I -sIma 10.000naročnikov:- [Tj , , « ¥ . {P Sundays and Holiday 4L -—_— _ -_ , j fljgt Momiskm delavcev v Ameriki« lil ______ TKUCTON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Clau Matter, September 11, 1903, at the Poet Office at New York, N. under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 468? CORTLAND* NO. 273. — ŠTEV. 273. NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 19, 1915. — PETEK, 19. NOVEMBRA, 1915. VOLUME XXHI — LETNIK XXID AVSTRIJSKE IN NEMŠKE ČETE SO VDRLE V SAND Ž AK, SRBSKA ARM ADA JE POBEGNILA V BLIŽINO OHRIDE. VSE JE RADOVEDNO, KAJ BO STORILA GRŠKA VLADA. BOLGARI SO BAJE ZAVZELI BITOLJ. — FRANCOSKI MINISTER NI PRI GRŠKEM KRALJU NIČESAR OPRAVIL. — ZAVZETJE BABUNA PRELAZA. — SRBI IMAJO V SVOJIH ROKAH LE OZEK PAS OB ALBANSKI, ČRNOGORSKI IN GRŠKI MEJI. — ZAVZETJE JAVORA. SPOPADI MED BOLGARI IN FRANCOZI. — KAKO JE V SOLUNU. — LORD KITCHENER BO KMALO DOSPEL V ATENE. — MED GRŠKO IN BOLGARSKO OBSTOJI BAJE POGODBA. — ZAVEZNIŠKA POROČILA Boji pri Prilepu. London, Anglija, 18. novembra. Danes je dospelo v Solun poročilo, ki potrjuje, da je bolgarska infanterija zavzela trdnjavo Pri-lep. V bojih se je posebno odlikovala bolgarska artilerija, ki je prišla izpred Tetova. Srbi. ki se neprestano umikajo, so dospeli do Ohride, ki leži 45 milj južno od Prilepa. i Havasova agentura je dobila i/ Aten poročilo, da so začele angleške čete, ki so izborilo preskrbljene z mnnieijo, prodirati proti Bitolju. Položaj srbske armade. Pariz, Francija, 18. novembra. Havas-agenturi poročajo: — Položaj, v katerem se nahaja srbska armada, se je silno poslabšal. — Trdnjava Prilep mora vsak trenutek pasti. Srbi so se začeli u-mikati proti Ohridi, ki leži v neposredni bližini albanske meje. Ker so se bali, da bi ne bili obkoljeni, so morali izročiti Bolgarom prelaz Babuno. Južno od Prilepa se vrše silno vroči boji, za katere se pa še fe ve, kako se bodo končali. Bolgari prodirajo proti KruŠe-vu. Vsako ped zemlje morajo sovražniki zavzeti s ogromnimi izgubami. Babuna prelaz. Atene, Grško, 18. novembra. — Srbi, ki no branili Babuno prelaz, so se morali umakniti 20,000 Bolgarom. Iz Soluna poročajo, da so Bol-grari zopet zavzeli Tetovo. Rim, Italija, 18. novembra. — "Corriere della Sera" je dobil od svojega posebnega poročevalca sledečo brzojavko : Po šestnajstdnevnem prizadevanju se je posrečilo Bolgarom zavzeti Babuno prelaz. Dan pred pad-eem prelaza se je 40.000 Bolgarom upiralo samo 2000 Srbov. Prebivalci so pobegnili. London, Anglija. 18. novembra. Reuterjevi agenturi so sporočili, da je položaj na Balkanu v splošnem neizpremenjen. Mesto Bitolj je zapustilo skoraj vse prebivalstvo in se umaknilo v Florino o-ziroma v Solun. Prilep bo v najkrajšemu času padel, ker bolgarske čete že prodirajo izpred Tetova. Bolgari in Francozi. Pariz, Francija. 18. novembra. Nocoj zvečer je bilo sledeče u-radno razglašeno: Ob Črni in ob Vardarju se ni ničesar posebnega pripetilo. Severno od Rabrova so napadli Bolgari naše čete. Kljub temu, da so bili v veliki premoči, niso mogli ničesar opraviti. Bolgari poraženi. Pariz, Francija, 18. novembra. Atenski dopisnik Ilavasove agen-ture naznanja, da so Bolgari izgubili mesto Kasturino in da so jih Angleži na fronti Valandovo-Rabrovo porazili. Stališče Grške. London, Anplija, 18. novembra. Diplomatični krogi so že obupali, da bi se Grška pridružila zaveznikom. Francoski minister Denis < oehin. ki je bil zategadelj poslan v Atene, da pridobi grškega kralja na stran Francije in Anglije, ni ničesar opravil. Minister je še ^dno v Atenah in čaka lorda Kitehenerja. Baje bosta šla še enkrat skupno h kralju in ga sku-šaa pregovoriti. Zavezniki so nadalje storili s tem veliko napako, ker so pridržali grške parnike v svojih pristaniščih. To je bilo za Grško največje razžaljenje kar si ga more kdo misliti. Grško-bolgarska zveza. London, Anglija, 18. novembra. Po mestu se je razširila govorica, • da sta Grška in Bolgarska podpisali v poudeljek pogodbo. Državni tajnik je sicer danes popoldne rekel, da to ni resnica, toda njegovi izjavi, ni nikdo vrjel. Grška vlada. London, Anglija, 18. novembra. Tukajšnjemu časopisu "Star" so sporočili danes iz Rima: Zavezniki so storili dosedaj vse, kar je bilo v njihovi moči. V bodoče se ne bodo več ozirali na grškega kralja ampak bodo postopali tako. kot se jim bo zdelo najbolj pravilno. Ce ne bo drugače, bodo tudi Grški napovedali vojno. — Rumunska. London, Anglija, 18. novembra. Rumunska dela zaveznikom skoraj ravnotako velike preglavice kakor Grška. Iz Rima poročajo, da je zavladalo med Rumunsko in Avstrijo veliko prijateljsko razmerje, ki bo za zaveznike usodepolno. Rumunska je nakupila veliko vojnega materijala, njene tovarne obratujejo noč in dan. To je zelo slabo znamenje za zaveznike. Položaj na Galipolisu. London, Anglija, 18. novembra Danes je bilo vprvič uradno razglašeno, da je novi angleški vrhovni poveljnik na vzhodu odločno za to, da se odpokliče vse čete z Galipolisa. Angleška vlada ne bo tega še tako kmalo storila. Vojni minister lord Kitchener je baje izjavil, da bodo Angleži še enkrat z vso silo navalili na Turke. Ce jih bodo premagali, je dobro, če pa ne, bodo morale angleške in francoske čete zapustiti Galipolis. Včeraj so vprizorile angleške čete odločen napad na turške postojanke pri Kritiji in zavzele veliko turških strelnih jarkov. General Monro. London, Anglija, 18. novembra. V zbornici lordov je prosil baron Ribblesdale za pojasnilo, če bo novi poveljnik, Charles C. Monro odločil, da se vrnejo Francozi in Angleži z Galipolisa. Marki Landsdowne mu je odvrnil. da je general Monro to sicer nekoč omenil ter da je vlada zato poslala Kitehenerja na Galipolis. da bo uredil vse zadeve v splošno zadovoljnost. Če Angležem niče,-sar drugega ne bo kazalo, je seveda umevno, da se bodo umak-n"li. — Angleška zmaga. London, Angija, 18. novembra. Pozno popoldne je bilo sledeče sporočeno: Naša 52. divizija je po dolgotrajnih pripravah napadla turške utrdbe pri Kritiji in Nulahu. Ko smo razstrelili tri mine, je začela naša infanterija prodirati in je zavzela brez vsakih težav veliko turških strelnih jarkov, ki imajo skupno dolžino 200 jardov. Pod varstvom naših monitorjev in torpednih rušilcev smo zavzeli turške postojanke. V torek smo z lahkoto odbili vse sovražniške napade. Turki so se nekaj časa ustavljali, slednjič so se pa morali umakniti in pustiti na bojišču več kot sedemdeset mrtvih. Naše izgube so bile malenkostne. — Navdušenje. Pariz, Francija, 18. novembra. Atenski dopisnik je sporočil Havas-agenturi : Iz Carigrada poročajo, da so nemške, avstrijske in bolgarske zmage Turke zelo navdušile. Po glavnem mestu Turčije se vrše velike slavnosti in demonstracije. Prebivalstvo nestrpno pričakuje nemškega eesar.in, ki i^a, vsak trenutek priti. Turki so si popolnoma svesti zmage. Neki turški državnik je baje izjavil : Mir ni več daleč. Mi bomo šele tedaj dobili zasluženo plačilo, ko bo sklenjen mir. Gotovo je, da bomo dobili Egipet, Ciper, ruski del Armenije in Arabijo do zaliva Koveit. Poleg tega nam bodo pa morali zavezniki plačati še veliko odškodnino. Res je, da smo veliko pretrpeli in veliko izgubili, toda dobili bomo zadoščenje, katerega bomo lahko veseli. AVSTRIJSKO - NEMŠKO - BOLGARSKA POROČILA. Napredovanje avstrijsko-nemške armade. Berlin, Nemčija, 18. novembra. Iz poročila, ki ga je izdalo vrhovno vodstvo nemške armade se glasi: V Srbiji neprestano napredujemo. Dosedaj se je nam posrečilo zavzeti mesto Kursumlijo. Srbi so se dolgo časa ustavljali, slednjič so se pa morali z velikimi izgubami umakniti. Nemške čete so se približale Javorju, ki leži v neposredni bližini črnogorske meje. Kursumlija leži trideset milj južno od Niša, in je skoraj ravno-toliko oddaljeno od Prištine. Nemške in avstrijske čete se nahajajo sedaj najmanj še sto milj južno od Donave. Bolgari so zavzeli skoraj že ves južni del Srbije. Srbi imajo v rokah samo ozek pas ob črnogorski, albanski in grški meji. Zavzetje Javora. Dunaj, Avstrija, 18. novembra. Avstrijski generalni štab je izdal danes sledečo izjavo: Avstrijske čete se približujejo reki Uvae, ki teže severno od Novega Varoša. Naše čete so zavzele Javor. Avstrijci so približujejo prelazu Golja Planina. Solun. Berlin, Nemčija, 18. novembra. Sele danes je dospelo sem iz Soluna poročilo, ki ga je bil sestavil že pred desetimi dnevi neki časnikarski poročevalec. Poročilo se glasi: Takoj, ko pride človek v Solun, ve da je vojna. V pristanišče prihajajo neprestano nevtralne la-dije, ki prinašajo zavezniškim vojakom živila. Vhod v pristanišče čuva bojna ladija, ki ima na sebi francosko Zastavo. Po mestu in po pristanišču je po dnevi in ponoči strašno vrvenje. V neposredni bližini obali so angleške, francoske in italijanske bojne ladije; semtertja je zasidran tudi kak grški torpedni rušilec. Mesto ima še enkrat več prebivalstva, kot ga je imelo pred par tedni. Kamorkoli gre človek. Z zapadnih bojišč. J Nemci poročajo, da so jih skušali Angleži pri Messines presenetiti, kar se pa ni posrečilo. Berlin, Nemčija, 18. novembra. Vojno ministrstvo poroča, da so poskušali včeraj Angleži nenaden napad na nemške postojanke, ki se nahajajo na cesti med Messi-j nes, šest milj južno od Ypres ter Armentieres. Ta naskok se je popolnoma izjalovil. V Argonih so se pripravljali Francozi, da razstrelijo neko mino, kar so pa Nemci še pravočasno zapazili. Nemei so vsled tega zapustili ogroženi zakop.' Pariz, Francija, 18. novembra. V popoldanskem poročilu se poroča o močnem obstreljevanju v gozdu Givencliv. Francozi so obstreljevali nemške postojanke pri Herbecourt. v dolini reke Somme ter nemške zakope pri Autreche, na severnem bregu reke Aisne. V večernem poročilu se glasi, da so se vršili na različnih točkah artilerijski spopadi ter da se vrše iv Argonih minske operacije. Rusi o uspehih. Rusi poročajo, da se je odbilo nemško ofenzivno gibanje južno-zapadno od Olaja. Petrcgrad, Rusija, 18. novembra. — V oficijelnem poročilu se glasi, da se je na cesti proti Mita vi. južno-zapadno od Olaja, u-stavilo nemško ofenzivno gibanje. Na levem bregu reke Stvr, na železniški progi Kovel-Sarnj% se je ustavila ofenziva avstrijskih čet. Komando za Roosevelta? Ottawa, Canada, 18. novembra. V tukajšnjih vojaških in vladnih krogih se pečajo veliko z možnostjo, da bi se pridobila bivšega predsednika Združenih držav, Theodore Roosevelta, kot prostovoljca v canadski armadi. Dasiravno se uradno o tem ničesar ne poroča, se vendar s precej visokega mesta zagotavlja, da bi se Ro ose vel tu zaupalo odlično mesto v canadski armadi, če bi se ponudil v službo. Prevzel bi naj-brže poveljstvo nad eno divizijo. Ideja, da vstopi Roosevelt v ea-nadsko armado, je baje nastala, ko se je mudil prejšnji predsednik v Quebecu, kjer se je sestal s številnimi visokimi canadskimi častniki. Ustavljeno parobrods^vo. London, Anglija, 18. novembra. "Central News" poroča od njeue-ge poročevalca iz Curiha, da se je sklenilo ustaviti ves parobrodni promet med Italijo ter Združeni mi državami, dokler se ne odredi vse potrebno, da se uspešno ustavi delovanje nemških in avstrijskih podmorskih čolnov v Sredozemskem morju. naleti na srbske in maeedonske begunce. O polnoči se zapro vse kavarne. Ponoči hodijo po mestu močne patrulje, ki aretirajo vsakega, ki nima pri sebi potrebne legitimacije. Avstrijci so že v Sandžaku. Dunaj, Avstrija, 18. novembra. Avstrijske čete so zavzele že precejšen del Sandžaka. Srbi so sedaj v taki pasti, da se ne morejo nikamor umakniti. Bolgari zavzeli Bitolj. Berlin, Nemčija, 18. novembra. Mesto Bitolj je v bolgarskih rokah. Bitka se je vršila tri dni neprenehoma, slednjič so se pa morali S*bi umakniti. Plen. ki so gn dobili Bolgari, je precejšen. — V mestu je ostalo tudi veliko srb-skga prebivalstva, katero so spra vili Bolgari na varno. Bolgari so si svesti zmage. Po preteku enega tedna bo vsa Srbija v nemških, avstrijskih in bol-'garskih rokah. Z italijanske fronte. Italijani poročajo o uspehih na višinah severozapadno od mesta Gorice. Pariz, Francija, 18. novembra. Glasom nekega poročila Havas agenture iz Rima je poletel neki avstrijski aeroplan danes zjutraj preko Verone ter vrgel v mesto vee bomb. Neki otrok je bil lahko . poškodovan. Materijalne škode se ni povzročilo nobene. Krog osme ure zjutraj je vrgel neki sovražni aeroplan bombe na Belluno, italijansko mesto, ki leži v mejnem distriktu. Izmed petih bomb. katere se je vrglo, je le ena eksplodirala ter ranila tri o-sebe. V včeraj zvečer objavljenem u-radnem poročilu se poroča o uspehih Italijanov. V poročilu se glasi, da so zavzeli Italijani močno avstrijsko utrdbo na višinah severozapadno od Gorice. V tej u-trdbi se je našlo veliko vojnega materijala. Na kraški visoki planoti se je odbilo avstrijske naskoke ter ujelo 60 mož. Nadalje se je zaplenilo dva strojna topa. V poročilu se glasi tudi, da Avstrijci sistematično uničujejo o-zemlje, katero so zasedle italijanske čete. Svoje obstreljevanje na-merjajo tudi na kraje, v katerih ni nobene italijanske posadke. Važno vojno posvetovanje v Rimu. Rim, Italija, 18. novembra. — Danes popoldne je bil sklican vojni svet italijanskega kabineta. S sejo se bo jutri nadaljevalo. Pričakovati je zelo važnih razvojev. vendar pa se ustavlja vsa poročila, dokler ne bodo končana diplomatična 'p°gajan«ja me<3 za_ vezniki in Grško. Neki poročevalec je baje izvedel, da bo Italija v kratkem napovedala Nemčiji vojno. Potovanje Italijanov v Evropo. Washington, D. C., IS. nov. — Priseljevalna oblast je danes objavila, da se je izza izbruha vojne vrnilo domov 172,875 Italijanov, ki so skoro vsi vstopili v armado. Število Italijanov, ki potujejo domov, se veča od dneva do dneva. — V mesecu novembru bo odpotovalo domov nad 20,000 Italijanov. Omejitev luksusa v Angliji. London, Anglija, 18. novembra. Angleški finančni minister Mc-Kenna je objavil danes v poslanski zbornici, da razmišlja vlada o odredbah, potom katerih bi se o-mejilo konsum luksurijoznih predmetov. Milijonar si je kenčal življenje. Chicago, 111., 18. novembra. — August "W. "VVeegham, 65 let star, oče posestnika Chicago Federal League Club, si je končal danes življenje v stanovanju svojega.sina. Zastrupil se je s plinom. Usta j a v Teheranu. Skowhegan, Me., 18. novembra. Sem je dospelo poročilo, da je bil polkovnik John M. Merrill, vojaški izvedenec perzijske vlade, prisiljen zapustiti Teheran, kjer je izbruhnila ustaja. V Združene države se bo vrnil po sibirski železnici, preko Japonske. SHOD slovenskih slamnikarjev. V nedeljo popoldne, ob 2. uri, se vrši v Astoria Hall, 62 East 4. cesta v New Yorku zborovanje slovenskih slamnikarjev. Ta shod se je sklicalo z namenom, da se pojasni delavcem in delavkam v tej stroki v domačem jeziku pomen organizacije za nadaljni uspešni razvoj v tej stroki. Na zadnjem velikem zborovanju jih je bilo mnogo, ki niso popolnoma razumeli cilja teh shodov. Želeti je, da se vdeleže tega slovenskega shoda vsi slovenski delavci v tej stroki. Torej vsi na shod v nedeljo ob 2. uri popoldne v označeni dvorani. Združene države proti zarotnikom. Zvezna vlada v Washingtonu je pripravljena oprostiti deželo di-namitardov. INVOLVIRANE OSEBE. Nastopilo se bo proti vsakemu, še tako visoko stoječemu. — Akcija justičnega departmenta. Washington, D. C.. IS. nov. — Ameriško industrijo ne bodo še nadalje terorizirali dinamitardi, ki delajo v interesu Nemčije in Avstrije. Ameriških potnih listov I se ne bo se nadale izdajalo, da se zav;truje z njimi nemške špijone. Administracija lioče napraviti red ter spraviti na varno ljudi, ki so se vdeležili hudodelstev proti Zdr. državam in katerih načelnike je iskati v krogih, ki so dajali svoje duševne sile in denar za delovanje teh zarotnikov. To je izraz volje državnega departmenta. kojega potrpežljivost je izčrpana. Po večtednem preiskovanju od strani justičnega in zakladniške-ga departmenta se je nabralo celo kopico dejstev, katera bo uporabila administracija, da oprosti deželo požigalcev ter dinamitar-dov, ki so skušali onemogočiti a-meriško industrijo ter nje promet z zunanjim svetom. Skozi več tednov so nabirali tajni agenti od vlade fakta, katera se bo sedaj predložilo državnemu departmentu. Ker pa kazenski zakon ne zadostuje v tem oziru. se bo uporabilo diplomatične korake, potom katerih se hoče dežela oprostiti ljudi, katerih ne more zapreti v jetnišnice. Uspehi posvetovanja z dr. Gori-čarjem. Washington, D. C., 18. nov. — Po obisku, katerega je napravil včeraj v New Yorku A. Bruce Bie-laski, načelnik preiskovalnega u-rada justičnega departmenta in tekom katerega se je posvetoval z dr. Goričarjem, bivSIm avstrijskim konzulom ter urednikom Rathanom 'Providence Journal', je justieni department prepričan, da ima zadosti evidence, na podlagi katere se lahko prične z zasledovanjem propagande, koje namen je bil kršenje nevtralnosti te dežele ter uganjanje sleparij s potnimi listi. Po posvetovanju, ki se je vršilo danes med Bielaskim ter pomožnim generalnim prav-dnikom Warren-om, se je podalo sledečo ofieijelno izjavo: — Mr. Bielaski, načelnik preiskovalnega urada justičnega departmenta se je vrnil danes zjutraj po obisku v New Yorku. tekom katerega se je posvetoval z urednikom "Providence Journal*' ter dr. Goričarjem. Dočim ne bo mogel dr. Goričar pričati za vsa dejstva, katera se preiskuje, se je vendar dobilo veliko informacij važne narave ^lede aktivnosti avptriiskecra konzula v New Yorku, Nuberja, ter ni govili tovarišev. O posameznostih se ne more sedaj javno razpravljati. Glasom izjave Mr. Bielaski-ja. bo igral dr. Goričar važno ulopro pri zasledovanjih, katera bodo sledila. Med posledice obiska Mr. Bie-laskija v New Yorku se prištev? tudi energično zasledovanje dejstev, katere se je zbralo proti a-meriškemu poročevalcu Archibalds — Dr. Goričar je ponovil napram Bielaskiju svoje obdolžitve, glasom katerih so avstrijski konzulati, pod vodstvom avstrijskega konzula Nuberja ter nemškega poslanika Bernstorffa ščuvali k stavkam v municijskih tovarnah in drugih napravah, v katerih se izdeluje vojni materijal za zaveznike. Nadaljne štiri ladije potopljene? Iz Rima se poroča na "Morning Post", da se je potopilo v zadnjih dnevih štiri nadaljne italijanske parnike. Eksekucija v Utahu, Vso prošnje zasloni, Governer države Utah je odklonil odlog za eksekucijo na smrt obsojenega Killstroma. UMEŠAVANJE WTLSONA. Governer je izjavil, da j3 ime! obsojeni pravičen proces in da odklanja vse umešavanje. Washington, "D. C., 18. nov. — Joseph Hillstrom bo jutri usmr-čen." Governer Pprv iz Utah je poslal danes dolgo brzojavko na predsednika Wilson a. v katr-ri o 1-klanja prošnjo slednjega ^a nomi-loščenje ali odlog izvršitve smrtne kazni ter obenem pojavlja potek cele zadeve. Tz cele brzojavke je razvidno, da je vzel governer /a zlo n.neiša-"v an je predsednika "WiKona. V svoji brzoiav1:! p?-e.vt. r*n je piosil predsednik due Ke:>{-ein-bra za odlog e! i-u ''jo. d • se da šve Tckemu priliko pojasniti zadevo v. pjfrov.-^p stn-lišča. Vsled terra je d orel i I gov r-v ner odlog do 10. oktobra. v\ V na daljnem se r-riteži-je . ki hi mogla rešiti obsojenemu živi j nje. Pabbn n**^ ~ vn I untiEJiU ji'.Vi^ t,/i • i -J ii i i J 1 I* i G L ti ; j .. J POŠTNI TAOJSTEPv, MOSGAN, OBJAVLJA, DA SE JE USTAVILO ODPOŠILJA*?JE PAKETOV V NEMČUO, AVSTRIJO IN OGRSKO, EER K OČE J O PAROBHOD. r-RUŠES SPREJEMATI TEH POŠILJATE V. Pozor, pošilnN;! .i^n? Denarna pošiljatve v Avstrijo bodimo sprejemali kij b vojni z Italijo, pošta gre ncmotljeno preko HOLANDIJS in SKANDINAVIJE. Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v j iižni TIR0LKXI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMCEJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in drage notranje kraje pa posluje poita kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah. Od tukaj se vojakom ne mora denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se posije sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam požljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš in one osebe, kateri se ima izplačati. Cene: K. ? K. $ 5.....80 120.... 1,\r,( 10--------100 J.O________20.15 15--------2 40 140________21.70 20________3.20 l.V________2\?5 25________3.-»O ion________21.Š0 30________4 75 171________2f\36 35.... 5 50 3R0 ... 27.00 40--------6 30 19 1____ 45.... 7.05 200.... 31 00 50--------7.75 y.r>0________3S 75 55.... 8. HO 30O________40.50 60________P. 40 350________P4.25 65________10.15 400________»;•?.( o 70________10.95 4r>0________(•.0.75 75________11.70 500________77.50 80.... 12.50 600________03 fK) 85________13 25 700________108.50 90____ 14.05 800________1 >4.00 100________15.FO 900________lSO.fO 110________17.05 1000____l.r4 (K) Ker se cene sedaj j ako spreminjajo, naj rojaki vedno gledajo na naš oglas. TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y, "SUIS NARODA"' Daiihr.) ^Hr Cwwd «ad p&bU»bed by wwrrBMlc Publishinj? Co. ] (* ccxpcratiocu) ' tf J KK SAKSER Presidaot, IX)UIS BENEDIK, Trearorer. v float of BuMneM of the corporation and ! »idre»»e» of above officers : H r-ortlhiidt Street, Borough of Mac- i hattan, New York City, N. Y. j 'Ml celo leto velja last za Ameriko in Quttkio........................$3.00 ro< teta....................... 1.50 * meato^te^ York........4.00 i pi Kita fZ me&to Mew York ... 2.00 * STrcqxta va&bato...........4.60 { * " "ttTlfU....,........ 2.65 j L' " "Četrti^............1.70 J NARODA" izhaja vsak dan laieenael Oaxtelj in praznikov. " "CIAS' NARODA" ("Voice of the People") x Md tvtry day except Sundavt Holidays. I Sabtcriptiap yearly $8.00. jyaattowjiept ot. mwwot Jcjp! si tr«a popisa iu asobLOtti >e r e yrfbu češejo. ~ tsj «e JHagovoH požirati po — , IBfeney Order. t*rf vpracuembl kraj« naročnikov pro-S» M cam tudi prejinje ^ ■»wii^e naznani, da hitre; v ' QVaemo nsslovnika. Dop^Kito j at vam naredite t« Moov: XitAS NARODA" A CortlaMt St, New York City, Ustavno povelje in obsodba Ameriška sodišča, ki imajo namen nadzorovati izvedbo postav ter gledati na to, da je vsakdo deležen varstva postav, so postala v zadnjem času orodje kapitalističnega zatiranja. Neumestno bi bilo ponavljati posamezna dejstva, s katerimi bi se osvetljevalo to praktiko sodile. Treba pa je zopet in zopet opozoriti delavce na to, da niso sodi "ra v današnjih časih za to. da se varuje slabotne, temveč da bo že dolgo časa orodje za zatiranje mas, 7.a vzdržanje kapitalističnega režima. O novem dokazu za to se poroča iz West Virginije. Zapadna Virginija je, kakor znano, država, v kateri se je pre-mogarskim baronom dosedaj posrečilo preprečiti organiziranje njihovih delavcev. Treba se je namreč spomniti, da so imeli o-klopni železniški vlaki, s kanoni oboroženi avtomobili, s katerimi se jr nastopilo v Coloradu proti stavkujočim delavcem, da je imela tragedija v Lmdlowu svoj izvor v West Virginiji in da se je vse te lepe stvari šele od tam impor-tiralo v Colorado. Bili so premoga rski baroni West Virginije, ki so izumili vse one sramotne odredbe, s katerimi se je nastopilo v Coloradu proti stavkarjem in orodju, katero so našli ti premoga rsk i baroni v državnih oblastih in sodiščih, se je zahvaliti, da so taiuoiiuji premogarji še vedno neorganizirana skupina delavcev, v.a katere je ustavna pravica zborovanja mrtva črka brez življe- nJa- -11 H 11 Kapitalisti Zapadne Virginije sploh ne dovolijo, da bi ^e njih delavci organizirali ter vlada in sodišča skrbe za to, da ostanejo razmere tako kot si jih želijo kapitalisti, brez ozira na ustavo in pravico zborovanja. Seveda, delavci, posebno United Mine Workers imajo svoj interes na tem, da zadobi njih organizacija tudi v West Virginiji živ-ljensko Fravico. Kljub vsem porazom se je vedno zopet odposlalo agitatorje v Zapadno Virginijo, »ioderno poslopje v sredi slov. naselbine, pridemo do za- -r • .rr .'■ •.'- . J Grožnje lorda Derby. London, Anglija. 18. novembra. ,r nekem govoru je izjavil danes' ord Derby, da Jbo morala vlada; azmišljati o prisilnih odredbah, e se ne bodo neoženjeni r.ožki j prostovoljno javili k vojaški sluz-; »;. —_ I MOHORJEVE KNJIGE za leto 1916 |e ucljiti pri g. SVONKO JAKSCHE, 118 Foreland St., Allegheny, Pa. Cena $1.30. - —! • edini slovenski kro ; JAČ V PITTSBURGH-U, PA IN OKOLICI - priporoča rojakom svojo j moderno urejeno I KROJAČMCO, v kateri izcJ?luie lepe in najmodernejše obleke. S spošto^ an jem RUDOLF MESNAR, 5313 Butler St., Pittsburgh, Pa. OGLAS NARAVNA VINA Cenjenim rojakom priporočam »voja iz najboljšega grozdja. 1 Najboljše staro belo vino Rie»-ling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. ! $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče j vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon ! $12.50, 50 galon $22.50. — 100 I proof močan tropinjevec 45/2 gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek ! za vino. — Potovalni agent je ro-|jak M. Žugel. j S spoštovrnjem S. JACKSE, I Ko* 1*1 St. Helena. CaL Kadar jo kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, resralje, godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene vprašate. Uprašanje Vas stane le lic. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike , več vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj. IVPAJK & CO., Ccrestaud*, Pa. Box 328. Nov uzoren pisalni stroj! i ■m*-—. ^ fv -^f j 1 The Sic^vj: Is^hWritJ' JH^^' KUPITE GA SEDAJ! Da, triumf na tem polju je tu! Ravno je prišel — in prišel leta, predno so ga izvedenci pričakovali. Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta idealni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko smo dali svetu prvi vidljivi stroj. Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil sličen novemu Oliver Mislite na tako nežen pritisk, da bi stopinja mačice pritisnila tipke! POZOR! SVARILO! Najnovejše iznaidbe, ka- , Ta krasni Povi pri- tere je opaziti na tem stro- haja po stan ceni. sta-ju kontrolira vse Oliver. ne vec kot zastareli v pri Celo naši prejšni modeli — 5. novim slavni kot so bili — niso . Docim so novi deli Ohver- imeli dvojnega premikača. sra0 pačili večje t ~ o 1 stroske s tem, da smo na- - ™2E tSt pravili konstrukcijo bolj pri- crk in znamenj v mala prsta nnsto leve in desne roke. In ta 1 Odločite se sedaj videti ta vam pusta, da Jih pišete le z umotvor, predno izdate dc- 28 tipkami, najmanjšim šte- l_ar za kak drugi pisalni stroj. vilom na kateremkoli pisal- Če rabite kakega drugega, nem stroju. se prepričajte, koliko več Pisalci na vse druge'stro- stST ta' . , ... " ,, ,, Ce rabite Oliver, je narav- je lahko rabijo Oliver "9 no, da si želite najfinejši takoj ter hitreje in lažje. medel. UfFNTOV NA MNf ZaP°mnitesi, da je ta nojno-V/E1I11U t VU\ UAll. vejši Oliver "9" največja vre !- nost, kar se jo«je kedaj dalo v kakem pisalnem stroju. On ima vse prejšne posebne iznajdbe — vidno pisavo, avtomatični "spacer", 6 in i unče touch ter dodatno poljubni pre-mikač, izmenjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe. Kljub temu pa smo se odločili, da ga prodajamo vsakemu po našem slavnem načrtu — 17 centov na dan. Sedaj si more vsakdo nabaviti ta najboljši pisalni etroj, s slavnim PRINTYPE, ki piše kot tisk. Še danes pišite za vse posameznosti prv^knS? do poznali čuda tega pihalnega stroja. Spoznajte, zakaj se poslužujejo tipisti, delodajalci in privatniki povsod Oliver pisalnega stroja. Odpošljite dopisnico takoj. Nikakih obveznosti. Veselilo ras bo pojasniti vam vse. THE OLIVER TYPEWRITER CO., 310 Broadway, New York, N. Y. Milan Pug-elj: Smrt Andrejca Adamaca. Slika. Zimski večer se je bližal in popoldne je bilo pusto in žalostno. Blizu je bilo nebo. v megli zavito, prihajal je glas izza hriba, zateg- njena, dolpra pesem se je vlekla prei:o polj, daleč v gozdovih zadaj je udarjalo enakomerno. Pefrl.'dal je človek s hriba doli na vas in je mislil, da je pogledal na pokopališče. Stoje grobovi ob de-ni in levi. pol podrte hiše sto-jt-. v vsaki leži mrlič; dolg je in suh in njegov obraz ni prijeten. \';i koneu vasi je stal grob, je s t; i!; \ hiša, je ležal v njej dolg in suh mrlič in njegov obraz je bil neprijeten. Pokrili so ga z belo pt < č. po nji j so ležale cunjc in na obe strnni je bila klop. Tla so bila nmazana iu čisto črna. stene so bde OLiiljene in rjave, od stropa doli je visela tuintam pajčevina. — II.j A n d rejec____ Nn klopi ob peči so sedeli kmet-ji'. kadili so iz kratkih pip in so r pogovarjali o mrliču. — Hej And rejec.... Andre jec it* bil Andrejec.... T?i-kel je flo.š izpod Klanca, po-i. i;il je i/ pipe. '/pustil dim in je nasmehnil. Domislil se je d.d« nazaj, gledal je predse, na (»brazu je bilo veselje. TIr j Andrejec.... Kako sva 1' dila, hodila.... \ j,, je l)Ho na starem. jr>i-basfriu obrazu — menda se je bi7 pomislil na mladost. Daleč iam 7 i coram i, tam je bilo jutro in spomlad in solnce. — Kaj se domisliš. Reza? .... Obrnil se je k vdovi, ki je sedela zraven in je bil njen obraz top in brezizrazen. — No. kaj se domisliš?. ... _ Kaj pa misliš. Jošt?.... Vedela je. kaj je mislil, tudi sama se je bila domislila. Tam za daj za gorami, tam je spomlad in jutro in sije solnce. — minilo je.... Nji' i obraz je bil top in brez izrazni, njene oči so bile sive in mrtve. — Minilo je. . . . <"'<>" je vzel pipo iz ust in je po t< nil 7. roko po obritem licu. Ta kode pride pa mine vse, M i. l«'fa, moška doba — starost pride in smrt. Kakor je zapisano t d:o se zgodi. Živiš in doživiš pri d" jutro in dan in večer in noč in smrt. -Tutri bomo pokopali An-.i m. pojutranjem mene in dru-' dan tebe. Reza.... Kaj pa bo* eakaki na stara leta. če ne smrti ■ ' 'Am boš čakala mladih let, Re za ?. . .. Smrt je za nas.... ,is!iši za seboj ropotanje in po-stoji in se domisli: — Voz je---- < uje se ropotanje. sede popot-n I ' i a kanton in počaka voza. — IVc-aka, voz drdra in pridrdra, in prisede romar, ki je truden. Naj bo tako. ko je božja vo- Tak je bil Andrejec, kakor tisti romar je bil, ki je bil truden in je čakal voza. Ležal je in je čakal in je pričakal. Naj bo tako, ko je božja vo- Prišla je smrt in Andrejec je šel. Nič ni bilo na obrazu ^sti nie bolesti, tako je bilo lice kakor vedno: dolgočasno in neprijetno. —— Kmetje so se domislili, in so-s< d Jure je pljunil po tleh in se j Široko obrisal krog ust. — Tako mi je. Jošt, kakor bi ne bil umrl Andrejec, ampak b» živel. Sel bi bil samo nekam na pot, na Dunaj prodajat kostanj, za eno leto v Ameriko kopat rudo----Pri moji veri. kakor bi ne bil umrl.... I?eza je bila odšla vun in se je vrnila nazaj z žganjem. Dala je najprej Joštu. potem drugim po vrsti. v — Kaj se boš tako grdo drsala. Reza, nikar ne tjoffl neumna. boši avsa. umreti moramo Jošt je pogoltnil, da se je slišalo, in je dal kozarec sosedu. — Ampak žganje sta pa dobro skuhala____ Hej Andrejec, znal je Andrejec.... Reza je natočila sosedu in je: izpil. — Tako-le žganje mi dopade, ki je sladko. Naturno je, ni špirit-i no.... I Oslinil je ustne in se je obrisal z roko. — Na, Jure____poskusi!---- — Kaj boš, Reza, ti bomo vse spili! Kaj boš pa ti imela, avša? Jure se je branil, a Reza je natočila šiloma. — Kadar bo prišlo na to kapljo žganja, bo jako žalostno.... Pij, Jure, en kozarec, dva---- V drugem kotu ob steni so sedela dekleta in zraven so stali fantje. Dekleta so govorila malo,] oči so imela povešene, le včasih je dvignila tainona naenkrat ve-| like in svetle. Fantje so stali pred njimi, klobuke so imeli postrani in na njih velike, svetle krivce. — Kaj si šla preko polja, Ma-rička ?.... Nagajal je fant Jernejec in je bil nasmeh na njegovem obrazu. — Kaj si šla preko polja. Ma-rička? Kaj si gledala za študentom?. ... Maričke je bilo sram; rdeča je bila v liea. zaprla je oči in je zakrila obraz z rokami. Potem so molčali vsi, in tudi ostalih deklet je bilo sram. Zavist je bila ali jeza.... bogvekaj.... — Ali bi ga enkrat.... Poltiho je izpregovoril Jernejec in je stopil na sredo: kakor senca je šinilo po obrazih; bilo je veselje. — Enkrat____ Jernejec je potegnil roke iz žepov in je stisnil pestt.. .. — Kaj pa traplja okrog, senca .... Tiho so stali potem in so pomislili. — Pusti ga, zaprt boš.... Zaprt in sestradan kakor pes.... j Za tako senco je človek kaznovan, pri moji veri. Če bi omlatil mene ali Toneta, ni nič.... Kmeta ni škoda.... Govoril je sosedov France in notem so zopet vsi molčali in mislili. Večer se je bil že storil in po sobi je bilo pol mračno. Slabo je brlela luč pri glavi mrličevi, pod stropom je plavala velika plast tobakovega dima in čudno se je mešal mrtvaški duh z vonjem tobaka in žganja. Gospodinja je stopila k fantom in je natočila žganja. — Kaj ste žejni, fantje?.. .. — To pa smo, mati.... — je rekel France in je prijel za kozarec. — Bog daj zdravje in gospodarju nebesa !.... Sunil je s komolcem Jernejca in *nu je dal kozarec. — Pij, Jernejec, kaj se boš jezil____ Jernejec je pil in molčal. — Potem je ponudila gospodinja dekletom. Sram jih je bilo, povesila so oči in so odmajala z glavami. — Saj boste še bolj lepe, če boste pile----Bolj rdeče boste, punce ____ Pile so po malo in s povešenimi očmi. samo Marička ni marala. — Sedela je na sredi in je gledala v via. Potem so se odprle duri in v sobo je stopil študent. Bil je dolg in suh in na ramah mu je visel oguljen havelok. Odkril se je, popravil je dolge lase in je pokropil mrliča. Nato je stopil h glavi in je odgrnil obraz. Dolgo je gledal vanj in ga je naposled zakril. Tiho je bilo po sobi in vsi so gledali študenta. — Kako je miren !. ... Nasmehnil se je študent in je izpregovoril sam zase. Potem je pogledal po sobi na desno in levo in je šel črez sredo fantov, ki so gledali jezno. Sel je in ni pogledal nobenega in se je ustavil pred Maričko. — Kaj te ni nič strah smrti, Maj*ieka ?. . . . Sklonil se je k njej doli in jo je pobožal po laseh. Maričke je bilo sram, nagnila je glavo čisto doli, zaprla je oči in lica so bila popolnoma temnordeča. — Kaj te je sram, Marička?.... Prijel jo je z obema rokama za glavo in ji dvignil obraz. Liea so bila popolnoma vroča, ustne raz-paljene, oči nalahko zaprte. Potem jo je spustil in je odšel skozi sredo fantov in zaprl duri za seboj. Tolpa fantov se je porinila do ; vrat, Jernejec je hotel vun in so ga potisnili nazaj. Stal je na sredi lin je bil bled kakor zid. i.......................Jfii — Brezverec je.... Nič ne bo iz njega.... Videli boste — nič! Sosed Jure je stresel pepel iz pipe in je pokašljal. — Ni se pokrižal in ni pomolil .... Brezverec.... Jošt je zmajal z glavo in je pocukal soseda Andarja. — Kaj paziš na dekleta, kaj nisi videl, kako jo je prijel študent?____ Andar je popravil klobuk in je udaril po kolenu. -— Sramoto mi dela, sramoto .... Pa ji bom dal, hudirja.... Možje so utihnili in so kadili naprej, zunaj pa je bila noč. Čisto nizko je bilo nebo, komaj se je gibal človek pod njim in mu je bilo tesno v prsih. Črna temna je bila okrog, nikjer ni sijala nobena luč. spale so liiše, v mrtvo | meglo pokopane. Prazna je bila cesta sredi vasi, niso se razloče-j vale sence — vse je bila ena sama. kakor morje ogromna. Noč je bila dolga in pusta. Večnosti je bila podobna. Včasih je udarila ura sredi nje, tolklo je železno kladivo na. veliki zvon, mračno je zvenelo po vasi, odmevalo od holmov, se izgubilo za vrhovi. Potem je utihnilo vse, še plašnejša je bila noč in je bilo še tesnejše v prsih. Popolnoma nizko je že bilo nebo, že je tiščalo na 1 prsi, komaj je bilo še mogoče dihati. — In takrat se je pokazala izza o-\inka luč. In se je približala, in se je ustavil črn voz pred samotno hišo na koncu vasi. Izstopilo je črno opravljeno dekle, velik, črn klobuk na glavi, na rokah svetle, črne rokavice. Menda so bili v hiši začutili voz, duri so se odprle nanagloma. in na prag je stopila gospodinja. Šla je in je pogledala in je spoznala. — No. kaj si ti?____ Svidenje je bilo mrzlo. Gospodinja je odšla po veži naprej, dekle je pa stopilo v sobo. Ozrli so I se vsi. možje so pogledali in fan-|tje, dekleta so se dvignila in so gledala radovedno. Gledalo je vse in je molčalo. Dekle je pokleknilo in tiščalo bel robec na obraz. Črno je bilo napravljena, črn. širok klobuk je bil na glavi, roke v svetlih, črnih rokavicah.... (toš je vzel pipo iz ust in se je nagnil k sosedu. — To je tista.... Andrejec je ni maral, nikoli ni maral slišati o njej---- — Tista je.... — je rekel sosed Jure in se je naslonil nazaj. — Katera ?.... Vprašal je eden tam v kotu, in odgovoril je kmet Andar: — Igralka.... ciganka.... — Vlačuga — je dostavil nekdo poltiho, in možje so bili spet mirni. — Fantje so gledali začudeno, in Jernejec se je domislil in jim je povedal: — Igralka.... Tudi dekleta so cula in so šepetala med seboj. — Igra komedije, skače v kratkem, rdečem krilu, za cesarico je. za grofico, svetla, svilena obleka se vleče za njo. ... Šepetala so dekleta in so gledala tuko. ki je vstala in je šla do mrliča in mu odgrnila obraz. Stecrnila se je do njega, pritisnila je usta na mrličevo čelo in je ihtela. — Oče. oče.... Ihtela je, polglasno je klicala, potem je odšla tresoča se in objokana. Kmalu za njo je prišla gospodinja in se je ustavila pri možeh. — Kje pa je zdaj?____ Juro je stopil bliže in je vprašal. — Ne vem.... saj nisem vprašala .... Gospodinja je dvignila rami in je pogledala proti oknu. — Kadar se zdani se pripelje gospod____ Kmetje so mislili na tujko in niso mogli pozabiti. — Da se ti je ta tako izgubi-la.... Tudi kmet Andar je mislil in ;ii mogel pozabiti. — Saj sin je pa dober sin... . — Božja volja — je rekla gospodinja in je gledala proti oknu. Zunaj se je umikala tema in se je bližalo jutro. Polagoma se je izgubljala, razlezla se je bila svetloba po gosti megli in nebo se je bilo nekoliko dvignilo. Še je manjkalo malo in potem se je videla cesta tja do ovinka in se je pokazal gozd Iz teme in megle tam za holmi. Pastirji so gnali živino po vasi in potem so se izgubili med grapami. Odtu odtam je plaval nelep glas zvonca, še malo se je ( čulo, j)otem je umrlo. Spet je ropotal voz po strmini, . ..-s. _____»i. ; - i potem izza ovinka doli proti vasi in se je ustavil pred prvo hišo. i Na prag je prihitela gospodinja j in je pozdravila. Stopil je iz voza dolg in suh duhovnik, v dolgi čr-ni suknji, ovratnik dvignen in v rokah svetločrn kovčeg. Šel je v sobo in je pokleknil in je molil. Dolgo je molil in pobožno, potem je vstal in je molče pokropil. V sobi je bilo čisto tiho: mož.ie in kmetje so bili sneli klobuke in so jih mečkali nerodno po rokah. Čakali so in so mislili, da bo stopil k njim gospod in bo rekel lepo besedo. Čakali so in niso dočakali. Duhovnik je odšel, na nobeno stran ni pogledal in je zaprl duri za seboj. — Lep gospod je.... — je re kel Goš in je del klobuk nazaj na glavo. — Dobro bo gospodinji, ko imajo gospoda.... Zunaj je srečal duhovnik sestro in se je začudil. — Kaj Še veš za dom, Karli-na ?____ Začudil se je in je šel mimo in potem vun na cesto in proti cerkvi --- Zdanilo se je popolnoma in meg-Ja se je razkadila. Samo še tuintam v samotni grapi je ležala, po gozdu je bila zamotana se med drevjem in se je trgala in izmota vala kosoma. Tam visoko na gori je pel pastir, žalostno in zateg-njeno je pel. in se je vleklo po dolini kakor tožba. Na južni strani so se raztrgali oblaki in se je po I kazala modra lisa. Svetla je bila. j tam za meglami in za oblaki je si-! jalo solnce kakor sije na spomlad, i ko je nebo silno daleč in hrepene-j [ije visoko do zvezd. V sobi so se dvignili možje, po-kropili so po vrsti in so odšli; za njimi so šla dekleta, naglo so ste kla mimo fantov, oči povešenih in lic zardelih. Tekla so po eest: proti vasi, za njimi so šli visok: fantje, roke v žepih, klobuke po strani in krivce za trakovi. — Marička, čakaj !. . .. Bil je Jernejec. ki je klical in se je čudno smejal. — Vrag vze mi študenta.... — je rekel in j« potegnil klobuk na oči. Tako mu je bilo pri srcu kakor še nikoli prej---- ! Tisti dan se ni pokazalo solnce ' pust je bil in dolgočasen, popol : dne so prišle megle in so legle pr celi krajini. Tuintam je šel pre ko ceste kmet, stopil v hlev in j< izginil za durmi. Po poljih so le tale vrane, razni divji ptiči so le 1 tali nad njivami in so odurno kri čali. Tam v šumi so sekali kmetje drva, udarci sekir so odmevali na okoli; včasih je padlo deblo s silne I močjo. Visoka in debela bukev je j padla tuintam, včasih gaber — ' dolg in rogovilast--— Tisto popoldne so pokopali Andrejca Adamaca. Krsta je bila črno pobarvana, na vsako stran zlat in velik angel, na sredi dolg, zlat križ. Za krsto je šla vdova v črni ruti in z njo duhovnik. Visok klobuk je imel na glavi in zato je bil še bolj tenek in še daljši. V obraz je bil bled, oči so bile brezizrazne in blede kakor megla, ki je ležala okoli. Vdova je držala v roki pisan robec in njen obraz je bil trd in sirov. Vse poteze so bile moške samo v očeh so stale solze; kipoma jo je obšla včasih žalost in je pritisnila robec na usta. Za njima je šla tujka, napravljena v črno na glavi širok. Črn klobuk in na rokah svetločrne rokavice. Tresla se je vso pot, robec Je tiščala na obraz in je polglasno jokala.... Potem so šli vaščanje vsi po vrsti : možje, žene dekleta, fantje in vmes tuintam otroci. Molili so kakor romarji in žalostno se je glasilo po vasi. Prišli so na pokopališče in so pokopali Andrejca. Vdova je vrgla grudo zemlje na krsto in je brisala z robcem oči, tujka je jokala na ves glas, sedla je na od-kopano zemljo, da je bilo blatno in umazano vse njeno krilo. In tudi duhovnik je imel rosne oči. Globoko dol'je upognil glavo, ta ko je bil videti oddaleč, kakor bi bil zlomljen. Ljudje so se razšli počasi, študent je stal na cesti in je čakal deklet. Pričakal je in je stopil k MariČki in je šel z njo do doma. — Pri moji veri---- Zadaj je bil Jernejec, daleč zadaj, in njegove pest so bile trde kakor od kamena. Gledal je tja naprej, ustnice so bile zaprte, tesno stisnjeni so bili beli zobje____ — Pri moji veri... . Že je bila skoro noč, Jernejec pa je stal na cesti in je čakal. In potem je prišel študent, naravnost od Maričke je prišel in je pogledal Jernejca in se je ustavil. — Kaj si ti, Jernejček?.... Pre- ... < . . ............ sneto si zrastel, veš kaj, Jernej-. ček____Saj si kar imeniten fant! j Smejal se je in je šel mimo; in je pogledal nazaj, in je izginil sredi megle.___ t Prihodnjost ženstva. Vojna je marsikaj razgrnila in razbila mnogo nazorov in predsodkov. Razpadlo je tudi doslej malone da splošno veljavno mnenje o stališču ženstva v človeški družbi. Odkar je vojna, se nič več ne sliši, da bi to ali ono delo ali stremljenje ne bilo za ženske 'primerno.' Ženske služijo v mnogih bolnicah kot vojaške zdravnice. Nastavljene so za sprevodnice. vodijo kupčije in celo tovarne, služijo kot šoferke in pismonoše ter izdeljujejo celo muuieijo. Na Angleškem so se tudi že oglasile za službo z orožjem in je mnogo Angležev, ki so tej misli ' lonjeni češ, da se je v burski \ i že pokazalo, da so ženske i ..o tako dobre za boj. kakor moški. Iu v nemškem državnem zboru je minister Delbrueek brez ovinkov priznal, da si je ženstvo v gospodarskih strelskih jarkih pridobilo nevenljivih zaslug za vojno. Na take misli pride človek pri čita-nju knjige "Ženstvo in delo". — Ta knjiga je spisana v angleškem .jeziku, a velja za vse narode. Pisateljica popisuje najprej zgodovino, kako je ženstvo prišlo ob pravico do dela. V starih časih je bil mož vedno v vojni; v vojni z ljudmi in z živalimi. Vse drugo je opravila žena. Ta je pridelovala in pripravljala hrano, izdelovala obleko, zgradila hišo. mlela žito ter iskala in pripravljala zdravilna zelišča. Bila je žena in mati. gospodinja in delavka, zdravnica in svečeniea. V vsem je žena po magala možu in le vsled te pomoči ^e je Človeštvo razvilo in se povzdignilo iz prvotnih živalskih razmer. Toda prišel je čas, ko moški niso več hodili samo na vojno in na lov. nego so vzeli ženi iz rok plug in motiko. sekiro in mlinski kamen in so počasi potisnili ženo v hišo. Se je pekla kruh in varila pivo, tkala in šivala, a čez stolet-l*a se je tudi to predrugačilo. Človeški um je ustvaril stroj. Kakor ie mož vzel ženi iz rok delo. tako ie stroj vzel možu delo iz rok. — Kjer je prej bilo treba sto rok za kako delo. zadostuje danes dve. Stroj je začel izdelovati tudi vsi oolno tega, kar so prej izdelovale ženske roke in stroj ne uspeval foliko bolj. ker je izdeloval bolje hitreje in ceneje kakor ženska roka. Mož. ki ni hotel lakote umreti. je moral poiskati drugo delo. katerega ne more opravljati stroj, ženski pa tega ni bilo treba, deloma ker je oče ali mož ali brat zanji skrbel, deloma ker je bilo za vsako delo še' preveč moških na razpolaganje. Tako se je tekom tisočletij obrnile razmere. — Kako bo v prihodnjost i. Novi izumi preurejajo svet. Čedalje manj se potrebujejo v življenju moške-ra telesnega dela, čedalje več pa duševnega. Zato zahteva ženstvo da se mu da pravica do iste izobrazbe in tisto svobodo in pravico do služb in zaslužkov, kakor jih imajo moški. Izobrazba bo ženstvu omogočila, da bo moglo opravljati vsa duševna dela, ki jih zdaj opravljajo moški. V omenjeni knjigi je rečeno: Na našem svetu ni nobena uredba in nobena stvar več taka, kakor je bila nekdaj. Vse stvari in vse uredbe so dobile novo obliko in vsled tega mora tudi ženstvo postati popolnoma ravnopravno z moškimi, ravnopravno tudi glede izobrazbe in dela. — Vojna je milijonom ljudi, moškim in ženskam, odprla oči in jim pokazala, da so razmere na svetu vse prej. kakor dobre. Nihče več ne dvomi, da so neizogibne temeljite premembe in da se zanesljivo začno, čim preneha sedanji vihar. Ženske plačujejo v vojni največ, ker so darovale svoje otroke in svoje može in zato zahtevajo za prihodnjost. da bodo imele tudi one besedo pri sklepanju miru in pri napovedbi vojne. Sedanji svet, pravi rečena knji ga, se nam ženskam ne dopade in če ga nečete premeniti, naj raje izumrje človeški rod. Grški časnikarji so od vojne službe oproščeni. Grška vlada je sklenila, da rednim članom redakcij dnevnih listov ni treba pod orožje z ozirom na važno funkcijo, ki jo izvršuje časopisje v vojnem času. Vsled. te odredbe je oproščenih v Atenah o-krog 300 urednikov, povečini rezervnih častnikov. Slovens ko katoliško ®===® podp. društvo ^S^ svete Barbare E ==4 ZA ZEDINJENE DRŽAVE|SEVERNE;AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v^državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Wlllock, Pa. L podpredsednik: KAROL Z ALAR, Box &47, Forest City, Pa. II. podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Bos S35, Rock Springs, Wyo. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZAT.AR. 1004 North Chicago St., Jollet, TU VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 Chicago St., Jollet. ILL NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hf tfleld St.. Pittsburgh. Pa. L nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City, Pa II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemangh, Pa. HL nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kant. L porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kans. H. porotnik: MIHAEL KLOPClC, 628 Davson Ave.. R. F. D. 1, @r««n-fleld, Detroit, Mich UPRAVNI ODBOR: PredaediJk: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2. Box 11^4. Bridgeport, O L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. LL upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, I1L Dopisi naj ae pošiljajo L tajniku Iv »a Telban. P. O. Box 707, Forest Cltj, Penna. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." Rad bi izvedel, kje se nahaja moja sestra MARIJA VOXClNA, rojena Primožič v vasi Podple-če št. 9 nad Škofjo Loko. Cul sem, da se nahaja nekje v Brooklynii, X. Y. Prosim cenj. rojake, če kdo ve, da mi javi, ali naj se pa sama oglasi, ker poročati jj imam več važnosti iz starega kraja, posebno o bratovi smrti. — Frank Primožieh, R. D. 2. Box 96, Bridgeport. O. (17-19—11) NAZNANILO. Vsem onim rojakom, ki so se odzvali na moj oglas v Glas Naroda, naznanjam, da je pošta začasno prekinila prevzemati paketno pošto za Avstrijo. Torej počakajte, da se zopet odpre in javil bom v listu. Onim, ki so mi poslali denar za preskrbitev živil, bom pa vrnil z obratno pošto. S spoštovanjem Ludwig Benedik. Box 1163, New York. N. Y. (17-19—11) Kje je VINKO K LEŠNIK ? Njegova mati Katarina lvleŠnik iz Zaloga, pošta D. M. v Polju, poizveduje pri meni za njegov naslov. Ako ima še kaj otroške ljubezni do svoje matere, naj ji piše in jo gmotno podpira, ker ona je stara in reva brez pomoči. - Frank Pogačnik. Box 177, Oregon City, Ore. (17-19-11) Rad bi izvedel za naslov svojih dveh prijateljev FRANKA LIPOVEC, podomače Brus, in JOHNA LIPOVEC, podomače Mežnarjev, oba doma iz Babne-ga polja pri Ložu. Pred tremi meseci sta bila v državi Michigan. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi, ali naj se pa sama oglasita. — Vinko Poje, Box 20. Czar. AV. Va. (17-19—11)_ JfJJl XAlTOfNOO, kateri so pooblaščeni pobirati naro* alno ni "Glas Naroda" ln knjige, ki cor tudi >a vse arcg* t našo stroke «padajoče posle: Jessy IM Ark. ta okolic*: Mlchae Clrar. §ss Fraadae«, C*L: Jakob Lovila Denver. Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Cole.: Jerry Jamnik. PaeHe, Celo.: Peter CuUg, J. M Boj ta. Frank Janeah In John Germ. Salida, Colo, in okolica: Lools Oo steUo (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saftlch. Clinton, Ind.: Lambert Bolakar Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Woodward, la in okolico: Lnkaa Podbregar. Aurora, HL: Jernej B. Verbii. Ogleahy, HL: Math. Hribernik. Chicago, HL: Frank Jurjovee, Depne, HL: Dan. Badovinae. Ia Salle, DL: Mat. Komp. Mlet, DL: Frank Laurlch, John Ea letel in Frank Bamblch. Maenl* Kana.: John Stal«. Wankecaa. DL: Frank Petkovlek la Math. Ogrin. Be. Chicago, DLI Frank Genu la Rudolf PoSek. Bprlagfleld, HL: Matija Barbori« Wrmtmtm, Kana. la okolica: Frank Haftor. Kana. ta ekeBea: Marti* Cainme«, Mick. hs ekoUea: Paro) malta ln M. F, Kctoa, «uuu»ttqne* eilcfa. trn eaeueai a. Kotalan. b-e. Sanj«, tflcM. Li o^eliea; m. l>, IJkOTi i. tnrar*. tHaa.: Jecip tfnaflna Chisholm, Minn.: K. Zgone, Jako* Petriob in Frank Žagar. frclatn, Mina.: Joseph Sbarabon. Sly, Minn, in okolica: Ivan Gonls, M. L. Kapsch, Jos. J Peske! in Lotil« M. PeruSek. £r?2etk, Min.: Jurij JCotse. Gilbert, Minn, in okolica: L. VantL Hikfelng, Minn.: Ivan PouSs. Kitzville, Minn, in okolico: Jo« Adamich. Nashwank, Minn.: Geo. tfatirlm. Virginia, Minn.: Frank Hrovatie*, Si. Louig, Mo.: Mike Grabrian. Aidridjc, Mont.: Gregor Zobee. Great Falls, Mont.: Math. Urlei, t*08 N. Btb Ave. Red Lodge, Mont.: J. Koprivgek. Roundup. Mont.: Tomaž Paulln. Little Falls, N. X.: •Frank liregorka. rieveland. Ohio: /rank 8«fc*er J. Marinčič, Chas. Karlinger, Jakob Res-nik in John Trostor. uarfecriea, u. m ekellea: Alois Ba- ant, Bridgeport, O.: Frank Gočeva™ Collinwood, O.: Math. Slapnik. Lorain, Ohio la okoliea; John Kua-4e 1735 B. 33. St YasasKtan. O.S Ant. Kikelj. Oregon Cit7, Oreg.: M. Jcstia. AUcgkcay, Pa. In ekoUea: M. Kla--leh Bessemer, Fa.: LodIs Hribar, Sraddock, Pa.: Ivan Germ. Brldgeville, Pa.: Rudolf PleterSeE. Bet dine. Pa. Ia okolica: John ~K.tr-«iinik. CcBcmangls, Pa.: Ivan Pajk. j flaiidee. Pa.: Anton Jerlna. i Canonsbnrg, Pa.: John Koklieh. Bronghtoa, Pat. ia okoliea: A. Dtas-Bar. Darragh, Pa.' Dragutin Slavil. Dnnlo. Pa. In okolico: Josip Snbor. Export, Pa in okoliea: Frank Trebeč. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Ft, Lieben. r«reP. Pa. I Antoa V a lea tin IIL Fitz Henry, Pa.: F. Gottlicher. Greensburg Pa. in okolica: Joseph Novak. Irwia, Pa. ia okoliea: Frank Dem-tar Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc. Meadow Lands, Pa.: Georjr Sehnlta* Monessen, Pa.: Math. Klkelj. Wooa Boa, Pa. In okoliea: IYu| Maček. Plttoaargk, Pa.1 Ignaelj PodvaaalQi Tgnaa Hagiste?, Z. Jaki« Ii U, 1 di vlažnosti zopet odpadlo. Tla so * bila strohnela, po potili so se ka- » zale luknje, ki so dajale mišim i prost vhod v "sobo". Strop je bil 1 razpokan in tuintam so se videli ' tramovi in bičje, po kotih so se ka- > zali popravki različnih zidarjev. ' Velika bela peč je stala v kotu. . in ded Balent jo je mašil nepre- 1 sta no zdaj z malto zdaj s testom, .i Hot.-i m' je vedno greti pri nji, a •■ če so zakurili, se je kadilo po "so- ' bi", da je Balenta posilil kašelj. -solze so mu prišle v oči. pipo je f moral vzeti i/, ust in odpreti okno f i:i vrata, da je šel dim vun, in je J bilo potem še bolj mrzlo. "Ta nesrečna pee me bo umori- ] la\ je tožil vedno starec. Teta ! Marieka pa sama ni vedela, ali bi kurila ali pustila kar tako. Nika- ; kor ni bilo prav, kakor je naredila. t e je bil mraz. je sedel ded 1 Balent pri peči in mrmljal sam . pri sebi.... 1 4'Zakurila bi.... " In je tiščal k . peči, tako da je on peč grel, ne peč njega, a po stari navadi je mislil, tla bo gorkeje, če se le pri peči tišči. Ob njem je ležala stara harmonika in naslanjal se je na-nji> kot na svojo edino družico v življenju. "Saj sem ti dal groš za drva!" se je rrzjezil čez čas. "Saj bom zakurila", se je o-glasila teta Marieka in začela pi-iiati v trske, da bi se razgorele. Pa je bilo naenkrat vse v dimu. Ded Balent pa je počasi vstal in začel potrpežljivo mazati peč, a pomagalo ni nič. Ko je za^iazal na enem kraju, je vdaril dim na drugem iz pe« i in pri vratieah se je kadilo kot iz dimnika. Srdito je sedel ded Balent zopet k peči. "Saj ne vleče*,' se je jezila Maric ka. "Pa pusti, vraga starega, razbitega'. je zagodrtijal ded Balent. In fo se je ponavljalo dan za dnem vsako zimo. že celo večnost let. — "Preselil se bom, pa bo", je sklenil vsako zimo ded Balent — a prešla je zima in vse je bilo zopet dobro. In ko se je zopet začela. je rekel: Bomo že prebili, kaj hočemo, denarja ni. pa si pomaga, če si mo- C'e je pa teta Marička silila, da -bi se preselili, je takoj vzrojil: j "Po pojdi, zame je dobro tu. S i čim bom pa plačal!....' ] In tako so živeli, ded Balent, ] teta Marička in Zalka z njima. |1 Na desno njihovega stanovanja 1 je stanoval star čevljar, na levo 1 pa krojač. Čevljar je imel dvoje 1 pomagačev in veliko družino. Dan 1 za dnem nI bilo slišati drugega kot i nabijanje čevljarskih kladivov, 1 jok otrok, zdajpazdaj kaka nepri-! jazna beseda, če je čevljarka vpi- J j la nad jokajočimi otroki, in le red-j kokdaj žvižganje brezskrbnih po- < inagačev, ki sta si med delom s j pesmijo kratila dolgčas in vmes j nabijala s kladivi v taktu pesmi.. !• Od druge strani se je pa slišalo dr-'-dranje starega krojačevega stroja . in drugega nič. To drdranje je bi- ; lo tako enakomerno, pusto, brez- , Izrazno. Privadili so se vsemu, da , skoraj niti slišali niso. kdaj so jokali otroci, kdaj je vpila čevljarjev«: žena. kdaj sta nabijala poli agača in kdaj žvižgala, niti kdaj je nehal krojačev stroj s svojim dolgočasnim drdranjem. Po dvorišču so vpili otroci različnih družin. raztrgani, umazani, v samih srajcah, ali poloblečeni. Igrali so se nekaj časa. spopadli se za ka-! ko malenkost in hiteli vsak k svo-i .jI materi tožit. Priletele so sku-1 pa j ženske, vsaka iz svojega sta-J novanja, ta z metlo, druga s ška-' fom, tretja s kakimi cunjami. In začel se je prepir, kdo je kriv, in vsaka je drugi vpila: — Ti daj svojim otrokom strah — in druga je že kričala, da imajo njeni otro-ei dovolj strahu, da naj ona svo-j jim da strah., začele so se zmerjati, pljuvale so druga drugi pred noge, dajale si različne nesramne priimke, grozile druga drugi s tožbo. mahale druga proti drugi s svojimi rečmi, ta z metlo, druga s škafom, tretja s cunjami.... in sosede so letele vkup, točile vodo na dvorišču in se smejale njihovemu prepiru, dokler niso babe navsezadnje skočile druga drugi I v lase. da so prišli možje in jih spravili v hišo, odkoder so še vedno pretile, zmerjale in vpile — ali pa je prišel celo redar in naredil mir. Otroci so jokali okoli mater, držali se za njih krila, grdo, spod-i 'molato gledali na nasprotnice in , kazali jezike in delali zijala. Ta-i ke komedije so se vršile celo leto na dvorišču. Sosede so se zopet . sprijaznile, takoj ko so prvič skupaj vodo točile. Nekaj časa je bil . mir, otroci so se zopet igrali, vlačili svoje igrače po dvorišču, dro-, bili bel kruh v rokah — in črez t par dni se je ponovilo isto. Tako je bilo v tisti hiši. Včasih pa je bilo zelo prijetno - in mirno. Muzikantje so igrali. - Ded Balent je godel na harmoni- - ko, teta Marieka je spremljevala na na staro kitaro, in Zalka >, drobila na tamburieo. Čudno le- - po je bilo vselej. Krojač je usta- I I ni čevljarjeva žena napodila zo- i pet na stol. da so začeli šivati in s nabijati s kladivi. Otroci so se i zbrali pred vratmi in gledali sko-1 zi vrata v 4'sobo" in poslušali, tu- 1 intam pa so že poskušali plesati, t A le malo časa je bilo tako lepo. ? Naveličali so se poslušati, naredi- : li so krog in se vrteli z vpitjem in \ kričanjem, dokler se ni ta ali oni ; pobil ob kamen; začel se je jok ] in zopet prepir---- Naj posluša- ] jo ali ne! Culi so čevljarjevo že- , no, ko je kričala: | ''Kaj boste poslušali, lenuhi! . Ti lahko, ko brez dela žive. a nam : je treba delati, nimamo časa za ta- 1 ke neumnosti. Alo, delajte, še kro- 1 pa si ne zaslužite vsi trije----"|S In začelo se je nabijanje kladivov < in na drugi strani drdranje kroja- < čevega stropa. j t Ded Balent pa je rekel: jI | "Začni, Zalka, 'Na Gorenj- « skem'...." J ' In Zalka je začela lepo, nežno ? na tamburieo, teta Marička je pri-^ tisnila na kitaro in ded Balent je j t pritegnil s harmoniko. In igrali jI so. kot da se ne morejo na si i sati > tistih lepih glasov, ki so tako čud- > no odmevali po prostoru med štirimi razdrapanimi stenami, kot da i so samo zanje, zaprti celemu .-.ve- ] tu. lil ded Balent se je vselej oži- 1 vil in začel zadnjo kitico prepeva* i ti s starim, neprijetnim glasom. ] in teta Marija je poskusila svoj 1 nekdaj baje lepi alt in pela sta i duet v soglasju s svojimi inštru- i nicnti. Zdelo se ji je. da ni pevka. . in nikdar ni pela. In ko so konča- ] li, je potegnil na koncu ded Ba- 1 letnt še parkrat s harmoniko, kot 1 je bila to njegova navada, menda ; že kar je znal gosti, in teta je po- 1 tegnila s palcem črez vseh pet 1 strun kitare, da je njihov odmev 1 čudno soglašal z basovi hreščeče i harmonike. Zalka pa je položila tamburieo v naročje in se navadno zamislila v lepo pesem, ki so jo doigrali. Teta po jo je oštela: j "Vsi, kar jih je bilo naše rodo-vine". je rekla, "smo bili pevci. Kaka pevka je bila tvoja mati! Ti pa nič, kot bi imela ribji glas. Lahko bi se kaj naučila: človeku vse prav pride, kar zna. Mene je to preživelo, Balenta tudi, pa tebe bo tudi, kaj misliš, da bodo knezi prišli pote?" i Zalki je bilo hudo. Mati, pravijo. je bila pevka, ona pa nič. "Kaj pa oče?" je vprašala nekoč. j Teta Marička je čudno pogledala in jezno odgovorila: "Oče. kaj oče. Lump je bil. kot so vsi taki. Pil je — kaj bo pel. Je že pel; pa še lep bas je imel, ampak kako je on igral! Kar gledali so ga. Vsi so rekli, da je ciganskega rodu. ker tako zna, pa menda ni bil; zato jo je premotil. V gledišču in pri koncertih, povsod je igral solo, da so človeku solze prišle v oči. ko ga je poslušal." Zalka je molčala in mislila, kako je igral oče. Ded Balent, je vzel zopet pipo v usta. naslonil se na harmoniko in se zamislil; govoril je polglasno in včasih prikimal z glavo. Teta Marička je šla v kuhinjo, začulo se je ropotanje z re-jnami in posodami, vmes pa nejevoljno godrnjanje. Zalka si je pa 'zaigrala polglasno na tamburieo.. J Kar je pomnila, je bilo tako... . 'Spominjala se je: ko je bila še majhna, je vedno hodila s teto Maričko okoli po vežah in po gostilnah in sta igrali. Teta Marička je bila vedno enaka; kar jo je poznala, se ni še nič postarala, kot j da leta več ne morejo ukloniti njene polgrbaste postave, kot da je bila že od nekdaj stara. Njen o- braz je bil nagubančen v velike gube, lase je imela spletene po starem okoli glave in tudi nji jih je vedno tako spletala, dasi ni imela skoraj nobena tako. Ni si mogla skoraj misliti stare ženske drugačne kakor take, kot je teta Marička. | Povsod so jo poznali. Vedela je dobro, kje je njen prostor v vsaki gostilni. Prišli sta, sedli sta za 1 vrata na klop, Zalka je začela na tamburieo pesem, ki jo je teta že > pred vratmi zapovedala. in potem ' je teta vmes brenkala na kitaro. 1 Če so bili gostje zadovoljni, je za-' povedala teta še drugo pesem, in * ko sta doigrali, je šla Zalka od t mize do mize, pobirala krajcarje " v mal krožnik, in teta jo je spremil ljala z očmi. In ko se je vrnila, je " pogledala teta na krožnik; če je " bilo mnogo, sta navrgli še eno, če ! pa ne, sta odšli v drugo gostilno in ponavljalo se je isto eel večer ■do polnoči, leto in zimo. Teta Ma- > rička je nenavadno visoko cenila • svoj glas. Pripovedovala je vedno, - da ko je bila mlada, je pela na ko-i ru. in da so prihajali'grofje in ba-■■ roni takrat k maši, da so njo sli- - sali. Vsi so trdili, da take pevke - še ni so slišali — je pravila.'Zato i ifi fifi rtriai daititefati zaiH* I ...... I s svojim starim, neprijetnim gla-] som in spremljala pesem na kita- ^ ro. Zalka takrat ni smela igrati. 1 1 "Ni lepo, se ne ujema", je re- t kla teta Marička. "tamburica ni- e ma pravega glasu. Nobene stvari ^ se nisi mogla naučiti: peti ne znaš, ^ samo tisto tamburieo drgneš", je 1 godrnjala. Zalka je videla, kako j so se teti Marički smejali gostje, č kadar je zapela na ves glas, hoteč č pokazati moč in lepoto celega svo- 1 jega glasu. Ni se starka zavedala, I 'tla njen glas ni več lep. Gledala J je kvišku in nenavadno na dolgo zategovala glasove, kakor je Zal-' ka slišala nekoč pod neko visoko 1 hišo. Cul se je klavir v prvem nad-,"* strop ju, zraven pa je pel ženski e glas, lepo. lepo. da je Zalka kar v 'obstala. Tudi teta je hotela men-j da tako. a vsi so se smejali, in Zal- P jke je bilo sram. pa si ni upala te- e ga povedati teti Marički. Pogosto s j so ji med smehom ploskali; Zalki 1 se je zdelo, da se norčujejo, teta I Marička pa je vzela zares, prikla-'l jiijala se je in včasih celo ponovi-(t jla pesem, na kar pa niso več plo-!s skali, če niso bili pijani. Tako je t spoznala Zalka. * Včasih se je spomnila, si ji po-.< nujali pijače, a nji se je gnusila,* pijača, in ni mogla razumeti, da 1 ljudje kadijo, pijo vino, pivo. žga- I nje, ko je vse to grenko, kislo, ne- t prijetno, slabše od vode, in ko ima j1 vendar slaščičarnar take lepe stva- 1 ri naprodaj iz samega sladkorja, h medu in smetane. No. dajali so,^ ji tudi žemelj in dajali krajcarje,5 posebej zanjo, a vse je spravila .i teta Marieka v svoj košek in zju-i* traj so snedli skupaj Včasih so zahtevali, naj samo Zalka zaigra' brez spremijevanja kitare, a te-j ta ni pustila vselej; le kadar jo! . kdo posebej plačal, se je teta jez-! no odmaknila in rekla : (Pride še.) Raznoterosti, Japonske topove in japonsko mu-nicijo bo plačala Rusija kakor poroča "Pester Lloyd" s tem, da bo prepustila Japonski vzhodnoazijski otok Sahalin. Ogrska vlada plačuje svojim uradnikom že zdaj draginjske dohodke, a ker je spoznala, da jim ni več mogoče izhajati, bo v prihodnjem zasedanju drž. zborat ki bo koncem meseca novembra, predlagala izdatno povišanje draginjskih doklad. Veliki parnik se je nasnkal. nasproti svetilniku Sv. Sebastija-na pri Cadixu. Vsled megle ni mogoče določiti narodnosti parnika. Sodi pa se. da je bil italijanski. Mast v Budimpešti. Celo v Budimpešti "se je mast precej podražila. Vsled tega je policija odredila, da je pri vseh mesarjih, prodajalcih in trgovcih z j živili izvršiti natančne hišne preiskave in kjer se bodo našle čez potrebo vePke zalog,( tako, da je! vidno, da se namenoma zadržuje-! jo, se bo proti dotičnikom uvedlo kazensko postopanje. Vlom v grajščino nekdanje presto-lonaslednice. Te dni se je zgodil vlom v grajščino nekdanje nadvojvodinje in prestolonasledniee Štefanije sedanje grofice Lonyay. Tatovi so odnesli za 20,000 kron dragocenosti. V Požunu so zaprli nekega Ma-tvaska. ki je bil še pred kratkim uslužbenec na neki štajerski graj- ščini. [ i . Dunajski avtomobil brez pnevmatike. Dunajski magistrat je odredil. > da morajo vsi privatni avtomobili oddati svoje pnevmatike. Izvzeti L so le avtomobili uradov, rešilnih l društev, gasilnih društev in fija-„ kerskih podjetij. Ti avtomobilski j fijakerji (avtotaksi) smejo sicer obdržati svoje pnevmatike, novih pa ne dobijo več. Avtomobili bo-1 do torej z dunajskih ulje kmalu iz-l ginili. List, ki prinaša samo šaljive in lažnjive vesti. s V Parizu je začel izhajati šaljiv B list pod naslovom "Le canard en 3 cliaine") ("Raca v verigah"). Na t. čelu lista izjavlja uredništvo, da _ bo prinašal samo šaljive in lažnji-j ve vesti. Prinašal bo vesti, ki so ^absolutna laž: "Zadostuje nam . istina, katero nam prinašajo naši .{dnevniki, mi se hočemo lagati. Yi _ ta namen smo sklenili dogovor z e dopisnim uradom, da nam pošilja o vše laži celega sveta. — Tako pra-t V1 v SVOiem programu- Umrl je j r Carigradu 56 let Osmaii Maskar >aša Cengič, vnuk glavnega juna- z ca znamenite Mažuraničeve pes- 3 lit ve 'Smrt Smajl-age Čengiča'b Vlaekar paša se je še kot mladenič t ideležil vstaje v Bosni in zlasti p )itke v Jajcih, a pozneje se je spri- t aznil z okupacijo in bil celo nekaj I lasa v službi pri bosanski upravi, v lokler se ni preselil v Carigrad, s ^ njim je izumrl njegov rod. Za- s nistil je velika posestva v Bosni. I Strašni prizori iz Reimsa. ( Prusko vojno ministrstvo objav-ja podrobnosti, iz katerih je razvidno, da je bilo obstreljevanje loma v Reimsu opravičeno vsled : ro jaških francoskih odredb. Na s •erkvenem stolpu je bil poleg pra-'i jorja z rdečim križem telefon, I •lektrična napeljava, vojaške po- ^ itelje. Kakor je izjavil vikar Pri-1 i lellage, ki je padel v francosko' i •jetništvo, je bilo v katedrali nad ji UlO nemških ranjencev, ko je bila l a zadeta od nemške artilerije 19. septembra 1914. Ogenj je planil s ramovja na slamnate postelje ra-ijencev, ki so se hitro rešili na lvorišče. Ko so straže zaprle vra-j a, za katerimi je bilo še 100 ra-|j ljeneev v vdušljivem dimu, se je l ^osrečilo italijanskim duhovnikom, la so odprli vrata. Ko so prišli j' ranjenci ven. jih je sodrga na- i ladla s pestmi, palicami in s sn- j j ranjeni z nogami. Vojaštvo je ^ rdrlo na dvorišče in je streljalo kar na slepo na ljudi, mnogo jih I je bilo ranjenih. Kar jih je po-tem še ostalo, so jih speludi ven n sodrga j«1 padla tudi po teh. Na devet mesecev je bila od domobranskega divizij-skega sodišča v Brnu obsojena, kakor poroča 'Arbeiter Zeitung'. neka zasebniea. ker je pri mirozo-vu povodom zopetnega zavzetja Lvova z demonstrativnimi na zdar-klici in sploh čudnim vedenjem motila slavnost. Obtoženka je trdila, da je klieala iz navdušenja na zdar. a sodišče ji ni verjelo. Prenagla vdova. "Huinburger Tagblatt" piše: Soproga kovaškega mojstra v L. je prejela žalostno vest, da je njen mož v Karpatih padel. Vdovska žalost je bila zelo kratka in žena se je takoj v. drugo poročila. Čez kaka dva meseca nato je pa prišla dopisnica prvega moža, ki naznanja. da je v ruskem ujetništvu. Drugi zakon je seveda neveljaven. Ljubavna drama na Dunaju. Princ Avgust Leopold Sakson-ski-Koburg-Gotha je imel na Dunaju ljubico Kamilo Rvbička. hčer dvornega svetnika. Posetil jo je zvečer v njenem stanovanju v tretjem okraju. Marokannergasse 13. Iz neznanih vzrokov sta se sprla. Dekle je vrglo princu v obraz večjo množino vitrijola, nato pa je ustrelilo nanj iz browniuga trikrat. s četrtim strelom je Rybič-ka usmrtila samo sebe. Princ je težko ranjen, ker je bil zadet v prsi. Princ je edini sin princa Filipa Saksonskega in njegove ločene soproge, prineezinje Lujize Belgijske. Usnje iz človeške kože. Pariški list "Gazette" poroča, da izdelujejo paganski prebivalci afriške nemške naselbiue Kamenin usnje iz človeške kože. ki je baje zelo mehko, prožno in trpežno. Revolucija na Formozi. Veliki otok Formoza na Daljnem vzhodu je že od mandžurske vojne v posesti Japonske. Pred kratkim je na tem otoku nastala revolucija proti japonskemu go-spodstvu. 200,000 mož izgub v mesecu oktobru. London, Anglija, 18. nov. — Seznami izgub, katere objavlja vsaki dan nemška vlada navaja za mesec oktober za Prusijo, Bavari-jo, Saško in AVuertemberško 200 tisoč imen. V seznamu z dne 23. oktobra se navaja imena 100.000 mož. Ministrska kriza na Portugalskem Pariz, Francija, 18. novembra. Ministrski predsednik Castro, je ponudil včeraj predsedniku Ma-chado svojo resignaeijo in ono celega kabineta, vendar pa predsednik ni sprejel resignacije ter je naprosil ministrskega predsednika, naj ostane toliko časa v uradu, dokler ne odloči parlament, kdo bi bil primeren za naslednika Sedanjega ministrskega predsed- Montpensier kolne. "Daily News" prijavljajo brzojavko, ki jo je poslal vojvoda Montpensier svojemu bratrancu, bolgarskemu kralju Ferdinandu. V tej brzojavki je rečeno: "Tvoja pokojna mati. moja teta Klementina. in tvoj stric se bodo dvignili iz svojih grobov, da ti zaženejo v obraz svoje prokletje. In jaz, ki sem ti tolikokrat poslal svoje najsrčnejše želje, te več ne poznam. Prepuščam te tvoji vesti, tvojim Turkom in tvojim Nemcem — (Boehes)." '' Ministrova hči''. Na Nemškem že opetovano kaznovana mjdistka Mia Penkert je sleparila po Dunaju na najrazličnejše načine. Enkrat se je izdajala za grofico, drugič za sestro v . . . . ' vojni padlega stotnika, najraje pa hčer nekdanjega pravosodnega |mini: ira Klema. ?!epar;'.u je prav J uspešno in i-tvabila c vilnim ose-bim neznano koliko denarja. Zdaj 1 so jo zaprli za dva meseca. POJASNILO. Na več vprašanj društvenih tajnikov raznih podpornih društev glede društvenih oglasov v listu Glas Naroda odgovarjamo sledeče: Mi sprejmemo vsak društveni oglas v naš list in računamo za navadna naznanila po 50č za vsakokrat ter tudi več, ako oglas oziroma naznanilo zavzame več kot dva in pol palca prostora. Zajedno pa tudi na/.nanjt"ii \ da odstopimo naš list vsakemu društvu kot glasilo, ne oziraje se, h kateri Jednoti, Zvezi ali Združenju da pripada. Računamo pa za oglas po enkrat v tednu skozi celo leto le $25.00 in po enkrat v mesecu pa $12.00. V tak oglas spada ime društva, imena in naslovi celega odbora, dan zborovanja in pa kraj, kje društvo zboruje. To pojasnilo naj bo odgovor na vsa vprašanja, katera nismo pismeno rešili. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. .CENIK KNJIG ' katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, If. Y. MOLITVENIKI; '3 Duhovni boj *—.60 j Marija Kraljica s—.60 frtec nebeški t—.40 ^ POUČNE KNJIGE: i 1 ] Min o v nemško-angleški tolmač, vezan »r-.50 ' Berilo prvo, vezano t—.30 ( Berilo drugo, vezano .40 i \ Berilo tretje, vezano fe-.40 ' Cerkvena zgodovina t—.70 ' Evangelij t—.50 , Fizika 1. in 2. del ^-.45 ; Katekizem vez. veliki t—.40 \ Katekizem vez. mali e—.15 1 Nemščina brez učitelja, 1. j, in 2. del, vsak 50$f, oba $1.00 ; Občna zgodovina $4.00 ' Pesmarica, nagrobnlc« $1.00 ] Poljedelstvo t—.5C Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $100 Postrežba bolnikom t—.2C Sadjereja v pogovorih e^.25 . Schimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.2(1 Schimpffov Blovensko-nem- ški slovar $1.2G Slovenski pravnik $2.00 . Slovenska Slovnica, vez. $1.20 Slovenska pesmarica, 2. zvezek po —.60 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Trtna nš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec t—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Baron Trenk t—.20 Belgrajski biser *—.20 Beneška vedeževalka ;—.20 Bitka pri Visu r—.30 Bodi svoje sreče kovaS t—.30 Boj s prirodo ?—.15 Božični darovi r—.15 Burska vojska t—.25 Cerkvica na skali t—.15 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke «—-20 Don Kižot >—-20 Dobrota in hvaležnost >—.60 Fabiola t—.35 George <6teph§nsoD, oče žt- leznic >—.20 Grizelda .10 Hubad, pripovedk«, 1. in 2. zvezek po t-.20 Hustrovani vodnik po Gorenjskem t—.20 Ivan Resnicoljub t—.20 Izanami, mala Japonka t—.20 Izidor, pobožni kmet t—.20 Jama nad Dobrušo t—.20 Jaromil f—.20 Jeruzalemski romar s—.45 Krištof Kolumb j—.20 Križana nmilejnost c—.40 Kaj se je Makaru sanjalo! r—.50 Leban, 100 berii «—.20 Maksimilijan I. s—.20 Marija, hči polkova •—.20 Mati, soeijalen roman $1.00 Malomestne tradicij« t—.25 Miklova Zala —.35 Mirko PoštenjakovIS i—.20 Na divjem zapadn, ve«. «—.60 Na jutrovem *—.S3 Na krivih potih t—.JC Na različnih potih —.2® Narodne pripovesti, 1. in 3. zvezek po —.20 Naseljenci *—J28 Na valovih južnega morja e—.18 Nikolaj Zrinski ^.2% 0 jetiki Odkritje Amerik«, j««. Prihajae <— Pregovori, prilike, roki t—.28 Prst božji <—.25 Randevous .2$ Revolucija na Portugalskem —.28 Senila Stanley v AfriM Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. «v«a«k po Sveta noč »-.23 Srečoloveo .2$ Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov; $5.03 Strelec —.33 Sanjska knjiga, y«lika t—.80 Štiri povesti .2i Tegetthof —.23 Vojan na Balkanu, 13 rve«. $1.33 Zlate jagode, vez. t—.St Življenja trnjeva pot ^-.5® Za kruhom ?—.23 Življenje na avatr. dvoru aH Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingn) —,78 SPELMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike «— 2. ev. Maron, krščanski deček .88 4. ev. Praški judek —.D*> 5. zv. Arumugan, sin indijskega kneza <—.SS 7. zv. Sultanovi sužnji t-r.2§ 8. zv. Tri indijanske povesti r-.sa 9. zv. Kraljičin nečak i—.39 10. zv. Zvesti sin e—:.83 11. zv. Rdeča in bela vrtnica s—.S9 12. zv. Boj in zmaga p—.82 14. zv. Prisega huronskega glavarja t—.S3 15. zv. Angelj sužnjej t— .2Q 16. zv. Zlatokopi 18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev :—.31 19. zv. Mlada mornarja t—.Si TALIJA. Zbirka gledaliških iger: Brat sokol —.21 Pri puščavnikn (—.28 Raztresene« t—.30 Starinarica '—.29 Žnpanova Micka t—.8® Idealna Tašča t—.2f RAZGLEDNICE: Newyorske, s cvetlicami, humoristiene, božične, novoletne in velikonočne, komad po t—.ti ducat po t—.23 Z slikami mesta New Yorka po t—.85 Album mesta New Torka krasnimi slikami, mali -—.SI ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske, mali —.10 Združenih držav, mali r—.18 veliki —.2d vezan t—.5f Balkanskih držav f—.11 Evrope, vezan —.5f Vojna stenska mapa $1.53 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas. Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, "Wyoming in West Virginia in yseh drugih držav po OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi ▼jjp1 tovini/poštni nakmmlci, ali poštnih znamkah. PoštninaJ^^ri afc,, "^imnii i^feJ ; L NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Navijanje cen. Neki T. š. iz P. piše "Kmetovalcu" sledeče: Pri nas >»' prodajajo 6- do 8teden&ki plemenski pujski po 3 K za kg žive teže in se nam preti, da bomo kaznovani zaradi navijanja ren, ker je naksimalna cena za! prašiče le 1 K 80 v. Vprašam torej, ee j«' to mogoče, saj so cenej za plemenske pujske že od nekdaj drugačne kakor za druge prašiče? Uredništvo na to odgovarja: Od deželne vlade določene maksimalni- cene veljajo le za klavno živino in nikakor ne tudi za plemenske živali, ki se prav gotovo ne tičejo ravnokar odstavljenih plemenskih pujskov. Cena 3 K za kg žive teže takih pujskov je primerna in noben sodnik ne more v njej najti prestopek navijanja cen. Sodni je kaznujejo zaradi navijanja cen samo takrat, ako je cena višja kakor cena, ki nastane, ako si kdo zaračuni pridelovalne stroške in zmeren dobiček. Kakor ži' v navadnih vaših, tako je posebno sedaj naloga vsakega krae-t;i da si na podlagi zapiskov natančni! izračuni pridelovalne stroške. Pred sodnijo je vsak drug za govor, kakor da dokaže svoje pridelovalne stroške ter skromen dobiček, brez uspeha. Oddaja ovsa. Cesarsko namest-ništvo na Kranjskem in Štajerskem razglaša: Potrebščine vojaške obrambe naše ljubljene domovine so sedaj tako pretežno važne, da morajo vsi drugi oziri brezpogojno za njimi zaostati. Vojaška uprava potrebuje sedaj zlasti mnogo ovsa, treba bo z vsemi sredstvi delovati na to, da ji stavimo zadostne množine ovsa na razpolago. Xa prošnjo c. in kr. vojaškega poveljstva v Gradcu odredi namestništvo tako-le: Mla-čev ovsa je izvršiti do 5. novembra t. 1. Zn večino okrajev v deželi ostane v veljavi v razglasu namestništva z dne 18. septembra t. 1. določeni rok 20. oktober. Izjema velja le za višje ležeče kraje, kjer je do tega časa inlačev radi pozne žetve in potrebnega dosušenja nemogoča. Kdor svojega žita pravočasno ne onilati, ima pričakovati, da se bo mlačev v njegovih gospodarskih prostorih izvršila v smislu § 20 ees. ukaza z dne 21. junija 1915 prisilno, in sicer, če bi bilo potrebno, pod vojaško asistenco. Kdor ne more ndačve opraviti vsled pomanjkanja delavskih moči, temu se bodo dali na razpolago vojaški oddelki mlatičev; glede dodeljenja slednjih se je obrniti do politične oblasti. Poljedelci morajo razpoložljiv oves, t. j. ves oves. kar ga ne rabijo za krmljenje lastnih konj (1 kilogram na dan za enega konja . prodati, oziroma ponuditi komisijonarju vojn (»prometnega zavoda z,i žito brezpogojno naj-kassieje do dne 10. novembra t. 1. K''or ni svojega razpoložljivega ovsa, ne da bi imel za to nujnega v/roka, d<> dne 10. novembra 1.1. 7>rvo|jn<> prodal, oziroma ponudil, se ima nadejati, da mu bodo vzeli oves v smislu § 24 in 2."»: nvs. ukaza z dne 21. junija 101 "> prisilno in, če bi bilo potrebno, z vojaško asistenco. ('e s«1 oves prisilno odvzame, se plača za njega le cena, ki je za 10rr nižja, kot dosedanja prevzemna cena vojno-prometnega zavoda za žito. torej za I'M) kilogramov mesto 26 K le 2:5 K 4<> v. Popolnoma izključeno je. da bi se prevzemna cena za j oves sedaj ali pozneje zvišala. Poljedelce se tedaj še enkrat najnujnejše v lastnem interesu po-j vablja. da opravijo i mlačev i prostovoljno prodajo oddaji zavezanih množin ovsa po teh odredbah. ker bi se sicer moralo pričeti s strogimi prisilnimi naredbami. ŠTAJERSKO. Pcgrešajc se: Ornovojnik Ivan Zupane, od 27. domobranskega! pešpolka, f). poljska stotnija. Po njem poizveduje Marija Zupane,' pocestnica v Ihovi, pošta Sv. Be-' nedikt v Slov. eror. — Ferdinand' Razdevšek, od 87. pešpolka. 12. poljska stotnija. Po njem poizveduje njegov brat Pran Razdevšek, mlinar v Tomaški vasi. p. Slov. (Jradee. — Janez Drofenik od Sv. K me. Služil je pri 87. pešpolku. Iz Celja je odšel dne 25. oktobra 1914 s 5. maršstotnijo, 4. poljskega bataljona. Od 4. novembra m. 1. ne piše več. Po njem poizvedu-! je Matevž Drofenik. Globoko 28. posta Šmarje pri Jelšah, ter obljubil je 50 K tistemu, kdor mu resnico iu kaj gotovega o zgoraj omenjenem naznani. — Anton Kifctnik. od 4. domobranskega peš-jjc^fa, 2. i» ataljona, 5. stotnije. Po j njem poizveduje njegova zena Je-ra Kutnik, (iolavabuka. p. Slov. Gradec. — Matija Dirnbock, od' 26. domobranskega pešpolka, 8. stotnija, 2. bataljon. Po njem poizveduje njegova žena I"rša Dirn-j biick. Piršenbreg, pošta Globoko i pri Brežicah. — V vojnem ujetništvu. Iz Priho-ve poročajo: V italijanskem ujet-| ništvu na Siciliji se nahaja -Janez , Kolar iz Spod. Grjišovja. Nekaj časa je bil v Cremoni. —V Jeka-terinoslavu na Ruskem je ujet Fr. Doberšek. Gromenje topev z italijanskega bojišča se je zadnje dni razločno slišalo v Mariboru in okolici. Odlikovanje. Titularni straž-mojster Janez Reisman, sin mariborskega mesarja, je bil radi hrabrega zadržanja pred sovražnikom odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne kolajne. Odlikovanje. Srebrno hrabrostim svetinjo je dobil Leopold Gru-šovnik, topničar pri 9. topničar-skem polku, doma od Sv. Florija-na pri Doliču. Odlikovanje. Iz Razbora pri Slovenjgradeu. Z južnega bojišča se poroča, da je Fran Slivnik, tukajšnji rojak, bil odlikovan s hra-brostno kolajno. Odlikovanec služi kot desetnik že od začetka vojne pri poljskem topničarskem polku. Posebno hrabro se je izkazal, ko je v največjem sovražnem ognju svoji bateriji dovažal strelivo. Te dni je bil odlikovan s lirabrostno bronasto svetinjo. Ranjen. Iz Zibike poročajo: Tukajšnji rojak Fran Ferine, ki se je bojeval dosedaj na južnem bojišču, se sedaj nahaja v Ljubljani v bolnišnici. Umrl za ranami. Iz Rač pri Pra-gerskem. Na italijanskem bojišču je bil zadet s šrapnelom v glavo korporal Anton Jakolič, doma iz Braunšveiga. Čez teden dni je za ranami umrl v bolnišnici.. Rajni je bil že od začetka vojne na bojišču. Za svojo hrabrost je bil odlikovan s kolajno 1. vrste. Rajni mladenič je bil ponos svojih starišev in zaveden Slovenec. Umrl je v Ajdovščini na griži vojak in fnunski rojak Jožef Turner, sin rajnega Mihaela Turner-ja, posestnika v Framu, ter nečak dr. Pavla Turnerja. Umrl je dne 2. oktobra zjutraj Matija Zoreč iz Desnjaka pri Ljutomeru. Rajni ima v vojni sina in tri brate. Duhcvnik umrl. Iz Obreza pri Središču. I)ne 5. oktobra je umrl čg. Jožef Bedjanič. Rodil se je 11. marca 1889 v Obrežu pri Središču in bil marljiv dijak na gimnaziji v Varaždinu ter gimnazijo dovršil z zrelostnim izpitom v kle-rikatu v Zagrebu. Kot vzgledeu bogoslovec je poslušal bogoslovne nauke v Zagrebu in dobil mašni-ško posvečenje dne 2. julija 1913. Z najlepšimi načrti se je podal na delo med bratski hrvatski narod in nastopil koj kaplan v StUfmiku svojo službo. A že po poldrugolet-neni delovanju je začel bolehati na pljučni jetiki. Iskal je zdravja na Slemenu, zdravilišču pri Zagrebu, a zaman. Dne 7. okt. je vodil pogreb iz hiše žalosti in opravil mašo zadušnico njegov ga srčno ljubeči župnik stupniški Josip Lanovie. Na poti v hladni grob ga je spremljalo 8 duhovnikov zagrebške nadškofije, med njimi i župnik in stric Martin Dogša. Valentin Cajnko, profesor in frančiškanski gvardijan v Varaždinu, ter 8 duhovnikov iz lavantinske škofije, izmed sorodnikov stric, vpokojeni vladni svetnik v Mariboru, in žalujoči domačini v velikem številu. Umrla je v Sv. Urbanu pri Ptu ju po daljši bolezni vrla žena Marija Toplak, star 56 let. Pokopali so jo 13. okt. Umrl je v Gornji Polskavi dne j IS. oktobra ugledni in spoštovani .-eleposestnik Jožef Hojnik. Eden] njegovih sinov je sodnik, drugi advokatski koncipijent, zet prof. dr. Pečovnik. Umrla je v Sv. Juriju ob Sčav-nici vrla 181etna mladenka Miei-ka Simonič. Mlada sicer, pa se je že zavzemala za narodno delovanje. Najvišje cene v Mariboru. Ker se izražajo dvomi, zato se naznanja, da najvišje cene, ki jih je določil mariborski magistrat in ki so [ objavljene na vseh oglih, veljajo samo. ako se prodaje v mestu. V okolici in v okraju nimajo te cene nobene obvezne veljave. — Advokat dr. Orosel je naznanil pri zborovanju mariborske meščan-J ske straže, da bodo njeni člani tudi nadzorovali promet na mari- .». ..• . • ■ '- »• » borskem trgu. Ukazalo se jim bo,l da postopajo z odločnostjo in za-j branju jejo navijanje cen. KOROŠKO. Pclkovna zastava za koroške prestovoljne strelce. Vrhovni poveljnik prostovoljnih strelcev, deželni glavar Leopold baron zu Ai-chelberg-Labia in polkovni poveljnik Jurij Teppner sta izročila cesarju 8. okt. prošnjo za zastavo, ki jo je cesar v znak posebnega j zaupanja do polka koroških prostovoljnih strelcev dovolil. Pri tej priložnosti se je cesar izjavil: Iz-reeite mojemu vzglednemu koroškemu prebivalstvu mojo globoko-čutno cesarsko zalivalo, zagotovitev moje očetovske skrbi z željo, da bi ta meni vsiljena vojna moji ljubljeni deželi ne zadala preglobokih ran! — Tako poroča "Kla-genfurter Zeitung". Zopet eden najboljših. Udmat pri Podravljah. Dne 15. oktobra je prišla tužna vest na občino Lipa, da je naš rojak in sosed Tomaž Servicel podomače Špicar padel v bojih pri Kolomeji v Galiciji. Bil je rajni poštenjak, tihega in odkritosrčnega značaja, priden in vesten gospodar ter ljub oče svojih malih otrok iu zvest mož svoje žene. Ljubil in spoštoval je svoj slovenski jezik in svojo slovensko domovino nad vse. Žalosten pogreb. Vrlo Ringar-jevo družino v Žabnieah je zadela bridka usoda. Gospodar Janez Kravina se je moral kot begunec preseliti v Breže s svojo družino. Prepustiti toli ljubljeno domačo grudo tuji, negotovi usodi: to je tega izvrstnega gospodarja tako bolelo, da je začel hirati in bolehati. Mučila ga je srčna hiba in živci so mu bili včasih tako razdraženi, da je videl povsod strahove in preganjalce. Prepeljalo se ga je za nekaj časa v opazovalnico v Celovec, kjer mu je nekoliko odleglo. A nakrat so se mu vnela pljuča in 15. okt. ponoči je preminul. Pogreb se je vršil 17. okt. na mestnem pokopališču; zbralo se je bilo okrog 30. Žabni-čanov, da mu dajo zadnje slovo. Hudo je bilo rojakom, ko so stali v tujini, pregnani z domače grude, ob grobu enega najboljših in izkušenih gospodarjev iz Žabnic. Pokojni je bil vrl Slovenec. Tem hujše pa občuti ta udarec Ringar-jeva družina; zapustil je namreč ženo. 4 dekleta in 3 fante. Najstarejši je ruski ujetnik in se nahaja v Sibiriji, drugi je Luka Kravina. kadet-aspirant iu že drugo leto jurist na graškem vseučilišču, član akademičnega društva "Zarja", sedaj je tudi ta moral odriniti na bojišče; najmlajši je šele 13 let. Župnik umrl. Dne 18. okt. je preminul v 71. letu starosti župnik v Št. Jakobu pri Celovcu Si-meu Greiner, kn.-šk. duh. svetnik in častni občan v Globasniei. Bolehal je le kratko. Letos je obhajal trojni jubilej: 701etnieo rojstva (rojen je bil 15. okt. 1845), 40letnico mašništva (posvečen je bil 20. julija 1874) in 301etnico pastirovanja v župniji Št. Jakob pri Celovcu od 1. 1885. Vsaj deset let naj bi še živel, je ol> njegovi smrti vzdihnil marsikateri njegov duhovni sobrat. zavedajoč se tež-koč sedanjega časa. Župnik Greiner je bil vzoren duhovnik, izredno blag in skromen človek ter vnet narodnjak. Pri svojih sobra-tih in pri svojih župljanih je bil vsled tega zelo priljubljen, kar je pokazal njegov pogreb 20. okt. Slovenski jezik in nemški dijaki. Neki profesor v Celovcu je nemške dijake pozival, naj se marljivo učijo slovenskega jezika, da bodo po vojni mogli dobiti služb na slovenskem jugu. Tretje vojno posojilo. Prelat Bonifac Eeker na Tanzenbergu je pri podružnici Centralbanke nemških hranilnic v Celovcu podpisal na tretje vojno posojilo znesek 300.000 K. — Tvrdka Jurija Schichta je na tretje vojno posojilo pri raznih bankah podpisala j 3.000,000 K. Pri vseh treh vojnih posojilih skupaj je podpisala ta tvrdka 8.800,000 kron. Najvišja cena za ovce. Koroška živinska vnovčevalniea je določila nakupovalno ceno za ovce na K 1.46 za 1 kg žive vage. PRIMORSKO. Grof Berchtold, bivši minister zunanjih zadev, se mudi na goriški fronti in se pridno uči slovenskega jezika. Tako poroča "Slovenec*'. Smešna dogodba. Slovenski vojak piše z italijanskega bojišča: Ko je prvi sneg zapadel po Al-( pa h. piše Jože hjtro domov svoji i Rezi: Draga Reza! Prosim te, po-šlji mi moje najdebelejše spodnje hlače, ker tukaj je že zelo mrzlo. .i- . - _ . jj i' . Ai M*,." .' — Reza pa, ker ima rada Jožeta,' j napravi zavoj in ga nese na pošto. Ali smola! Poštni uradnik vrže na tehtnico Jožetove spodnje hlače, in glej, imele so nad 35 dkg. Na vojno pošto pa se ne prevzame več od omenjene teže v enem zavoju. Brihtna Reza si hitro domisli, teče domov, vzame škarje, prepara Jožetove hlače po šivu in napravi dva zavitka, t. j. v vsak zavoj dene po eno hlačnico. Urnih ki ae jo mahne Reza zopet na pošto. Slo je. Čez par dni prinese j naš ordonanc zavitek., in glej, samo ena hlačnica! Druga pa še čaka dandanes. Jasno je bilo, da se' je en zavoj izgubil, kar se pač lah-1 ko dogodi sedaj v vojnem času,! ker je velik poštni promet. Dni-1 gega mu ni kazalo, kakor da si je! eno hlačnico oblekel, da ima vsaj eno nogo gorko, v drugo ga pa1 zebe. Štandrež pri Gorici. Koncem mestnega Korsa kreneš na desno, na jugozapadno stran, vidiš naj-prvo ločniški stolp, sedaj je odbit. obrneš pogled, dospeš na lepe prostorne Rojce, odkoder se ti odpre proti zapadu in proti severu krasen razgled, konečno proti jugu, kamor si namenjen. Velika1 cerkev te prijazno pozdravljaj Počasi stopaš četrt ure, pa si v Standrežu, kjer rastejo sloveči šparglji. "Spargeln aus St. Aji-dni bei Gorz" se čita na Dunaju in sladkosnedci jih naročajo domov ali jih« uživajo v restavran-j tih. Ta zemlja tod je čudovito ro-j do vit na, koliko da špargljev, ko-] liko krompirja, koliko zelenjave!, Sadnega drevja ni. trte nimajo. Štandrežci izhajajo imenitno s svojimi zemskimi pridelki, ni se treba brigati za drugo. Ako stopiš h kmetu, ti pokaže leho. ki mu je dala pozimi za svojo zelenjavo ja-ko lep dohodek. Štandrežki kmet je priden, ali ker obilo dela in o-bilo zasluži, tudi dobro živi. Št. Andrež je ostal čist slovenski, ita-j lijansko valovanje iz mesta v oko-] lieo je ostalo brezuspešno tu ka-1 kor drugodi. Štandrežka občina šteje okoli 2000 prebivalstva. Šo-] la je trirazredna. Razna društva.! Štandrežka občina dolgo let ni pobirala nobenih občinskih do-klad. potrebščine je krila najem- NAZNANILO, Cenjenim rojakom v Minnesoti naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik LOUIS M. PERUŠEK, ki je pooblaščen pobirati naroč-! nino in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. VAŠI PRIJATELJI IX SOVRAŽNIKI Ni ga človeka na celem svetu, o katerem bi vsi ljuilje rekli: to je najbolj pošten človek, kar jih na svetu živi, in zopet ni j?a človeka, o katerem l»i vsi ljudje rekli: to je najbolj krivičen človek, kar jih na svetu živi. Kako to V Zato, ker ima vsak človek prijatelje in sovražnike. Kao najbolj i>o-štenem načinu. Prepričajte se! JOSIP ZAJEC, 1378 E. 49 St., Cleveland, O. Tel. Central 6494 R. J v Inina za roje: tam je prostor za vojaško vežbanje. Prijazna Lut-manova hiša z lepo dobro gostilno je porušena, cerkev močno poškodovana, trpelo je tudi župni-šče in občinski dom. Štandrežci so se razkropili po svetu, jako mnogo pa jih je na bojnih polj;h, kajti rod je krepak. Imam v zalogi i MOHORJEVE KNJIGE za leto 1916. i Izšlo je šestero knjig in sicer-. , 1. Koledar za leto 1916. I 2. Mesija, 2. zvezek. ] 3. Zgodovina c. in kr. pešpolka j štev. 17. 4. Zgodovina slovenskega naro-i i da, 5. zvezek. 5. Slovenske večernice, 69. zv. 6. Trojka, povest, namesto mo-litvenika. En iztis knjig po pošti stane $.150, za naročnike v Pitsburghu, Clevelandu in Chicagi pa samo $1.30 ker v teh mestih imam zalogo. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto. ki znaša samo en dolar. ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402, N. Y. City. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Kansas sporočamo, da jih bode v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. OTTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo Glas Naroda. Iščem svojega moža MIHAELA SCHNELLER, Doma je iz Predgrada pri Kočevju. Pred enim letom je bival nekje v San Francisco, Cal.. in sedaj se nahaja nekje v Sacramento, Cal. Pred 19. ^eti si me prenehal podpirati, torej pridi vsaj 25. novembra, da bova imela srebrno poroko. - Katliarina Sclinel-ler, 53 Bremen St.. Brooklyn. N. Y. (17-19—11) HARMONIKE bodisi knVxSnekoll vrste izdelujem Ui popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. T poprav j zanesljivo vsakdo pošlje, ker sf?m že nad 18 let tukaj v tem poslu ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delo ica-korSno kdo zahtev«, brea cadaljti'.u vpraSanj. JOHN WEN ZEL. 1SH East 62nd St.. Cleveland. Ohl*. i pametni tekmec T Jr^ \ rabi električno gonilno silo v svoji tovarni. To je moderna metoda, ki štedi čas in denar Vprašajte le enega, ki rabi Edisonovo službo, če bi se hotel vrniti k staremu načinu. Nato nas obiščite The New York Edison Company At Your Service General Offices: Irvine Place and 15th Street Telephone: Stuyvesant 5600 Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Public 434 Broadway Spring 9890 I »124 W 4»d St Bryant 5262 126 Delancey St Orchard I960 1 ^ «151 E 86th St Lenox 77W 10 Irviag PI Stuyvesant 5600 I »27 E 125th St Harlem 402« •362 E 149th St Melrose 3540 'Open Until Midnight Night and Emergency Call: Madison Square 6001 1 dobit« "GLAS NARODA" ikozi itlri mesece dnevno, ixvzemii nedelj in po-it&vnih praznikov. "GLAS NAHODA" ' izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v meseca 156 stkani, ali 624 strani v štirih ' mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in rasne sli-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 11,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. ' Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne nnije. ' krepost. Zdravniška knjižica 1 /fCiOB^SIff/ »7 V • - -m f • K Kažipot k zdravju. | Hlk __ f^ffe&^^B/ knjižica pove enostavno, kako se neka- I * ^ f toro bolezni, kakor .ie sifilis ali zastruplje- E ^T'ilsW ^aV''^ nje krvi, mozolji, kožns bolezni, stare rane, I kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno- gj |fj.lT"yflBHBKE^ ^Qki mehurne in ledvične teškoče, nalezljive in druse I ml tmmSm^^ moške ter ženske bolezni na spolno-ui'inarnih organih, a KANT/ vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški. | WM Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju družili 1 Tml bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata I IbmSI šila, revmatizem, katar, naduha in slične teškoče. J| ALI TRPITE i H}1 na 'kntorom i7.im-il sl£"einr v z^iljih. ^la- 9 ■jfi 1 vobol. izgubil »petita, ki^loba v /ol<«l:i i-j i fifl Bi i pod očmi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in srčna ■ lil lR tuga? — Ti simjitomi so znamenje, da vaš telesni sistem ni v redu in da potre- £| Isl bujete zdravniških nasvetov in pomoči. lil Mi Naša brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teli simptomov in teškoč; H lllnlrl Pove ^'am tudi o našem zdravljenju, ki pomaga moškim do zdravja, moči in I jjjwr svežosti, ila so zopet možje. Zaloga znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, ■B katere bi moral znati vsak moški in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki se name- H Dr ravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi se m |V vaše teškoče obvladale. Čitajte to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite fi Ih se z njo. f/ Pošljite ta kupon še danes. j DR. J. RUSSELL PRICE CO.. S lOOO. 208 N. 5th Ave.. Chicago. 111. i Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma j zastonj in poštnine prosto. Ime............................................................. w Stev. ia ulica ali Box No............................................ l^^tfrj Mesto..............................Država ..................... 30 ^ MCTONJ »»-^sebna p^ POMCEMr $^95 Naie 14-1karatne pozlačene ure^o najboljše in najlepše in da vas prepri«-amo o vsem tem. vam stavimo to posebno i ponudbo. Vsakemu. k poraz. Takrat pa sem se tolažil z mislijo: — Naj gredo ter naj se ne vrnejo nikdar več. ( ebedej mi je sporočil, da prihajajo vsaki dan skozi mesto ruski. ;i\strijski. bavarski in pruski častniki, ki ponavadi obiščejo na-š« _5;t postajnega poveljnika, gospoda de la Faisandrie, nekdanjega » migranta. Nadalje sem izvedel, da so pretepi med častniki na diievin m redu in da je v bolniei vse polno ranjencev: da se bo vojak« prisililo prisostvovati maši v paradni uniformi in da je žup-ik \ si1 in rpoleta nič. Vse to sem slišal ter rekel sam pri sebi: — V>< s, l o še naredilo, če bomo le ohranili mir in delali. To je glavna stvar. Pozabil s»-m pri tem le to da je treba za ohranitev miru ne le lastni- /adovoljuosti. temveč tudi one drugih. .Taz sem bil kot teta - ki je našla od poroke naprej vse izvrstno. Večkrat nas je < 1111 s U, 11 ■ t in vedno je prinesla polno košaro jajc, zelenjave in sočiv-ja za uaše gospodinjstvo. Ob takih prilikah je rekla: No. gospod Gulden, saj ni treba šele vprašati, če gre otrokoma dobro. Vitli se jima to na obrazu. Proti meni pa je rekla : — K;ij ne. Jožef, velika razlika je. če je človek oženjen ali če se mora s puško in turnistro potepati krog Luetzena. Da. da. teta Grete, to vam že verujem, — setn ji odvrnil jaz s smehom. Tedaj pa je sedla ter se oprijela z rokama kolen: Vidiš, to prihaja vse od miru in mir je ono. ki tvori srečo e I o v» •št v a. Človek se ujezi, če misli na majhno tolpo kričačev, ki še vedno upije proti kralju! Gospod Gulden ni sprva odgovoril nato. a konečno. ko ni je-njala, je rekel: No. ti-ta Gret*-, pa dajte vendar enkrat mir. Saj vendar veste. da sme sedaj vsak misliti kar hoče. Dve zbornici imamo in tudi ustavo in vsakdo lahko misli, kar hoče. I)a. to je res. je odvrnila teta Grete, pri čemur se je poredno ozrla vame; pod vlado Napoleona je moral človek molčati in to je zopet ena izmed razlik. Gospod Gulden se ni še nadalje vznemirjal, kajti on je smatral teto za pošteno žensko katere se pa ni izplačalo izpreobrniti. Celo smejal se je, kadar se ni preveč razburjala in tako je poteklo vse v najlepšem miru, dokler se ni naenkrat nekaj zgodilo. Najprvo je prišlo neko povelje iz Nancy, da morajo ljudje te-" kom nedeljske službe božje zapreti svoje prodajalne in izložbena okiiii ter da morajo storiti to tudi Židje in protestanti. Od tega trenutka naprej je bilo mirno v gostilnah in pivnicah iu mesto je bilo tekom velike maše kot izumrlo. Ljudje so molčali ter se spo-gledavali kot da se boje neke stvari. Ko smo neko nedeljo prvič zaprli svoja okna ter smo sedaj v temi zavživali svoje kosilo, je rekel gospod Gulden, ki je bil videti precej žalosten: Otroci, jaz sem upal. da bo sedaj vse pri kraju, da se bo upoštevalo zdravi človeški razum in da bomo imeli nekaj let mir. \.i s\ o jo žalost pa vidim, da so ti Burboni neke vrste Dagoberti. . . . »Sedaj postaja resno. . . . To nedeljo nismo nič več govorili o tej stvari, pač pa šli popoldne ven. da čitamo liste. Vsi ljudje, ki so znali čitati. so šli venter čit.di liste, dočim so bila njih okna zaprta. Od tega časa naprej so s, mojstri in pomočniki navadili čitati časopise in pozneje so hoteli eolo ustanoviti čitalnico. Spominjam se, da je govoril takrat celi sv»»t o Benjaminu Constant, v katerega se je stavilo velike na-de. Gospod Gulden je bil njegov navdušen pristaš in ker se je navadil hoditi i/, hiše vsaki večer ter čitati pri očetu Colin časopise, smo izvedeli vse novice. Tako nam je tudi pripovedoval: Vojvoda Angouleme je v Bordeaux, grof Artois je v Marseilles in ta dva obljubujeta to ter sta rekla to. — Katarina je bila veliko bolj radovedna kot jaz ter je zelo rada slišala kaj novosti iz dežele. Ce je nato gospod Gulden kaj rekel, sem videl na njenih očeh. da mu je dajala prav. Nekega večera je sporočil: — Vojvoda de Berry pride k nam. Vsi smo se zelo čudili. — Kaj pa hoče tukaj? — ga je vprašala Katarina. Inšpieirati hoče polk. — je rekel oče Gulden smehljaje. — Zelo sem radoveden, kako izgleda, kajti ljudje pravijo, da je sličen Napoleon, da pa je veliko duhovitejši. Pri legitimnem princu ni temu prav nič čuda ter bi bila prava nesreča, čd bi ne imel več duha kot ga ima sin kakega kmeta. No, Jožef, onega drugega vendar poznaš ter boš mogel presoditi. Lahko si mislite, kako je spravilo to poročilo na noge celo okolico. Od tega časa naprej se je mislilo le še na grajenje slavolokov in šivanje belih zastav. En slavolok se je postavilo v Pfalzburgu, drugega pa na višinah pri Zabern. To se je zgodilo koncem septembra. Vsaki dan po večerji sva šla s Katarino, da gledava, kako se je postavljalo slavolok in sicer na poti med hotelom pri 'Mestu Metz' ter hišo peka Duerr. Gradil ga je stari tesar TTlrich s svojimi pomočniki. Sličen je bil velikim vratom, katera se je okrasilo z gir-1 and am i iu krasnimi belimi zastavami. Se predno se je' završilo to delo. nas je parkrat obiskal Cebe-daj. Princ je imel priti preko Metza ter so dospela k polku pisma, ki so ga slikala kot tako strogega kot ga je zmagal v najmanj petdesetih bitkah. Predvsem pa je jezilo Cebedeja, da je imenoval princ naše stare častnike pustolovce. Konečno je dospel dne 1. oktobra, ob šesti uri zvečer. Streljalo se je že. ko se je še nahajal na klancu pri Gerberhoff. Odstopil je v hotelu pri "Mestu Metz", ne da bi se peljal skozi slavolok. Trg je bil natlačeno poln častnikov v paradnih uniformah iu iz vseh oken se je kričalo; — Naj živi kralj! Naj živi vojvoda de Berry t kot bi se v Napoleonovih časih klicalo: -— Naj živi cesar! Gospod Gulden, Katarina in jaz nismo mogli priti v bližino, tako se je trlo ljudi na cesti. Videli smo le kočije ter huzarje na konjih. Proti naši hiši na cesti pa je oddelek vojaštva zaprl cesto. Še isti večer je sprejel priliv častniški zbor ter blagovolil sprejeti povabilo častnikov 6. polka na obed. Povabil pa je sam le polkovnika Zaepfel. Po obedu, ki je trajal do 10. ure, so mu priredile honoracije v gimnaziji ples, katerega so se vdeležili vsi častniki ter drugi pristaši burbonskega režima. Na ples so došle tudi mlade deklice iz dobrih družin. Se danes mislim, da slišim, kako so krog polnoči kričali po cestah, dočim je ropotal voz po tlaku: — Naj živi kralj! Naj živi vojvoda de Berry! Vsa okna so bila razsvetljena in iz avle gimnazije je bilo čuti polkovuo godbo. Gospodična Bremer, ki je imela precej čeden glasek, bi morala peti pred princem pesem: — Naj živi Henrik IV. — Drugi dan pa je izvedelo celo mesto, da je vsled navzočnosti princa tako zmešana, da ni mogla spraviti iz grla niti enega glasu, n*t kar je vsakdo obžalovalno rekel: — Uboga gospodična Felicitas! ^ ^1 ^ ilMaiialjuje S«). EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER-NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW TORE, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na nJega, kjer boste točno In solidno postreienL MODERNO UREJENA TISKARNA KLAS NARODI VSAKOVRSTNE TISKOVINE *5ES| = ~ IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH, v • * M • • DELO OKUSNO. • • * • *.' IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE, jf • v g UNUSKO ORGANIZIRAN A* i«ii POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMPLETI, CENIKI I T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., New York, N.Y. Kaj pravijo pisatelji, nicalakl la «zflayalkl • jajlgl Btrtf Pi Bait— i I flfiM^ "Doli z orodjem!" Lev Nlkttajerii TalstoJ Je pisal: Knjigo m ■ velikim «Hft- fcom prebral In v njej našel veliko koristnega. Ta kajlfa nla rpllva na Človeka ln obsega nebroj lepili misli.... Friderik »L Bodenstedt: Odkar Je umrla Btael mi bilo na svetil tako slavne pisateljice kot Je Suttnerjeva. Prof. dr. A Dodel: "Doli ■ orožjem Je pravo ogledalo sedaajS-t* Časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da •s bližajo človeštvu boljši CasL Kratkomalo: selo dobra knjiga. Dr. Lnd. Jskobovski: To knjigo bi človek nsjrajis polJoMl* V dno srca me Je pretreslo, ko sem Jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Bosegger »Ide: Sedel sem t aekcm losdn pri Krleglacb ln sem bral knjigo ■ naslovom "Doli ■ orofl-Jem!" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahka rečem, da sta ta dva dneva uekaj posebnega v mojem Hvljenju. Ko sem jo prebral, sem aaželel, da bi se prestavilo knjigo ▼ vat kulturne Jeslke, da bi Jo Imela vsaka knjigarna, da bo je tudi r lolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki rarilrjajo Svata Pismo. Ali bi aa m moglo ustanoviti družba, ki bi raaUrjala ta kajigoT Hearlk Harts hT»Ji najbolj aCarljlra knjiga, kar sam iS* Sdaj bral., n C. Neumann Hater: — To Je najboljža knjiga, kar ao Jlk spisali ljudje, ki se borijo aa svetovni mir.... Hans Land (na shodu, katerega je Imel leta 1890 v Berlina)! Ke bcn davil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom pa-aodiL Naj bi tudi ta knjiga naSla svoje apoatolje, ki bi BI taja krlžemsvet ln učili vse narode.... Finančni minister Dnnajewski je rekel v nekem svojem govern t poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi spisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja-Bd strokovnjak, noben državnik, pač pa prlproeta ženska Berta pL Suttnerjeva. Proelnt^Vas, posvetite par ur temu delu. Aa ss as bo nlkdo vei navduieval sa vojno, Ca bo prebral to knjiga« GINA M CENTOV. Maraiajta Je prti Slovenic Publishing Co., iS Cortlandt Street, Mew York City, H. Y. "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ ! NAZNANILO. Rojakom v državah Illinois is Wisconsin naznanjamo, da jih ho->• obiskal na* snatopnlk £ w Mr. nANK MEH cateri j« opravičen pobirati naroi •ino za list "Glas Naroda" ln li lajati pravo vel javna potrdila. Sc akom ga toplo priporočamo. UsrtTBlitTi) 'Glas Narod*'. Prosti nasvet in informacije priseljencem. "The Bureau of Industrien and Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljencem. ki so bili osleparjeni, oropani ali s katerimi se je slabo ravnali. Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev. kažipotov in posestnikov gostiln. Daje se informacije v natarali-zacijskih zadevah: kako: postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St.. odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in v sredo zvečer od 8. do 10. ure. POSOB WUOP^ irkein brrCdo" ' nizilo. zra- F^fP ^ ji f^^^^JtEjns inih _krasni. craane brke In y^^^^jBHe^JEjh^ .. Šo odpadali ln • -l ■ " 3« ulTtli. Revmattzem. lcottibol ali trtanje ▼ n kah, nogah in križu t 8 dneh popolnoma ozdravim rane. opeklina, bule. tare. kraste in grinte. potnt nose, kurje oči, bradovicc. oaebline v par dnel popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila bras aipaha rabil, mu jamčim ta $6.00. Ptilta takoj p* canik in knjižico poflliem ea«tnn1 JAKOB VVAHČIČ. 1092 E. 64lh St., Cleveland, O. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. » K.ZAVAEL ----- Veliki vojni atlas tujskujočih se evropskih držav is pa kolonij* fikih posestev vseh velesil Obsega 1 S rnznib zemljevidov na 20tih straneh in vsaka stran je 10V*» pri 13^ palca velika Cena samo 25 cen toy Manjši vojni atlas obsega devet raxno zcmijevido na 8 straneh, vsaka stran S pri 14 palcev. Cen« samo 15 centov. Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev. držav in posameznih mest. Ravn otako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25e. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. - Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ! ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov _____ (1ZREŽITE TA KUPON) W Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (18) ^ HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako m f* predloži skupno z devetdesetimi (90) ali vet raa oimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI t kaki a* tik HASSAN PREMUSKIH POSTAJ ali »t* . THB AMERICAN TOBACCO CO, X, rmdoa De»t B-mme N>*» York, I, I / Ta ponudba ugasne 31. marca 1916. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav« Velikost je Jtl pri 28 pelclh I jQ Cena 15 centov. —i Zadej je natančen popia koliko obsega kaka drsava koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t, d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi veli se zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rasije, Nemčije, Francije, Belfije in Balkanskih držav. Vsi so vezani ▼ platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nat Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem Času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev') sorodnikom ii znancem t staro domovino." 100 K velja sedaj $15.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.