ŽIVAHNE POČITNICE V OBČINI CENTER
Oh, kako hecne so te lutke
Dan je bil sicer krasen, saj /e sijalo sonce tudi v samem središču mesta, ampak otroke so za nekaj časa premotile lutke, da so pozabili na vabljive sončne žarke.
»Kar daj ga, da ne bo delal zdrah! Primi ga! Zgrabi ga!« je bilo slišati v dvoranici kra-jevne skupnosti Trg osvobo-ditve, ko je več kot dvajset fantičev in deklic poslušalo lutkovno igrico o dveh razboj-nikih in nepridipravih, ki sta delala zgago po nekem mestu.
Ko je bilo igrice konec, je vsak hotel še posebej potipati in se poigrati z lutkami, saj so vendarle tako mehke in tako ubogljive. Potem so se zmeni-li, kaj bodo igrali naslednjega dne. Šlo je namreč za intere-sne dejavtiosti v krajevni skupnosti, ki so na pobudo občinske zveze pryateljev mladine oživele v času počit-nic. Otroci, ki sicer ne potre-bujejo varstva, so tako našli zavetje v krajevni skupnosti. Pa ne samo to: bili so skupaj, igrali so se, se sprehajali, sme-jali in sploh jim ni bilo dolg-čas, kakor je bilo to tistim, ki so morali ostati doma. Vsi na-mreč niso odšli na smučišča ali drsališča.
»Samo poglejte, koliko jih prihaja^« je zadovoljno poka-zala na otroke Gordana Schmidt, ki si je zadala nalo-go, da bo skrbela za malčke v času počitnic.
»Posebej pa sem zadovolj-na, da so se tako ogreli za lut-ke, kajti želela bi, da bi jih
nekaj pridobila za lutkovno skupino v naši krajevni skup-nosti, kakršno smo že imeli pred dvema letoma.«
Prvi dan so otroci izdelovali nekakšno knjigo. Vsak je na-risal svojo zgodbo na posa-mezne liste papirja, ki so jih potem zvezali v knjigice in razstavili. Tako so bili vneti risaiji, da so pozabili na igre zunaj in so jih ob dveh morali celo opomniti, da je čas odho-da. Nasledi\ji dan so bile na sporedu lutkovne igrice, ki so jih otroci sami pripravili in na obisk so prišli varovanci iz so-sedrye krajevne skupnosti. Po igricah so se skupaj napo-tili na Prule, kjer so kiparili. Tako je bilo v sredo. V nasled-njih dneh so hodili na Grad, obiskali so lutkovno predsta-vo na Krekovem trgu, se šli razne družabne igre in kaj bi še naštevali, ko pa je to var-stvo bilo nekaj posebnega:
»To sploh ni nobeno var-stvo,« je rekla Mojca, »ko pa je tako veselo in hecno.«
Za konec pa, kot se spodo-bi, so priredili še ples, saj vsi radi poslušajo glasbo. Ni kaj, četudi ni snega, se otroci lah-ko imenitno zabavajo, le pot jim je treba pokazati, kako se je treba tega lotiti. Menimo, da je zveza pfijateljev mladine tokrat spet zadela v črno.
A. A.