih zemljepisnih predstav. Dnevno solnčne poti glede na šolsko poslopjo in dom o raznih letnih časih; po tem opo-znavanje v pravi okolici, na zemljevidu in na zemeljskem oblil. Popisovanje in razlagan je svetlobnih in toplotnih razmer, pojavljajočih se v domovini tekom j ('finega lota, kolikor so neposredno zavisno od dnovno dolgosti in solnčnoga viška. Glavni liki trdine in tekočine, njih razdeljenost po zemlji, kakor tudi le/,a najznamenitejših držav in mest poleg vednega vežbanja in udovrševanja v čitanju z zemljevidov. Poskušnje v risanju najjednostavnejšili zemljepisnih predmetov. 6.) Matematika. A. Aritmetika: Dekadični številni sistem. Rimsko številke, četvero osnovnih računov neimenovanih in jednoimenskih celih in decimalnih števil. Meterski merni in utežni sistom. Računanje z mnogoimenskimi števili. O deljivosti števil. Razstavljanje števila na njegove prafaktorje. Najjednostavnejše začetne vaje v računanju z navadnimi ulomki. Skupna mera in skupni mnogokratnik. — B. Geometrija (II. polletje): Osnovni tvori. Prema, krog, kot in vzporednice. Najjednostavnejša svojstva trikotnikova. Vsako polletje tri šolsko naloge; polog tega malo domače vaje od ure do ure. 7.) Prirodopis (nazorni nauk). Prvih šest mesecev šolskega leta: Živalstvo, in sicer: sesavci in žuželko, primerno izbrani. Zadnje štiri mesece šolskega leta: Rastlinstvo: Opazovanje in opis nekaterih semenskih rastlin raznih vrst, pri čemer se je ozirati na njih važnejše znake; primerjalno opazovanje rastlin, da se spozna njih sorodnost. II. razred. 1.) Verouk. Ob red o s 1 o v j o: vnanje službe božje pomen; obredi sv. maše; svetstev, cerkvenega posvečevanja in blagoslavljanja; cerkvene molitve in razne pobožnosti; cerkvono leto. 2.) Latinščina. Pravilno oblikoslovje, spopolnjevano z onimi vrstami zaimkov in števnikov, ki so se v I. razredu preskočilo; najvažnejše nepravilnosti v sklanjatvi, spolu in spregatvi. Vežbanje kakor v I. razredu; pomnožitov sintaktičnih oblik s pridejanim akuzativom cum infin. in absolutnim ablativom. Učenje na pamet kakor v I. razredu, pozneje domače pripravljanje (preparacija). Vsak mesec jedna domača in tri šolske naloge, zvršljive v '/„ ali s/4 ure. 3.) Nemščina. Ponavljanje in dopolnjovauje pravilnega oblikoslovja, zlasti sistematično razpravljanje krepkih glagolov. Empirično obravnavanje zloženega in skrčenega stavka. Sistematično preučevanje pravopisnih pravil. Nauk o ločilih. Čitanje kakor v I. razredu. Nalogo kakor v 1. razredu, toda z večine obnovljene povesti. 4.) Slovenščina. Zloženi in skrčeni stavek; nauk o ločilih; dopolnjevanje oblikoslovja, posebno natančno razpravljanje glagola. — Citanje in naloge kakor v drugem polletju I. razreda. 5.) Zemljepis in zgodovina. A. Zemljepis (2 uri na teden): Azija in Afrika po leži in obrisu v goropisnem, vodopisnem in krajepisnem pogledu z ozirom na podnobno razmero, kolikor se dajo pojasniti iz stanja solnčno poti proti različnim obzorom. Zvoznost podnebja z vegetacijo, deželnimi prirodninami in opravili narodov pokaži se le na posameznih, iz obližja vzetih in prav jasnih vzgledih. Evropa: pregled po obrisu, reliefu in vodovju. Dežele južne Evrope in britskega otoškega kraljestva z motrišča, označenega pri Aziji in Afriki. Vaje v črtanju jednostavnih zemljevidnih obriskov. — B. Zgodovina (2 uri na teden): Stari vek. Podrobnejše obravnavanje bajk. Najvažnejše osebo in dogodki, zlasti iz grške in rimsko zgodovine. 6.) Matematika. A. Aritmetika: Sirje vaje o meri in mnogokratniku. Natančna razlaga in vaja v računanju z ulomki. Pretvarjanje decimalnega ulomka na navadni ulomek in obratno. Glavna pravila o razmerjih in sorazmerjih. Razreševanje jednostavnih regeldetrijslcih nalog po sklepih in s pomočjo sorazmerij. Procentni in jednostavni obrestni račun. — B. Geometrija: Somornica prem in kotov. Skladnost trikotnikov in njena uporaba. Najvažnejša svojstva kroga, četverokotnikov in ninogokotnikov. — Nalogo kakor v I. razredu. 7.) Prirodopis (nazorni nauk). Prvih šest mesecev šolskega leta: Živalstvo, in sicer: ptiči, nekaj plazivcev, krlconi in ribe, nekateri brezvretenčarji. Zadnje štiri mesece šolskega leta: Rastlinstvo: Pouk I. razreda so nadaljuje, kažo se nove semenske rastline tor napeljuje do razumevanja sistematične rastlinsko sestave. Nekatero trosocvetko. III. razred. 1.) Verouk. Svetopisemska zgodovina stare za v oz e: razodetje božje pred prihodom Odrešenikovim. 2.) Latinščina. Slovnica (3 ure na teden): Nauk o skladnosti, rabi sklonov in predlogov. — Čitanje (3 ure na teden) iz Kornelija Nepota. Domača priprava. Vsakih 14 dnij jedna šolska naloga za celo uro, vsako tri tedne jedna domača naloga. 3.) Grščina. Vežbanje v pravilnem oblikoslovju do glagolov na fii. Učenje slovk. Obojno prevajanje iz vadne knjige. Domača priprava. — Začenši z drugo polovico I. polletja vsakih 14 dnij jedna naloga, premenjema šolska in domača. 4.) Nemščina. Slovnica: Sistematičen pouk v oblikoslovju in sklonoslovju s posebnim ozirom na pomenoslovje. uitanje s stvarnimi in jezikovnimi razlagami in opazkami, zadnje zlasti za stilistične namene. Učenje na pamet in predavanje; (ako možno) tudi prevajanje težjih slovenskih povestij. Vsakih 14 dnij premenjema jedna šolska in domača naloga. 5.) Slovenščina. Sistematično ponavljanje oblikoslovja, skladnja imenska, pri kateri se je ozirati na pomenoslovje Citanjo s stvarnimi, jezikovnimi in stilističnimi razlagami in opazkami. Učenje na pamet in predavanje. — Vsak mesec jedna šolska in jedna domača naloga. (j.) Zemljepis in zgodovina (3 ure na teden, .premenjema zemljepis in zgodovina). A. Zemljepis: Evropske dežele, ki se v II. razredu niso obravnale (iz-vzemši avstrijsko-ogersko monarhijo), Amerika in Avstralija z istih motrišč kakor v II. razredu, posebno tudi glede na pojasnjevanje podnebnih razmer. Vaje v črtanju jednostavnih zemljevidnih obriskov. —B. Zgodovina: Srednji vok. Najvažnejše osebe in dogodbo s posebnim ozirom na zgodovino avstrijsko-ogersko monarhije. 7.) Matematika. A. Aritmetika: Četvero osnovnih računov s celimi in ulomljenimi občnimi števili. Kvadrovanjo in potezanje kvadratnega korona. V zvezi z geometriškimi računi: nepopolna števila, okrajšano množenje in deljenje. Ji. Geometrija: Jednostavno primerjanje, pretvarjanje in razdeljevanjo likov. Morjenje dolžine in ploščine. Pitagorov izrek na podlagi najjodnostavnejšib dokazov. Najvažnejša pravila o sličnosti geometriških tvorov. Naloge kakor v 1. razredu. 8.) Prirodoznanstvo. I. polletje: Fizika: Osnovni p oj m i: prostornost in neprodirnost teles. Opis treh vrst skupnosti. Vodoravna in navpična mer; absolutna in specifična teža. Zračni tlak. Iz nauka o toploti: Toplotni občutki; stopinja in množina toploto; izpreminjanjo prostornino in skupnosti; utajena toplota pri izpreminjanju skupnosti; prevod toploto in žarjenje (najjednostavnejše prikazni); izvori toplote. Iz kemijo: Uvod: zveznost, sprijomnost, prožnost, krhkost, trdnost, mešanjo, raztop, kristalizovanje. Spajanje, razkrajanje in nadomeščanje. Dokaz (s poskusi) o neizpromenljivosti množino tvarine, o spajanju prvin v stalnih utežnih in prostornih razmerjih. Prvine; molekul, atom; spojinske osnove, kisline in soli. Najnavadnejše nekovino in nekoliko njih spojin. Gorenje. — II. polletje: Prirodopis (nazorni nauk): Mineralogija: Opazovanje in opis nekaterih imenitnih in prav navadnih rudninskih vrst brez posebnega ozira na sistematiko. Najnavadnejše hribine. IV. razred. 1.) Verouk. Svetopisemska zgodovina nove zaveze: prihod Odrešenikov, njegovi nauki, njegovo življenje, trpljenje in vstajenje; cerkve božja ustanovitev, njeno razširjanje po apostolih. 2.) Latinščina. Slovnica (3 ali 2 uri na teden): Skladne posebnosti imenske in zaimenske, poraba časov in naklonov, vezniki; zlogomerje in osnovno stihoslovje. — Citanje (3 ali 4 ure na teden): kake 3 knjige iz Cezarjeve «galske vojne«. V drugi polovici II. polletja vežbanje v stihoslovju na podlagi krestomatije iz Ovidija (2 uri na teden). -—• Naloge kakor v III. razredu. 3.) Grščina. Slovnica: Završek pravilnega oblikoslovja s pridejanimi glagoli na tu, najvažnejše nepravilnosti v pregibanju. Glavno točko iz skladnje. Vežbanje v obojnem prevajanju, učenje slovk, domača priprava. —- Vsakih 14 dnij jedna naloga, premenjema šolska in domača. 4.) Nemščina. Slovnica: Sistematičen pouk. Skladnja zloženega stavka, perijoda. Posnetek zlogomerja in stihoslovja. — Citanje, učenje na pamet, predavanje in naloge kakor v III. razredu. 5.) Slovenščina. Sistematično ponavljanje zloženega stavka v zvezi z glagolsko skladnjo. Posnetek zlogomerja in stihoslovja, prilike in podobe. — Citanje in naloge kakor v 111. razredu. 6.) Zemljepis in zgodovina. A. Zemljepis (2 uri na tedon): Prirodoznanski in politični zemljepis avstrijsko-ogerslce monarhije brez statističnega dela, toda obširneje uvažajoč deželske pridelke, opravila, prometne in kulturno razmere narodov. Vaje v črtanju jednostavnih zemljevidnih obriskov. — B. Zgodovina (2 uri na teden): Novi vek. Najvažnejše osebe in dogodbe; jedro pouku je zgodovina avstrij sko-ogerske monarhij e. 7.) Matematika. A. Aritmetika: Jednačbe prve stopinje z jedno in več neznankami, čiste jednačbe druge in tretjo stopinje, ki se upotrebljajo pri goometriškem računanju. V zvozi ž njim kubovanje in potezanjc tretjega korena. Sestavljena regeldetrija, razdelbeno pravilo. — B. Geometrija: Medsebojna leža prem in ravnin. Telesni ogli. Najimenitnejša telesa. Jednostavno preračunjanje površine in prostornine teles. — Naloge kakor v I. razredu. 8.) Prirodošlovje. I. polletje: Iz nauka.o magnetizmu: Prirodni in narejeni magneti; magnetni poli in njih vzajemno delovanje; magnečenjo po razdelbi; zemeljski magnetizem. — Iz nauka o elektriki: Elcktričnost, najjednostav-nejši elektroskopi; dobri in slabi elektrovodi; pozitivna in negativna elektrika; elektrizovanje po razdelbi ; najnavadnejša orodja in pripravo za vzbujanje in nabiranje elektrike; blisk in grom; strelovod; Voltov člen, izmed stalno delujočih členov le tisto, ki se upotrebljajo pri poskusih; najimenitnejši učinki galvanskega toka, galvanoskop, električni in magnetni navod pa njegova najnavadnejša in naj-jednostavnejša elektrotehnična uporaba (n. pr. električna luč, galvanoplastika, Morsejev pisalni brzojav). — Iz mehanike: Opis najvažnejših vrst gibanja: premočrtno, krivočrtno, jednakomerno in jednakomerno pospeševano gibanje; oba učinka mehaničnih sil: pospešba in tlak (tog), statičnega delovanja merjenje z uteži; pojav vztrajnosti pri menjavi hitrosti in meri (sredobežnost); težnost, udar, oviro gibanja; sestavljanje in razstavljanje jednakovrstnega gibanja, izmed' nc-jednakovrstnega: met; sestavljanje in razstavljanje sil s skupnim prijemališčem in istomerno vzporednih sil; težišče, vrste ravnotežja, nihalo; nekoliko jednostavnih in sestavljenih strojev. — II. polletje: Značilna svojstva kapljivotekočih teles; gladina, hidrostatičrii tlak; ravnotežje kapljevine in no mešajočih se kapljevin v občujočih posodah; Arhimedov zakon; najjednostavnejši način določevanja specifične teže trdnih in kapljivotekočih teles; lasovitost. Značilna svojstva raztezno tekočih teles (Mariottov zakon); Torricellijev poskus, barometer pa še kaka druga uporaba delovanja zračnega tlaka; zračna sesaljka, zrakoplav; princip parnih strojev. — Iz akustike: Zvočni dojmi, šum, žvenk; višina tona, lestvica tonov; najjedno-stavnejša zvočila; človeško glasilo, telefon; širjenje in odboj zvoka, sozvočenje; človeško uho. — Iz nauka o svetlobi: Dojmi svotlobe; premočrtno širjenje svetlobo, sonca, svetlomer, odboj in lom svetlobe; zrcala in loče (temna sobica, princip fotografije); razkroj svetlobo v njene sestavine, mavrica; oko, drobnogled, najjednostavnejši dioptrični daljnogledi. — Dodd naj se fizikalnemu pouku, sosebno v mehaniki, opis prikaznij na nebesnem obloku gledč na nepromičnice; meno in obhod mesečev v teku jednega meseca; letno gibanje solnca. Navedene prikazni in pa razlike dnevnih in letnih časov na krajih različno zemeljske širine in dolžine naj se razlagajo iz vrtenja zemlje okoli njeno osi v jednom zvezdnem dnevu in iz njenega letnega gibanja okoli solnca v teku jednega leta. Solnčni in mesečni mrki. V. razred. 1.) Verouk. Uosničuost katoliške vere: zanesljivost zgodovinskih knjig sv. pisma; Jezusovo božanstvo; po njem ustanovljeno in vedno podpirano kraljestvo — katoliška cerkev; viri razodetja in versko vodilo. 2.) Latinščina. Čitanjo (5 ur na todon). V I. polletju T. Livij ; razen prve knjige naj se bore 21. ali pa 22. ali pa važnejši deli iz bojev med patriciji in plebejci. V II. polletju I’. Ovidij, in sicer izbrana mesta iz metamorfoz in fastov; poleg tega se čitaj tudi v tem polletju semtertam Livij. — Slovniško-stili-stične vaje (1 uro na tedon). — Vsako polletje pet šolskih nalog, katerih zadnja bodi prevod iz latinščine v nemščino. Domače nalogo: natančna priprava na berilo in slovniško-stilistične vaje. 3.) Grščina. C it an j e (4 ure na teden). V 1. polletju Ksenofontova «Ana-basis» ali izbrana mesta iz Ksenofontovih glavnih del po kaki krestomatiji. V II. polletju izbrana mesta iz Ilomerove Ilijado v obsegu dveh do troh knjig; mimo tega se nadaljuje (1 uro na teden) čitanje iz Ksenofonta. Domača priprava, učonjo slovk ; nekaterih mest iz Tlijado naj so nauče učenci na izust. — Sl o v niš ki pouk (1 uro na teden) naj razširi in utrdi učencem poznanje atiškoga naročja. — Vsako polletje štiri šolske nalogo, izmed katerih bodi zadnja prevod iz grščino v nemščino. 4.) Nemščina. Slovnica: slovotvorjo; izposojenke, tujko; narodna etimologija. — Citanjo iz čitanko z razlagami in pripomnjami; zadnje naj uvažujejo poleg stilističnih prikaznij zlasti označovanje onih epskih, lirskih in čisto didaktičnih pesniških vrst, s katerimi so je učenec seznanil i v prejšnjih i v tem letu. Izbrani odstavki iz Wielandovega «Oberona» in Klopstockovo «Mesijado». Učenje na izust in predavanje. — Naloge kakor v III. razredu. 5.) Slovenščina. Najvažnejše točke iz slovotvorja; imenska in glagolska debla; zložena imenska debla. Epika, narodna in umetna. — Citanjo dotičnih beril s posebnim ozirom na epsko narodno slovstvo. Privatno berilo. Učenje na izust in predavanje. — Vsak mesec jedna naloga, premenjoma šolska in domača. G.) Zgodovina: Zgodovina starega veka, zlasti Grkov in Rimljanov do nastopa Grakhov; pouk poudarjaj zlasti kulturno-zgodovinske momente in so oziraj neprestano na zemljepis. 7.) Matematika. Aritmetika (2 uri na teden): Znanstveno izveden nauk 0 štirih osnovnih računih. Dokaz jednostavnih pravil o doljivosti števil. Teorija največje skupne mero in najmanjšega skupnega mnogokratnika, obrnjena tudi na mnogoelenike. Nauk o ulomkih. Nauk o razmerjih in sorazmerjih in njih uporaba. Nauk o jednačbah prve stopinjo z jedno in več neznankami in njih uporaba pri praktično važnih nalogah. — Geometrija (2 uri na teden): Geometriški osnovni tvori. Teorija vzporednic. Izreki o trikotnikih in njih skladnosti, o četverokotnikih in mnogokotnikih, o kotili in tetivah v krogu in o trikotnikih in četverokotnikih, ki so krogu učrtani ali občrtani. Razmerje in sorazmerje daljic in podobnost geometriških likov; iz tega idoči izreki o trikotniku in krogu. Ploščinsko jednaki liki pa njih pretvorba; izračunjanje ploščino. Pravilni mnogokotniki; krogomerje. — Naloge kakor v I. razredu. 8.) Prirodopis. I. polletje: Mineralogija: Kratko in lahko doumno obravnavanje kristalografije, popis najimenitniših rudnin v sistematičnom redu, kakor tudi najnavadnojših hribin, ozirajo se na njihova fizikalno-kemijska in druga poučna in važna svojstva; izpuste pa naj se vso redko in take rudnine, ki jih videti učenci nimajo prilike; naposled so prav ob kratkem očrtaj razvoj zemlje. — II. polletje: Botanika: Označevanje rastlinskih skupin po njih prirodnem sorodstvu, kakor tudi rastlinskih družin, opazuj č tipične rastline gledč na njih delov zvunanjo obliko in notranjo sestavo; o priliki naj so učenci poučijo o rastlinskem življenju in o nekaterih okamenelih rastlinah, ki so morda nahajajo v šolski zbirki; izogibati se je vseh sistematičnih podrobnostij. VI. razred. 1.) Verouk. Resnico katoliške vere: temeljna resnica o bivanju osebnega Roga z razumom spoznana; lastnosti božje; stvarjenje; človeškega rodu padcc, odrešenje, posvečevanje in prihodnje poveličanje. 2.) Latinščina, čitanje (5 urna teden). Froza: Sallustii beli. Jugurthinum (ali bellum Catilinae), Ciceronis oratio in Catilinam I, Caesaris beli. civile. Pesništvo: iz Vergilijevih dol izbrane eklogo, posamezna mesta «poljedelstva» in začetek (1. spev) onejido. — Slovniško-stilistične vaje (1 uro na teden) in naloge kakor v V. razredu. 3.) Grščina. Čitanje (4 uro na teden): v I. polletju: izbrana mesta iz Homerove ilijade, v obsegu 5 do 6 spevov; v II. polletju: Herodot, glavno točke iz zgodovine perzijanskih vojn; poleg tega, zlasti v I. polletju, na priliko vsakih 14 d n i j 1 uro čitanje iz Ksenofonta. — Slovnica in naloge kakor v V. razredu. 4.) Nemščina. Slovnica. Genealogija germanskih jezikov. — Čitanje (večidel iz berila). Izbrani odstavki iz nibelunško pesni in iz Waltherja von der Vogelweide; Klopstock, Lessing. Pripomnje naj merijo kakor prej na opazovanje in označevanje stilističnih oblik ter naj širijo in izpopolnjujejo opazke prejšnjega leta. — Domače borilo seznanjaj učenca (pod učiteljevim nadzorstvom) z onimi glavnimi deli, ki se no bero v šoli. — Osnutek zgodovine nemškega slovstva (s čisto zgodovinskega stališča), od začetka do dobe, zvane «Sturm- und Drangepoche»; natančneje se razpravljaj slovstvena zgodovina le tam, kjer se naslanja na čitanje. — Vsak tretji teden jedna naloga, premenjema šolska in domača. 5.) Slovenščina. Nadaljevanje! epiko, lirika, dramatika. Citanje dotičnih boril iz čitanke. Izbrane srbske narodne pesni; prodno so začno citati, naj se na kratko razlože naj znamenitejše posebnosti srbsko-hrvatskege jezika. — Domače berilo, učenje na izust in predavanje, nalogo kakor v V. razredu. 6.) Zemljepis in zgodovina. Zgodovina Rimljanov od nastopa Grakhov do razpada zapadnorimskega vladarstva; zgodovina srednjega voka, pri kateri jo natančneje razpravljati zgodovino papeštva in cesarstva, iz teritorijalno zgodovine pa uvažovati le najvažnejše svetovnozgodovinsko dogodke. Zgodovina novega veka do začetka tridesetletne vojne. V poštev so jemlji vedno kulturna zgodovina in zemljepis. 7.) Matematika (3 ure na teden). Aritmetika: Nauk o potencah in korenih, pojem i racij on alnili števil. Imaginarna jednota; nauk o logaritmih; jednačbe druge stopinje z jedno neznanko. — Geometrija: Telesomerstvo: Najimenitniši izreki o logi premic in ravnin v prostoru. Temeljna svojstva telesnih oglov sploh in tristranienih posebej. Razdelitev in temeljna svojstva teles. Površje in prostornina prizme, piramido in prisekane piramido. Izračunjanje površja in prostornino valja, stožca in prisekanega stožca. Površje in prostornina krogle in njenih jedno-stavno omejenih delov. Trikotomerstvo ravnih likov: kotomerske funkcijo, razrešitev pravokotnega in jednakokrakoga trikotnika. Drugi kotomerski razvoji. Jednostavne kotomerske jednačbe. Naloge kakor v I. razredu. 8.) Prirodopis (2 uri na teden, sistematičen pouk): Zoologija: Najimenit-niše o osnovi človeškega telesa in opravila njegovih ustrojev s priličnimi opazkami o zdravstvu. Premotrivanje raznih razredov vretenčarjev in najvažnejših skupin brezvretenčarjev na izrazitih živalih glede na posamezno dele kakor tudi na njih zgodovinski razvoj, pri čemer je opustiti sistematično podrobnosti. Ozirati so jo prilično tudi na predzgodovinske živali. Pregled predmetov, razpredeljenili po posameznih razredih in tedenskih urah. Predmet 1. a. I. 1). 11. a. 11. b. III. IV. V. v, Skupaj Verouk 2 2 2 “ 2 2 o 2 2 10 Latinščina 8 8 8 8 6 (! C 0 50 Grščina IZ — 5 4 5 6 19 Nemščina 4 4 4 4 3 4 3 3 29 Slovenščina 8 | 8 2 2 8 2 2 2 19 Zemljepis in zgodovina 8 8 4 4 8 4 3 4 28 Matematika 8 3 3 3 8 3 4 3 25 Prirodopis 2 2 2 2 2 — 2 2 12 (I. polletje) 14 (II. polletje) Pri rodoslovje — — — 2 3 — 5 (I. polletje) 3 (II. polletje) Skupaj 25 25 25 25 27 28 27 27 209 B. Neobvezni predmeti. 1. Telovadba. V tem predmetu so se poučevali učenci II. državne gimnazije posebej in sicer razdeljeni po svoji spretnosti v dva tečaja (vsak tečaj 2 uri na teden); v I. tečaju so telovadili večinoma učenci L, II. in III., v II. pa večidel učenci IV., V. in VI. razreda. Učni načrt za oba tečaja: V I. tečaju se je prevadila tvarina, ki jo prepisuje učni načrt (razglašen z vis. c. kr. naučnega ministerstva razpisom z dne 12. febr. 1897, štev. 17.261) za L, II. in deloma za III. razred, v II. tečaju pa tvarina, propisana za III., IV., V. in VI. razred. Na orodju se je vadilo v vsakem tečaju v štirih telovadnih oddelkih s pomočjo predtelovadcev, proste in redovne vaje pa so se vršile v vsakem oddelku skupno. Udeležba: v I. polletju 40 + 13, v II. polletju 35 + 20 učencev. 2. Petje. V tem predmetu so se poučevali učenci v dveh tečajih (po 2 uri na teden) posebej in sicer nastopnim načinom: I. tečaj (deški glasovi: 1. oddelek 1 uro na teden, 2. oddelek 1 uro na teden). Predmet temu tečaju so bili temelji petja do vštetih durovih načinov v zvezi z zgodovinskimi podatki o razvoju glasbe; poleg tega vaje v jednoglasnem in večglasnem petju na podlagi Foersterjcve »Pevske šole», v kateri služi vsem notnim vajam metoda po številkah kot naravni pripomoček. Udeležba: v I polletju 39, v II. polletju 21 učencev. II. tečaj (mešani zbor 1 uro na teden, izmed njega jeden oddelek kot cerkveni zbor, 1 uro na teden). V tem tečaju so so prepevale pesni in zbori cerkvenega in posvetnega značaja; razen tega so se razpravljali molovi in ponavljali durovi načini. Udeležba: v I. polletju 34, v II. polletju 31 učencev. Glasbe in petja se je učilo več učencev v šoli «Glasbene Matice». 3. Laščina.* Pouka v I. in II. tečaju tega predmeta so se udeleževali učenci IV., V. in IV. razreda skupno z učenci tukajšnje I. državne gimnazije. - Učna knjiga: A. Mussafia, Italienische Sprachlehre. — Učni načrt: I. tečaj (2 uri na teden): Izreka, pregibanje samostalnika in pridevnika, svojilni in kazalni zaimki, sedanjik pomožnikov in glagolov na -are, -ere, -ire. pretekli deležnik in iz njega izhajajoča tvoritev preteklega časa in trpne dobe, prihodnjik. Najpotrebniši skladni členi za tvoritev prostih stavkov. Ustno in pismeno pripravljanje na dotične vaje. Udeležba: v I. polletju 14, v II. polletju 12 učencev. II. tečaj (2 uri na teden): Povratni glagoli, stopnjatev, oziralni zaimki, krepki glagoli, nauk o porabi časov in naklonov do konjunktiva. Prevajanje * Pouk v tem predmetu jo moral z zadnjo tretjino meseca aprila prenehati, ker ui bilo možno dobiti obolelemu učitelju te stroke primernega namestnika. II. drž. g. 4 dotičnih vadbenih primerov. Govorne vajo. — čitanjo: Nekoliko beril, opirajočih se na slovnico. V II. polletju: Citanje iz Lionove knjige: «Le avventuro
  • 0 43 222 > Štajerskega » primorskega » Češkega » Hrvaškega 1 2 1 2 1 1 2 1 2 32 1 4 8 1 2 4 11 16 1 2 Skupaj . . 45 40 25 28 44 47 39 27 295 3. Po materinščini. Slovencev Cehov 46 40 24 1 28 44 47 39 27 294 1 Skupaj . . 45 40 25 28 44 47 39 27 295 4. Po veri. Katoličani (lat. obreda) vsi . . . 45 40 25 28 44 47 39 27 295 * Znamenje + (pred številko) nači rivati. te. V r a z r e cl u I I. n. I III. IV. V. VI. Skupaj 5. Po starosti. a b a | b 11 let starih 12 > » 13 » » 14 » » 15 » » 16 » > 17 » > 18 » » 19 » » 20 » » 21 » » 23 » » 6 4 13 15 5 1 1 1 8 13 9 8 1 6 10 6 1 1 1 1 5 8 9 5 6 5 17 10 8 2 1 4 5 12 13 10 3 2 9 10 9 7 1 1 3 5 6 8 4 1 7 13 43 51 52 42 32 28 19 6 1 1 Skupaj . . 45 40 25 28 44 47 39 27 295 6. Po bivališču staršev. Iz Ljubljane 15 10 8 7 12 15 15 8 90 Od drugod 30 30 17 21 32 32 24 19 205 Skupaj . . 45 40 25 28 44 47 39 27 295 7. Razredba. a) Koncem šolskega l.1901./1902. jih je dobilo: Izpričevalo I. reda z odliko . . . 1 3 1 1 — 1 5 12 I. » 26 26 17 17 35 29 26 19 195 11. » 9 6 6 5 5 7 7 — 44 » III. » 1 — — 2 3+2 — — 6 + 2 Ponavljalna izkušnja se jo do- 33 volila v . 8 5 2 3 3 5 4 3 Dodatna izkušnja se jo dovolila (zaradi bolezni) — — — — 1 1 1 — 3 lzvenrednih učencev — — — — —1 — — Skupaj . . b) Dodalelc k šol. 1. 1900./'1901. 45 40 25 28 4 a 4 b 45+2 39 27 ! 293 + 2 Ponavljalnih izkušenj jo bilo do- 17 voljenih 2 1 1 — 2 a 4 5 — Izkušnjo je prebilo: 13 Povoljno 1 1 — — 2 i 4 4 — Nepovoljno (ali pa jih ni prišlo) Dodatnih izkušenj je bilo do- 1 — 1 “ i 1 4 voljenih 1 — — i — i — 1 — 4 Izkušnjo jo prebilo: i 1 Povoljno — — — i — — — 3 Nepovoljno 1 — — — — — — — — 1 K izkušnji jih ni prišlo .... — Tedaj je končniposledek za šolsko leto 1900./1901.: Dobilo jih je: 19 Izpričevalo I. roda z odliko . 1 4 5 3 1 — — 5 — 1. » 27 25 16 16 22 20 36 19-1-1 — 181+1 n. » 9 5 6 6 6 10 11 4 — 57 » m. » 5 2 — — 3 7 2 2+1 — 21 + 1 Neizprašanili — — — — — — — — — Skupaj . . 42 36 27 25 32 37 49 30+2 | 278+2 V r a 7 red u | I. II. III. IV. V- VI. Skupaj a b a b 8. Denarni prispevki učencev. Šolnino jih je moralo plačati: v I. polletju 34 24 12 5 12 13 7 4 111 i v n. » 7 5 8 12 11 16 9 5 73 : Na pol oproščenih je bilo: v I. polletju — — — — — — — v II. » — — — — — — — j Popolnoma oproščenih jo bilo: v I. polletju 19 17 17 26 32 34 33 22 200 v II. » 37 34 17 16 33 29 80 22 218 Šolnina je znašala: v I. polletju .... K 1860- - 960- - 480- — 200- — 480'— 520' — 280- K10-- 4440' — v 11. » . . . . » 280- 200 — 320 - 480'— 440' 640'— 360- - 200- — 2920- Skupaj K 1040' 1160- 800-— 680 — 920 - 1160 — 64 0- — 360’— 7360-— Vžprejemn in 126’ — 118- - 60 — 64- - 94— 94- 86-- 54- 696- J Prispevki za igrala . . » 16- 16-- 10-- 10- 16- 16-f- 16- 10- — 110- — Pristojbina za izpričeval ne dvojnice . K - _ 4 ! Skupaj K 37660 360-80 78-20 86-60 114-20 12260 123-- 80-80|l342'80’ 9. Udeležba pri pouku v od- nosno-obveznih in neobvez- nih predmetih. j Francoščina — — — 1 3 1 5 Laščina _ — — — 7 7 7 21 i Risanje 4 3 1 2 '— 1 1 3 15 Lepopisje 13 14 4 6 20 3 — 60 Telovadba 12 7 2 8 7 9 7 3 55 Petje 7 3 2 6 8 8 9 9 52 Stenografija -r- — — — 7 6 7 20 10. Ustanove. 1 Število štipendistov .... 2 - 1 2 3 3 5 9 25 Skupni znesek ustanov K 219-80 80-69 238- — “ 417-60 1069-56 799-68|2205-52||5030-85 II Podpore. a) Ustanove (prim. štev. 101). 0) 1 Ime štipendistov Razred Ime ustanove Podelilni odlok Znesek v kronah 1 Lindtner Ciril I. a. ustanova sirotinskega zaklada j deželn. odbora kranjskega z dno 15. IV. 1899, štev. 4048 100-— 1 2 Šušteršič Fran 1. a. Jurij Töttinger, 3. mesto c. kr. «lož. vlade kranjsko z dno 10. II. 1902, štev. 2895 119-80 Odnos . . 219-80 j ; Štev. T Ime lu „j štipendistov | Razred Ime ustanove Podelilni odlok Znesek v kronali Prenos . . 21980 3 Cerar Rudolf 1 I. b. Martin Derčar c. kr. dež. vlade kranjsko z dne 21.1.1902, štev. 22.604 de 1901 80-69 4 Dequal Fran II. a. Marija Supančič c. kr. dež. vlade kranjske z dne 1. II. 1902, štev. 2313 80' — 5 Mohorič Ivan II. a. Anton Alojzij Wolf, 3. mesto knezoškof. ordinarijata z dne 24. 1. 1902, štev. 292. 158’ — 6 česen Auton III. Klement Tadej grof Lanthieri c. kr. dež. vlado kranjsko z dne 17. VI. 1899, štev. 8826 159 60 7 Lesar Josip III. Anton Lesar c. kr. dež. vlade kranjske z dne 5. I. 1900, štev. i9.273 ex 1899 134 — 8 Senčar Dušan III. cesarja Franca Jožefa ustanova c. kr. dež. vlade kranjske z dno 7. II. 1902, štev. 2760 124 • — 9 Cepuder Milan IV. Polidor Montegnana, 1. mesto c. kr. dež. vlade kranjske z dne 13.1. 1899, štev. 18.603 ex 1898 147-56 10 Pleničar Ivan IV. Matej Langus, 2. mesto c. kr. okrajnega sodišča v Radovljici z dne 15. XI. 274/56 1898, štev. IV. 13 420' — 11 Poženel Karol IV. Ivan Kallister, 8. mesto c. kr. dež. vlado kranjske z dne 15.1. 1900, štev. 18.961 ex 1899 502 • — 12 Bačar Justus V. Janez Bapt. Weizer c. kr. namestništva štajerskega z dne 12. II. 1901, štev. 40.373 300 13 Bončina Fran V. Janez Ev. Kavčič županstva idrijskega z dne 3. VIII. 1898, štev. 1850 100 — 14 Juvan Alojzij V. Matej Rauniclier c. kr. dež. vlade kranjske z' dno 5. III. 1902, štev. 1651 202 76 15 Ržen Vinko V. Lovro Lakner, 1. mesto c. kr. dež. vlado kranjsko z dne 25. III. 1902, štev. 129 87 72 1« Tavzes Karol V. I. Unbekannt * c. kr. dež. vlado kranjske z dno 15. 1. 1900, štev. 18.969 ex 1899 109 20 17 Černe Filip VI. Jakob Černe c. kr. namestništva tržaškega z dne 29. XII. 1894, 22.895 štev. —Y|j 300 — 18 Jeleneo Celestin VI. Ivan Kallister, 1. mesto c. kr. dež. vlade kranjske z dno 31. III. 1902, štev. 133 496 — 19 Kcel Ivan VI. Fran Oblak c. kr. dež. vlade kranjske z dno 25.111.1902, štev. 1926 258 52 20 Kuster Ivan VI. Unbekannt I., 2. mesto c. kr. dež. vlade kranjske z dno 25. III. 1902, štov. 121 81 — Odnos . . 3960-85 11. dr/, g. 5 > >02 Ime štipendistov Razred Ime ustanove Podelilni odlok Znesek v kronali Prenos . . 3960-85 21 Močnik Ivan VI. Anton Alojzij Wolf, 1. mesto c. kr. dež. vlade kranjske z dne 17. I. 1900, štev. 671 158 — 22 Samsa Ivan VI. Jernej Sallocher, 5. mesto mestnega magistrata ljub-ljanskegaz dno 13.11. 1902, štev. 4564 100 — Unbekannt II. c. kr. dež. vlade kranjske z dne 26. III. 1902, št. 120 80 — 23 Sabec Karol VI. Ivan Kallister, 3. mesto c. kr. dež. vlade kranjsko z dne 31. V. 1899, štev. 7903 502 — 24 Tomec Ernest VI. Jernoj Sallocher, 3. mesto mestnega magistrata ljubljanskega z dne 21.111.1900, štev. 5686 100 — 25 Tomec Valentin VI. Marija Tomec ravnateljstva I. državno gimnazijo ljubljanske z due 12. V. 1900, štev. 251 130 — Skupaj . . 5030-85 b) Podporna zaloga. Večina naših učencev, ki so do mala kmetskil» roditeljev sinovi, je z doma tako ubožna, da bi se ne mogla šolati v mestu, ko bi ne imela trdne in zanesljive zaslombe v občeznani milosrčnosti tukajšnjega prebivalstva. Zavod sam sicer doslej še ne zmaga nikakršnega podpornega društva ali stalnega podpornega zaklada. JDa se je pa vendar vsaj kolikor toliko olajšala sirotnikom beda, hvala za to gre mnogim posameznikom in skupščinam, od katerih je prejemalo ravnateljstvo i v preteklem šolskem letu v podporo potrebnih pomočkov. Med temi blagotvorniki se zopet odlikujeta visoki deželni zbor kranjski in preslavna hranilnica kranjska, ki sta velikodušno volila zavodu v podporne namene 600, oziroma 300 K. Iz nabranih prispevkov so se preskrbovali pridnejši potrebniki z učnimi knjigami in obleko, vrhu tega pa so prejemali večjo ali manjše zneske v gotovini (za stanovanje, hrano, zdravila i. t. d.). Podporo je dolilo ravnateljstvo, sporazumevši se vsakokrat z dotičnim razrednikom. Knjižnica podporne zaloge se je pomnožila za 270 knjig. Nakupilo se je namreč 246 učnih knjih in 6 slovarjev, podarili pa so : ravnatelj 5, dr. Jos. Komljanec 6, učenci: Ganoni (II. a razreda) 2, Jesenko (III. razreda) 2, Vrhovnik (III. razreda) 1 in bivši petošolec Šmuc 2 Jaijigi. Računski pregled. A. Dohodki: Prenos iz šolskega leta 1900./1901. (po obračunu, podanem dne 28. septembra 1. 1901. pod štev. 356, in potrjenem od c. kr. deželnega šolskega sveta z razpisom z dno 10. oktobra 1. 1901., štev. 3047) . K 1,27'58 Darovali so: Visoki deželni zbor kranjski (za 1. 1901.)..................» 600’ — Preslavna hranilnica kranjska...............................» 300' — /•iv*-" %"■ Odnos K 1027-58 Prenos ... K 1027'58 Gospod O. Bamberg, knjigotržec, posestnik i. t. d. . . . » 30' — » dr. Iv. Oražen................................................» 13' — Slavna tvrdka O. Fischer............................................» 10’ — » »J. Giontini............................................> 10’ — » » L. Schwentner.........................................• 10' Gospa M. Dolenec....................................................» 6' 60 Gospod A. Aškerc, mestni arhivar, urednik «Ljubljanskega Zvona» i. t. d..................................................> 5' — Ob novem letu: a) gg. profesorji: dr. Gr. Pečjak 20, dr. I. Tertnik 10' 18, S. Rutar 10, V. Borštner, D. Karlin, D. Sinkovič, dr. J. Pipenbacher po 4, dr. K. Lončar 3, I. Koštidl in M. Majcen po 2, ravnatelj 10 K, skupaj . . . . 73'18 b) učenci* razreda I. a. 14'82, 1. b. 15'30, II. a. 8'70, II. b. 2310, III. 20'29, IV. 11'—, V. 22'76, VI. 41'50 K, skupaj..............................................> 157'47 Popustek, dobljen pri nakupu zvezkov, od razreda I. a. —-40, I. b. 218, II. a. 1'38, II. b. 1'85, III. 2'42, IV. 5'02, V. 2'40, skupaj.........................» 15 65 Odškodnina, plačana od učencev za izgubljene ali poškodovane knjige.............................................» 10'40 Skupaj . K 1368'88 B. Stroški: Za učne knjige..................................................K 898'34 Za vezanje knjig................................................» 34'40 Za obleko in obutev.............................................• 244'74 Podpore v gotovini..............................................» 155 '98 Skupaj . . K 1333-46 * I. a. razreda: Šušteršič 2*20 K, Virant 120 K, Svetek 102 K, Ogrizek 64 b, Vizjak 60 b, Jelenc 52 1), Novak in Prezelj po 50 b. Možek 44 b, Maicen 40 b, Likar, Mislej in Zalokar po 32 b, Helmich 24 b, Božič, Dostal, Gostiša, Jeras, Pečkaj, Pogorelc K., Roglič in Zupančič po 22 b. Ahlin, Borštnik, Grum, Keto, Knez, Martinčič, Pogorelc M., Poženel, Požlep, Supan in Švagelj po 20 b, Klembas in Tratnik, po 12 b, Badiura, Bramor, Gostič, Lindtner, Lnčnik, L«.jk, Oražem, Peterlin, Rodič, Rupnik, Selan, Sturm, Železnik in Žerjav po 10 b — 1. b. razreda: Cerar 2 20 K, Fajdiga in Kaučič H. po 2 K, Justin, Ogrinc in Polc po 1 K, Strnad 60 b, Gabrovšek Fr., Hiti in Jelenec po 40 b, Božja, Koder in Tonih po 80 b, Belič, Gerweiss, Gostiša, Ilabijan Keber, Kete, Kovačič, Lavrenčič, Lenarčič, Matičič, Ravnik, Siraj in Zavrl po 20 b, Bogataj, Gustinčič, Nabergoj, Podlogar, Tomšič, Tršar in Uranič po^lO b. — II. a. razreda: Mohorič 120 K, Zorko 105 K, Šimenc, 66 b, Mikuš in Sečnik po 60 b, IJstar 50 b, Čok 42 b, Detela, Dežela in Tome po 40 b, Dequal, Mrevlje in Zajc po 30 b, Puc 26 b, Hönigmann 25 b , Ganoni Škrbec in Vovk po 20 b, Kokel 16 b, Koschel in Trpin po 10 b. — II. b. razreda: Flerin 10 K, Guzelj 5 K, Bole, Lapajne, Levar, Lo^ar in Zupan po 1 K. de Gleria Stanko in de Gleria Viktor po 50 b, Dermelj 40 b, Ipavec 30 b, Gruden, Hladnik, Modrijan, Pekle, Petkovšek in Šinkovec po 20 b, Dol Line in Kovačič po 10 b — III. razreda: Senčar 5 22 K, Hieng in Kobi po 2 K, Lesar, Luschiltzkv in Zorec po 1 K, Kodre (50 b, Antončič, Grum, Koder in Zalar po 40 b, Albreht, Cepuder, Dolgan, Jesenko, Kristan, Lušin in Semič po 30 b, Čosen 22 b, Dežela, Dolinar, Dostal^ Knavs, Maršič, Novak, Palčič, Stojkovič, Trost, Vrhovnik, Vrhunec in Zupančič po 20 b, Štuhec 15 b, Fajdiga in Škof po 14 b, Radovič 12 b, Badiura, Močnik, Peršin, Rupnik, Sevšek in Ulčaker po 10 b. — IV. razreda: Druškovič, Pleničar in Poženel pov 1 K, Bratina in Širca po 50 b, Poljanec in Tavzelj po 40 b, Domicelj , Grebono, Jelenec. Mrevlje, StraulJ in Šraj po 30 b, Blaž, Bolka, Cepuder, Kavčjč, Lapajne, Lušin, Ottavi, Prijatelj, Selan Ant.. Selan Fr , Uran, Vadnal in Verhovec po 20 b, Aleš, Borštnik, Corno. Hribar, Jež, Kobe, Krašovec, Ločnik, Lukan, Masle, Nerima, Prudič, Rigler, Rupnik, Schmutz, Tratnik, Zlatnar in Žnidaršič po 10 b. — V. razreda: Stare 6 K, Juvan 2‘10 K, Jebačin in Karlin po 2 K, Favai, Kandare, Prislan, Rcmškar, Sitar in Svetek po 1 K. Bačar 50 b, Bizjak, Boštjančič in Kastohc po 30 b, Bončina, Česnik, Eriavec, Goljar, Kovač, Lončar. Maračič, Mesec, Novak, Ogrinc, Osana, Šiška, Tavzes in Vertačnik po 20 b. Dolenc, Gostič. Ržen in Švigolj po 10 b, Borštnik 6 b. — VI. razreda: Jelenec 10-50 K, Kcel in Šabecpo 5'20 K, Samsa 4-40 K, Kuster4’20K, Tomec Val. 1*80 K. Dimnik 120 K, Polak 1*10 K, Gok, Ilolečgk in Matko po 1 K, Tomšič 60 b, Ciuha, Potočnik, Tomec E. in Vovk po 50 b, Močnik in Svetlič po 40 b, Černe in Švigelj po 30 b, Fatur, Jan, Lovšin, Novak, Perhavec, Perič in Ženko po 20 b. C. Bilanca: Ako se od dohodkov v znesku..................................K 1368'88 odbijejo stroški v znesku......................................» 1333'46 ostane prebitka . . K 35'42 Blagodušno so podpirali rovne učence, podajajoč jim hrano vsak dan ali vsaj posamične dneve v tednu, tudi: prečast. vodstvo usmiljenih sester v hiralnici, v kateri so nekateri učenci brezplačno uživali vso oskrbo, nadalje samostana prečast. oo. frančiškovcev in mm. uršulink, nemški viteški red, knezoškof. Alojzi j evišče, slavno ravnateljstvo «ljudske in dijaško obednice» in mnogi zasebniki. Med njimi so si zavezali zavod na posebno hvaležnost prečast. gg. duhovniki ljubljanski, ki so bili mnogim učencem v raznih stiskah in nadlogah na pomoč, zlasti prečast. gosp. kanonik in deželni poslanec Andrej Kalan, čigar požrtvovalno mladino- ljubje je preskrbelo znatnemu številu učencev brezplačno hrano v omenjeni obed-nici. — Slavna tvrdka A. Skabernfc je podarila šest zimskih životnikov, ki so se razdelili med slabeje oblečene učence. Izpolnjujoč prijetno dolžnost zahvaljuje poročevalec v imenu savoda vse njegove p. n. dobrotnike kar najtopleje ter se usoja priporočati pomoči potrebne učence še nadaljnji njih blagohotnosti. 12. Vzprejemnine in prispevki učencev za učila (glej štev. 8!). Ti doneski so se porabili v zmislu ministerskih naredb z dne 14. junija 1878, štev. 9299, in z dne 17. aprila 1891, štev. 6323, za nakup učil, potrebnih pri posameznih učnih strokah. VIII. Wichtigere Erlässe der k. k. Unterrichtsbehörden. 1.) Mit dem Erlasse vom 26. Juni 1901, Z. 15.028, hat das k. k. Ministerium für Kultus und Unterricht die in Aussicht genommeno zeitweilige Unterbringung des II. Staatsgymnasiums und der Studienbibliothek in Laibach und zu diesem Zwecke die Inbestandnahme des (Dr. Jos. Waldherrschen) Hauses üeethovengasse Nr. 6 für die Zeit vom 1. August 1901 bis 31. Juli 1904 genehmigt. 2.) Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 31. August 1901, Z. 26.106: Beim Bezüge von Reißzeugen sind inländische Erzeugnisse in erster Linie zu berücksichtigen, wenn dieselben in Hinsicht auf Qualität und Preis entsprechen. 3.) Erlaß des k. k. Landesschulrates für Krain vom 16. Oktober 1901, Z. 3337: Die von den Mittelschulen des Landes auszufertigenden Semestral- und Abgangszeugnisse haben vom ersten Semester 1901/1902 angofangen auch das Geburtsjahr der Schüler zu enthalten. 4.) Erlaß Sr. Exzellenz des Herrn Ministers für Kultus und Unterricht vom 2. Jänner 1902, Z. 23: Vom Schuljahre 1901/1902 ab haben die Jahresprogramme der Mittelschulen wieder regelmäßig (im Sinne der Ministerial-Verordnung vom 9. Juni 1875, Z. 8710) eine wissenschaftliche oder pädagogische Abhandlung zu enthalten. 5.) Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 24. Februar 1902, Z. 36.991 ex 1901, mit welchem die neue, veränderte Auflage der «Regeln für die deutsche Rechtschreibung nebst Wörterverzeichnis* veröffentlicht und Weisungen in Betreff der Einführung der neuen deutschen Orthographie gegeben werden. 6.) Erlaß Sr. Exzellonz des Herrn Ministers für Kultus -und Unterricht vom 28. Februar 1902, Z. 3961, betreffend die Teilnahme der Schule an der Bekämp- fung des übermäßigen Alkoholgenusses. 7.) Erlaß Sr. Exzellenz des Herrn Ministers für Kultus und Unterricht vom 12. März 1902, Z. 3330, betreffend den Wechsel der Lehrbücher und Lehrmittel und die Herstellung neuer, veränderter Auflagen von Lelirtexten. 8.) Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 10. Juni 1901, Z. 4793, demzufolge zum Zwecke der Anschaffung von Einrichtungsstücken und Lehrmitteln für die demnächst an der Anstalt zu eröffnende VII. Klasse der Betrag von 2500 K in den Staatsvoranschlag für das Jahr 1902 einbezogen worden ist, und Erlaß desselben k. k. Ministeriums vom 2. Mai 1902, Z. 1349, wonach zu dem gloichen Zwecke für die (im Schuljahre 1903/1904 zu aktivierende) VIII. Klasse der Betrag von 3000 K als außerordentliches Erfordernis in den Staatsvoranschlag für das Jahr 1903 und weiters der Betrag von 1700 K als außerordentliches Erfordernis in den Staatsvoranschlag für das Jahr 1904 einbezogen werden wird. 9.) Erlaß Sr. Exzellenz des Herrn Ministers für Kultus und Unterricht vom 30. Mai 1902, Z. 17.579, mit welchem eine Instruktion für den Unterricht der zweiten Landessprache als Anhang zu den neuen Instruktionen für den Unterricht an den Gymnasien und Realschulen in Österreich veröffentlicht wird. IX. Kako so je pospeševal telesni razvoj mladine. (Zvršitev ministerske naredbe z dno 12. oktobra 1. 1890., štev. 1853.) Preteklo šolsko loto je bilo telesnemu razvoju šolske mladine precej neugodno. Deževna jesen je bila vzrok, da se je igralo v 1. polletju na igrišču samo trikrat. Istotako je oviralo vreme od 1. do konca maja kopanje (plavanje), igre in izlete. Šolske igre je vodil s hvalno vnemo in potrebno opreznostjo namestni ußitelj Ivan Kosti Al. A. Nižja gimnazija (I. do IV. razred). Igralo se je v jeseni ob torkih in četrtkih na travniku, ki ga je odmenil v ta namen slavni mestni zbor. Pri igrah so bili učenci večjidel razvrščeni po razredih. Igre so si smeli izbirati sami. Ugajalo jim jo v prvi vrsti takozvano balincanje, manj pa metanje velike ročne žoge. Učenci I. razreda so se zabavali z vrvjo in z malimi žogami. Takozvane proste igro so pa bile povsem nepriljubljene. Poloti (od 1. junija) so se prirejale ob četrtkih igre, ob torkih pa (zaradi kolizije z igrami I. državne gimnazijo) telovadni izleti. Kdaj se je igralo, oziroma kam se je šlo, in koliko je bilo udeležencev, kažo naslednja preglednica: Dan Igrišče, oziroma pot. čas Število udeležencev 3. oktobra 1901 Travnik 4—6 100 15. 4 —fi 70 29. » » 4-7.« 72 3. junija 1902 Na Ježico (k Savi) 5-7 12 j 5. Travnik 7.6—7 30 10. » » 7.6-7 40 12. * » 5-7 70 17. » Na goronji Rožnik 5—7 16 24. » Proti Laverei (skoz gozd) 5-7 10 26. » Travnik 5-7 50 3. julija » 5—7 50 8. » » 5—7 50 B. Višja gimnazija. V. in VI. razred sta igrala svoje igre (kroket in balincanje) vsak torek in četrtek na šolskem dvorišču. Potrebnih igral je pribavilo ravnateljstvo iz prispevkov, ki jili v ta namen plačujejo učenci. Vsak šolski dan se je dovolilo učencem ob desetih deset in ob jednajstih (kadar je bil pouk do dvanajste ure) pet minut počitka; ta čas so se smeli izpre-hajati po prostornem dvorišču, dočim so se zračile učilnice. Kronika. Šolsko leto 1901./1902. se je pričelo dne 18. septembra s slovesno sv. mašo z «Veni sancto>, ki jo jo v stolnici služil preč. gosp. katehet dr. Gregorij Pečjak. Vzprejemne izkušnje so se opravile dne 16., ponavljalno in dodatne pa v dobi od 16. do 18. septembra. Ker se jo začetkom šolskega leta otvoril VI. razred v zmislu ministerskega razpisa z dne 4. avgusta 1900. 1., št. 22.102, in kor stajse mogla zaradi znatno skrčenega števila učencev v III. razredu spojiti oddelka a, m b lanskega II. razreda, je štel letos zavod šest razredov z dvema vzporednima oddelkoma (I. b. in II. b). Poučevalo pa je na njem (mesto 12) le jednajst učiteljev: ravnatelj, šest profesorjev, jeden redni in trije namestni učitelji. Za colo loto na dopust danemu prof. dr. L. Požarju namreč ni bilo možno dobiti primernega namestnika; zato so so moralo njegove učne ure porazdeliti mod učitelje jezikoslovne stroke. Prvo polletje se je končalo dne 15. februvarija s sv. mašo, po kateri so jo pela cesarska pesen, drugo polletje pa se jo pričelo dne 19. februvarija. Dne 7. maja jo prisostvoval c. kr. deželni šolski nadzornik, gospod Peter Končnik, latinskemu pouku v I. b. in zgodovinskemu v II. b. razredu, dno 9. junija pa nemgkemu pouku v VI. in matematičnemu v V. razredu. Dne 22. maja so priredili posamezni razredi pod vodstvom svojih učiteljev izlete v bližnjo in daljšo okolico ljubljansko: v Cerknico, na Vrhniko, goro sv. Jošta i. dr. Bogoslužne vaje: God_Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa, I. je obhajal zavod dne 4. oktobra s sv. mašo, po kateri se je pela cesarska pesen. Dne 19. novembra pa se je služila spominska sv. maša za Njeno Veličanstvo rajno cesarico Elizabeto. Učiteljstvo se jo vrhu tega udeležilo tudi še slovesnih sv. maš v stolnici na rojstveni in godovni dan Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. (dne 18. avgusta, oziroma 4. oktobra) kakor tudi slovesnih zadušnic za rajne ude presvetle cesarske rodovino (dne 9. septembra za Njeno Veličanstvo cesarico Elizabeto, dne 28. junija pa za Njegovo Veličanstvo cesarja Ferdinanda I.). — K izpovedi in sv. obhajilu je šla šolska mladina trikrat. V zmislu razpisa c. kr. naučnega ininisterstva z dne 23. junija 1. 1899., štev. 861 ex 1897, so se vršile dne 16., 17. in 18. marcija v nunski cerkvi velikonočne duhovne vaje, ki jih je vodil preč. gosp. katehet dr. Gregorij Pečjak. Od istega pripravljeni so prejeli štirje učenci dne 21. junija prvič sv. obhajilo, trije pa o duhovom svetstvo sv. birme. Ob nedeljah in praznikih so se udeleževali učenci skupne službe božje v nunski cerkvi (ob osmih), v toplejših mesecih pa tamisto dvakrat na teden (ob torkih in četrtkih) tudi še sv. maše, darovane pred šolskim poukom. Cerkveno petje je vodil petošolcc Alojzij Juvan, spremljal pa jo je na harmoniju gojenec orglarske šole Ivan Jerin. — Zavod se je korporativno udeležil slovesnega cerkvenega obhoda na dan sv. rešnjega telesa (29. maja), zastopniki učiteljskega zbora pa tudi cerkvenega obhoda na veliko soboto (dne 29. marcija). Zdravstveno stanje učencev letos ni bilo posebno ugodno; obolelo je namreč več učencev tako, da so morali učenje pred koncem šolskega leta prekiniti. Ustne premestnc izkušnje so se vršile v dobi od 30. junija do 9. julija; razredbene konferencije so bile dne 9., 10. in 11., završna pa 14. julija. Šolsko loto so jo končalo dne 15. julija s slovesno sv. zahvalno mašo, po katori se je pola cesarska pesen. Istega dno so so pričele (ob poldesetih) vzprejomno izkušnjo za vstop v I. razred. XI. Naznanilo o začetku šolskega leta I902./I903. Šolsko leto 1902./1903., v katerem so otvori na zavodu VII. razred, se prične dne 18. septembra s slovesno sveto mašo z «Veni sancte», ki se bo služila ob desetih v nunski cerkvi. Na novo vstopajočim učencem (vseh razredov) se je zglasiti, spremljanim od staršev ali njih namestnikov, dne 15. septembra pri gimnazijskem ravnateljstvu z rojstvenim listom, šolskim izpričevalom zadnjega leta (štipendistom in šolnine oproščenim tudi z dotičnimi dekreti) tor plačati 4 K 20 b vzprejemnino in 2 K 40 b prispevka za učila in igrala. Učenci, ki se dajo vpisati v prvi razred, morajo tekom solnčnega lota 1902. dovršiti deseto leto ter prebiti vzprejemno izkušnjo z dobrim uspehom. Oni, ki so doslej obiskovali kako javno ljudsko šolo, naj se izkažejo (v zmislu razpisa c. kr. naučnega ininisterstva z dne 7. aprila 1878, štev. 5416) z dotičnim šolskim (obiskovalnim) izpričevalom, obsozajočim rede iz krščanskega nauka, učnega (= slovenskega in nemškega) jezika in računstva. Vzprejemne izkušnje so prično dne 16. septembra, in sicer pismene zjutraj ob osmih, ustne popoldno ob treh. Pri teh izkušnjah se zahteva (po določilih minist, razpisov z dno 14. marcija 1870. 1., štev. 2370, in z dne 27. maja 1884. I., štev. 8019): Iz krščanskega nauka toliko znanja, kolikor se ga more pridobiti v prvih štirih letnih tečajih ljudske šole; v učnem jeziku (slovenskem in nemškem) spretnost v čitanju in pisanju, znanje početnih naukov iz oblikoslovja, spretnost v analizovanju prostorazširjenih stavkov, poznavanje pravopisnih pravil; v računstvu izvežbanost v štirih osnovnih računskih vrstah s celimi števili. Izpraševancein, ki bi vzprojemne izkušnjo ne prebili s povoljriim uspehom, se vrne vsa plačana pristojbina. Vzprejemno izkušnjo ponoviti v istem lotu na istem učilišču ali na kaki drugi srednji šoli ni dovoljeno. Po 15. septembru so na novo vstopajoči učenci ne bodo več vzprejemali. Učencem, ki so že doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 17. septembra pri ravnateljstvu s šolskim izpričevalom zadnjega polletja tor plačati 2 K 40 h prispevka za učila in igrala. Učenci, ki nameravajo prestopiti z drugih učilišč na c. kr. II. državno gimnazijo ljubljansko, naj si priskrbe na izpričevalu zadnjega polletja pripomnjo o pravilno naznanjenem odhodu; isto je storiti tudi onim tukajšnjim učencem, ki hočejo prihodnje leto nadaljevati svoje nauke kje drugje. Zapiski učnih knjig se dobivajo pri tukajšnjih knjigotržcih. Ponavljalne in dodatne izkušnje se bodo vršile v dobi od 16. do 18. septembra, istotako vzprejemne izkušnje za vse druge razrede (izvzemši 1.). Polletna šolnina znaša 40 K. Učenci I. razreda jo morajo plačati za I. polletje v prvih treh mesecih šolskega leta; vendar smejo (v zmislu razpisa vis. naučnega ministerstva z dne G. maja 1. 1890.), ako so revni, prositi plačilnega odloga, oziroma oproščenja šolnine ter oddati dotične prošnje .ravnateljstvu v prvih osmih dneh šolskega leta. Njih prošnji so more ugoditi, ako jim prizna učiteljski zbor po prvih dveh mesecih v vsakem šolskem predmetu najmanj znamko povoljno» («befriedigend»), v vedenju znamko «hvalno» (^lobenswert >) ali «povoljno», v pridnosti pa ^vztrajno- («ausdauernd») ali -povoljno», koncem I. polletja pa I. razred v napredku, v vodenju in pridnosti pa najmanj znamko »povoljno». V vseh drugih slučajih morajo neoproščeni učenci plačati polletno šolnino v prvih šestih tednih vsakega polletja, ako jih ni med tem presl. deželni šolski svet oprostil plačevanja šolnine na njih upravičeno prošnjo. Upravičena pa je prošnja (po razpisu vis. naučnega ministerstva z dne 12. junija I. 1886., štev. 9681) le, ako so prosilci zares revni in ako so dobili v izpričevalu zadnjega polletja najmanj prvi red v napredku, v vedenju in pridnosti pa vsaj znamko * povoljno . Prošnjam za oproščonje šolnino, naslovljenim na «preslavni c. kr. deželni šolski svet kranjski«, naj pridend revni prvošolci (ki niso repotenti) revnostno izpričevalo, obsezajoče natančne in vestne podatke o stanu in imetku staršev ter ne nad jedno leto staro; neoproščeni revni učenci drugih razredov pa morajo priložiti svojim prošnjam tudi še izpričevalo zadnjega polletja. Učenci, pripadajoči po svojem rojstvenem kraju ali po rodbinskih razmerah ozemelju c. kr. okrajnih glavarstev v Kranju, Radovljici, Črnomlju in Novem mestu ali pa ozemelju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, se po razpisu preslavn. c. kr. deželnega šolskega sveta z dno 28. avgusta 1. 1894., štev. 2354, na ljubljanskih gimnazijah ne smejo vzprejemati. V posebnega ozira vrednih slučajih more jim vzprejem izjemoma dovoliti le c. kr. deželni šolski svet. P. n. starši iili varuhi takih učencev, ki nameravajo tukaj na novo vstopiti ter potrebujejo takega dovoljenja, naj si je pravočasno izposlujejo pri preslavn. c. kr. deželnem šolskem svetu s posebno, dobro utemeljen« prošnjo. Ravnateljstvo. Mitteilungen, den Beginn des Schuljahres 1902/1903 betreffend. Das Schuljahr 1902/1903, in welchem an der Anstalt die VII. Klasse eröffnet wird, wird am 18. September mit einem in der Ursulinenkirche um 10 Uhr ab-gehaltenon heil. Geistamte eröffnet werden. Neu eintretende Schüler aller Klassen haben sich am 15. September bei der Gymnasialdirektion zu melden, sich mit dem Taufscheine, den Schulnachrichten, resp. dom Zeugnisse über das letzte Semester (Stipendisten und vom Schulgelde befreite Aufnahmswerber überdies mit den betreffenden Dekreten) auszuweisen und eine Aufnahmstaxe von 4 K 20 h nebst einem Lehr- und Spielmittelbeitrage von 2 K 40 h zu entrichten. Schüler, welche in die I. Klasse neu eintreten wollen, müssen das zehnte Lebensjahr erreicht haben oder es noch im Solarjahre 1902 erreichen und sich einer Aufnahmsprüfung mit gutem Erfolge unterziehen. Die Aufnahmsprüfungen beginnen am 16. September, und zwar um 8 Uhr vormittags die schriftlichen, um 3 Uhr nachmittags die mündlichen. Bei diesen Prüfungen werden im Sinne der Ministerial-Verordnungen vom 14. März 1870, Z. 2370, und vom 27. Mai 1884, Z. 8019, folgende Anforderungen gestellt: «In der Religion jenes Maß von Wissen, welches in den ersten vier Jahreskursen einer Volksschule erworben werden kann; in der Unterrichtssprache (slovenisch und deutsch) Fertigkeit im Losen und Schreiben, Kenntnis der Elemento aus der Formenlehre, Fertigkeit im Analysieren einfach bekleideter Sätzo, Bekanntschaft mit den Regeln der Orthographie; im Rechnen Übung in den vier Grundrechnungsarten in ganzen Zahlen.» Schülern, welche diese Aufnahmsprüfung nicht bestehen, werden dio erlegten Taxen rückerstattet. Eine Wiederholung der Aufnahmsprüfung im selben Jahre, sei es an dieser oder an einer anderen Anstalt, ist unzulässig. Nach dem 15. September werden neu eintretende Schüler nicht mehr aufgenommen. Die dieser Anstalt bereits angohörenden Schüler haben sich am 17. September bei der Direktion mit dem letzten Semestralzeugnisse zu melden und einen Lehr-und Spielmittelboitrag von 2 K 40 h zu erlegen. Die Nachtrags- und Wiederholungsprüfungen sowie dio Aufnahmsprüfungen für die II. bis VII. Klasse finden in der Zeit vom 16. bis 18. September statt. Die Verzeichnisse der pro 1902/1903 dem Unterrichte zugrunde zu legenden Lehrbücher sind in den hiesigen Buchhandlungen erhältlich. Nach den Bestimmungen des Erlasses des hochlöbl. k. k. Landesschulrates vom 28. August 1894, Z. 2354, dürfen Schüler, welche nach ihrem Geburtsorte und nach ihren Familienverhältnissen dem Bereiche der k. k. Bezirkshauptmannschaften Krainburg, Radmannsdorf, Rudolfswert und Tschernembl und dem Bereiche der k. k. IJe/.irksgerichte Landstraß, Nassenfuß, Weichselburg und Stein angehören, hierorts nur ausnahmsweise in bosonders berücksichtigungswürdigen Fällen mit Genehmigung des k. k. Landesschulrates aufgenommen werden. Die P. T. Angehörigen jener Schüler, welche hierorts neu eintreten wollen und einer solchen Genehmigung bedürfen, wollen um dieselbe beim k. k. Landesschulrate rechtzeitig mit einem gut motivierten Gesuche einschreiten. Die Direktion. Imenik učencev.* i. Borštnik Božidar, Hrib pri Žužemberku. Božič Bogomir, Pulj na Primorskem. Cepudcr Leon, Leskovec pri Krškem. Dostal Pavel, Ljubljana. Gostič Florijan, Ljubljana. Gostiša Avguštin, Dolenji Logatec. Grum Alojzij, Mali Lipoglav. Ilelmicli Julij, Trebnjo. Jelenc Leon, Sv. Jurij pri Kranju. Keto Ivan, Dolenje pri Planini. Klembas Anton, Ljubljana. Knez Leopold, Sv. Jurij pod Kumom. Likar Fran, Kolk pri Šturjab. Lindtner Ciril, Kranj. Ločnik Emerik, Borovnica. Lojk Rudolf, Črniče pri Ajdovščini. Maicen Henrik, Vipava. Martinčič Andrej, Artiče pri Zagorju ob Savi Mislej Rudolf, Lozice pri Vipavi. Mohorčič Avguštin, Ljubljana. Možek Fran, Kot pri Igu. Novak Anton, Štepauja vas pri Ljubljani. Uražem Ivan, Goriča vas pri Ribnici. I. b. Belič Ivan Zgornja Šiška. Bogataj Jakob, llačova. Božja Fran, Spodnja Košana. Cerar Rudolf, Moravče. Fajdiga Ivan, Ljubljana. Gabrovšek Fran, Rovte. Gabrovšek Josip, Sv. Jošt pri Vrhniki. Gerwais8 Josip, Bedenica. Gostiša Ivan, Preserje. Gostinčič Ljudevit, Košana. Habijan Ivan, Dol. Hiti Fran, Malin. Jeleiiec Josip, Dvor. Justin Rafael, Novo mesto. Kaučič Rafael, Rače. Kavčič Srečko, Devica Marija v Polju. Keber Ivan, Ladija. Kete Anton, Dolenje. Kocijan Vinko, Ljubljana. Koder Anton, Toplice pri Zagorju. razred. Pečkaj Ivan, Brod pri Logatcu. Peterlin Fran, Kisovec pri Zagorju ob Savi. Pogorelc Friderik, Ljubljana. Pogorelc Karol, Ljubljana. Poženel Anton, Lome pri Idriji. Preželj Rudolf, Šmartno pri Litiji. Rodič Alojzij, Sv. Jurij pod Kumom. Roglič Karol, Velike Lašče. Rupnik Ferdinand, Ig pri Ljubljani. Selan Ivan, Stepanja vas pri Ljubljani. Šturm Ivan, Dolenja Košana. Supan Ivan, Liboje pri Celju na Štajerskem. Svetek Miloslav, Ljubljana. Šušteršič Fran, Horjul. Švagelj Josip, Lože pri Vipavi. Tratnik Leopold, Idrija. Virant Albin, Dolenji Logatec. Vizjak Ivan, Ljubljana. Zalokar Feliks, Verd pri Vrhniki. Zupančič Josip, Litija. Železnik Fran, Orlo pri Krškem. Žerjav Ivan, Toplice pri Novem mostu. razred. Kovačič P’ran, Smerje pri II. Bistrici. Lavrenčič Ivan, Vrhpolje pri Vipavi. Lenarčič Fran, Brod pri Spodnjem Logatcu. Matičič Ivau, Rakek. Medved Fran, Ljubljana. Nabergoj Ivan, Lože pri Vipavi. Ogrinc Fran, Grahovo. Pelc Stanislav, Ljubljana. Podlogar Alojzij, Velika Goba. Poženel Fran, Spodnji Logatec. Uavnik Josip, Bohinjska Bistrica. Rotar Viljem, Spodnja Šiška. Strnad Ivan, Ljubljana. Širaj Jakob, Metulje. Tomšič Ciril, Zgornji Kašelj. Tonih Rudolf, Devica Marija v Polju. Tršar Fran, Spodnja Planina. Uranič Rudolf, Ljubljana. Zakrajšček Jakob, Škufče pri liakoku. Zaverl Alfonz, Velika Goba. * D oboli tisk znači odličnjake. II. a Babič Vladimir, Ljubljana. Bajc Fran, Logatec. Cok Josip, Lonjer pri Trstu. Dequal Fran, Ljubljana. Detela Stanislav, Dob. Dežela Avguštin, Idrija. Ganoui Josip, Breznica. Hönigmann Fran, Goriča vas. Jaklič Josip, Pusti Javor pri Št. Vidu. Iiokel Fran, Idrija. Koschel Anton, Radeče. Mis Celestin, Chrudim na Češkem. Mohorič Ivan, Idrija. II. b Bole Ivan, Laze pri Planini. Čadež Dragotin, Škofja Loka. Del Linz Aleksander, Hruševje pri Postojni Dermelj Mirko, Cerknica. Flerin Fran, Kamnik. de Gleria Stanko, Dolenji Logatec. de Gleria Viktor, Dolenji Logatec. Gruden Ivan, Vojsko nad Idrijo. Guzelj Albin, Ljubljana. Hladnik Leopold, Idrija. Jančar Ivan, Bazovica pri Trstu. Knez Rudolf, Zagorje ob Savi. Kovačič Ivan, Smorje pri II. Bistrici. Kralič Aleksander, Spodnja Šiška. Levar Ivan, Rakek. III. Albreht Anton, Orehek. Antončič Adolf, Ljubljana. Badiura Josip, Litija. Cepuder Josip, Litija. Česen Anton, Lože pri Vipavi. Dežela Miroslav, Idrija. Dolgan Josip, Košana. Dolinar Josip, Dobrova. Dostal Adolf, Ljubljana. Fajdiga Rudolf, Lože pri Vipavi. Grum Josip, Mali Lipoglav. Hieng Ivan, Rakek. Ilc Josip, Goriča vas pri Ribnici. Jesenko Stanislav, Ljubljana. Knavs Karol, Gora pri Sodražici. Kobi Ferdinand, Breg pri Borovnici. Koder Fran, Zagorje. Kodre Anton, Gorenja Branica pri Vipavi. Kristan Pavel, Orehek. Lesar Josip, Slatnik pri Ribnici. Luschützky Josip, Gornje Ležeče. Lušin Anton, Hrib pri Loškem potoku. . razred. Mrevlje Artur, Sv. Križ pri Ajdovščini. Puc Fran, Ljubljana. Sečnik Josip, Samotorica. Smole Albin, Ljubljana. Šimenc Josip, Podgora. Škrbec Matija, Podcerkev. Tome Alojzij, Ljubljana. Treven Viktor, Idrija. Ustar Anton,v Slivna. Zajc Karol, Žigmarice pri Sodražici. Zorko Stanislav, Št. Vid pri Prevojah. Žan Emil, Ljubljana. . razred. Lokar Fran, Ljubljana. Modrijan Ivan, Pako pri Borovnici. Norima Fordinand, Kamnik. Pekle Gašpor, Glinco. Potkovšelc Valentin, Vrhnika. Potrato Josip, Št. Vid pri Lukovici. Punčuh Mirko, Qol pri Vipavi. Sablich Justus, Cres na Primorskem. Svetina Stanko, Razdrto pri Šmarju pod Ljubljano. Šinkovec Dragotin, Idrija. Volek Anton, Mali Vrh pri Šmarju. Zemljič Fran, Radomirje pri Gornjem Gradu na Štajerskem. Zupan Ivan, Kamna Gorica. razred. Maršič Fran, Globolj pri Sodražici. Močnik Josip, Idrija. Novak Lovro, Zgornja Šiška. Palčič Venceslav, Markovec pri Starem trgu. Peklaj Josip, Setnica pri Polhovem Gradcu. 1’eršin Aleš, Stožice. Radovič Ernest, Gorica na Primorskem. Rovšelc Ljudevit, Gaberje pri Moravčah. Rupnik Pavel, Št. Vid pri Ljubljani. Semič Alojzij, Spodnja Šiška. Senčar Dušan, Senožeče. Sovšek Anton, Podpeč pri Dobrepoljah. Starman Fran, Št. Ivan pri Postojni. Stojkovič Gašper, Podgrad pri Zalogu. Škof Fran, Ljubljana. Štuhec Josip, Sv. Tomaž pri Ormožu. Trost Miroslav, Vodico. Ulčaker Fran, Trst. Vrhovnik Fran, Mengeš. Zalar Matija, Pudob pri Ložu. Zoroc Rudolf, Ljubljana. Zupančič Viktor, Kranjska gora. Aleš Fran, Ljubljana. Blaž Karol, Ljubljana. Bolka Fran, Cerklje. Borštnik Vladimir, Hrib pri Žužemberku. Bratina Fran, Ustje pri Ajdovščini. Cepuder Milan, Litija. Černe Josip, Dvor pri Žužemberku. Delak Edvard, Ljubljana. Domicelj Ivan, Zagorje na Pivki. Druškovič Andrej, Ljubljana. Grebenc Oton, Radeče pri Zidanem mostu. Hribar Zdravko, Mengeš. Jelenec Vitelij, Šenčur pri Kranju. Jež Fran, Vipava. Kavčič Fran, Koseze nad Ljubljano. Kebe Matevž, Dolenje Jezero pri Cerknici. Kraševec Andrej, Podstrmec pri Vel. Laščah. Lapajne Vinko, Idrija. Ločni k Pavel, Borovnica. Lončar Fran, Ljubljana. Lukan Ivan, Radovljica. Lušiu Dominik, Hrib pri Loškem potoku. Masle Gregor, Borovnica. Mrevlje Anton, Sv. Križ pri Ajdovščini. Ottavi Anton, Ljubljana. Pleničar Ivan, Gaberje pri Celju. Poljanec Ivan, Ljubljana. Poženel Karol, Rakitnik pri Postojni. Prijatelj Ivan, Škrlovi.ca pri Velikih Laščah. Prudič Anton, Cerknica. Rigler Fran, Prapročo pri Velikih Laščah. Rupnik Matevž, Idrija. Schmutz Karol, Vipava. Selan Anton, Dobrunje pri Ljubljani. Selan Fran, Dobrunje pri Ljubljani. Strauss Ludovik, Novo mesto. Širca Stanislav, Griže pri Celjn. Šraj Ivan, Železniki. Tavželj Fran, Zdeuska vas pri Dobrepolja.li. Tratnik Fran, Idrija. Uran Ivan, Ljubljana. Vadnal Ludovik, Borovnica. Verhovec Ivan, Horjul. Zlatnar Fran, Godič pri Kamniku. Žnidaršič Josip, Mramorovo pri Rakeku. Privatista: Nelima Aleksander, Kamnik. Toman Herman, Ljubljana. V. razred. Agnelctto Josip, Trsek na Primorskem. Bačar Justus, Uhanje pri Ustju na Primorskem. Bešter Ivan, Kropa. Bizjak Fran, Sanabor pri Vipavi. Blazinšek Henrik, Socka na Štajerskem. Bončina Fran, Spodnja Idrija. Borštnik Bogoslav, Banja Loka pri Kočevju. Boštjančič Leopold, Smerjo pri 11. Bistrici. Cesnik Ivan, Sanabor pri Vipavi. Dolenc Ivan, Repnje. Erjavec Anton, Brod pri Št. Vidu nad Ljubljano. Favai Ivan, Spodnja Šiška. Goljar Fran, Trata pri Ljubljani, Gostič Anton, Ljubljana. Jebačin Ivan, Ljubljana. Juvan Alojzij, Vače. Kandare Albin, Ljubljana. Karlin Ivan, Kranj. Kovač Fran, Ljubljana. Ladiha Ludovik, Trebnje. Lončar Fran, Zagreb. Maračič Niko, Nova Baška na Primorskem. Mesec Andrej, Stara Vrhnika. Novak Ivan, Rozore pri Dobravi. Oblak Valentin, Horjul. Ogrinc Fran, Žlebič pri Ribnici. Osana Josip, Ljubljana. Prislan Fran, Gornji Grad na Štajerskem, ltemškar Peter, Brezovica pri Ljubljani. Ržen Vinko, Ljubljana. Sitar Ivan, Ljubljana. Smole Moric, Bršljin pri Prečini. Stare Bruno, Kranj. Svetek Stanislav, Ljubljana. ŠiSka Ivan, Hrastje pri Ljubljani. Tavzes Karol, Idrija. Veršec Vladimir, Sevnica na Štajerskem. Vertačnik Alojzij, Vič. Volčič Fran, Lindek na Frankolovem na Štajerskem. VI. razred. Ciuha Viktor, Hrušica pri Ljubljani. Černe Filip, Tomaj na Primorskem. Cok Ivau, Lonjer pri Trstu. Dimnik Davorin, Jarše ob Savi. Fatur Jakob, Zagorje pri Št. Petru. Holeček Peter, Spodnja Šiška. Jan Jurij, Višelnica pri Gorjah. Jelenec Celestin, Trnje pri Slavini. Kcel Ivan, Trzin. Kuster Ivan, Gaberje na štajerskem. Lovšin Anton, Hrovača pri Ribnici. Matko Ivan, Rajhenburg na Štajerskem, Močnik Ernest, Idrija. Novak Viktor, Spodnja Šiška. Perhavec Alojzij, Divača. Perič Ludovik, Borovnica. Polak Venceslav, Vevče. Potočnik Bogomir, Domžale. Samsa Ivan, Gora pri Sodražici. Svetlič Ivan, Ljubljana. Šabec Karol, Selce pri Št. Petru, Švigelj Viktor, Borovnica. Tomec Ernest, Fara pri Blokah. Tomec Valentin, Moravče. Tomšič Josip, Poreč v Istriji. Vovk Alojzij, Goče pri Vipavi. Ženko Fran, Spodnja Šiška. \