Nedeljko Divac: Organizacfja naše prosvete (Konec.) Pravilna ocena naše prosvetne organizacije se nikakor ne more izvesti, ako se to >n«e primerja tudi po banovinah. Že pri osnovnih šolah lahko opazimo. take odnošaje: n. pr. dravsika banovina je imela 1931. leta 1,152.596 prebivalcev in 828 osnovnih šol: drinska banovina 1,555.345 prebivalcev in 707 osnovnih šol; moravska banovina z 1,453.068 prebivalcev je imela 914 osnovnih šol, na zadnjem mestu je vrbaska banovina s svojimi 1,053.544 prebivalci in samo 354 osnovnimi šolami. Iz tega se jasno vidi, da z gostoto osnovnih šol prednjači dravska banovina. Primerjava med učenci in številom prebivalstva pokaže sorazmerno še večjo razliko. Tako je imela dravska banovina 1931.1. vsega 138.011 učencev, a vrbaska vsega 47 t\soč 471 učencev, dasiravno je razlika v števidu prebivalstva samo za 49.052. Računano v stotinah: dravska banovina ima na 100 prebivalcev 12 otrok v osnovni šoli, drinska 7.3, dunavska 10.3, moravska 8.2. primorska 7.5, savska 10.3, vardarska 6.9. vrbaska 4.1, zetska 7.3. Ta pregled jasno kaže, da sta v tem 'POgledu na najslabšem vrbaska in vardarska banovina. Da bi bila ta stran proučevanja popolna, primerjajmo tudi meščanske in srednje šole in videli bomo, da dobimo rezultate povsem odgovarjajoče onim, ki smo jih dobili za osn. šole. Tako je imela dravska banovina iz leta 1932. skupno v meščanskiih in srednjih šolah 15.074 učencev (v meščanskih 6.037, v srednjih 8.737); savska banovina 24.334 učoncev (v meščanskih 7.111, v srednjih šolah 17.223); vardarska banovina 2790 učencev (v meščanskih 113, v srednjih 1677); primorska banovina 6.373 učencev (v meščanskih 2.465, v srednjih 3.908); drinska banovina 9.255 učencev (v meščanskih 1.679. v srednjih 7576); zetska banovina 6.698 učencev (v meščanskih 754. v srednjih 5.944); dunavska 'banovina 18.617 učencev (v meščanskih 6.031, v srednjih 12.586); moravska banovina 5538 učencev (v meščanskih 138. v srednjih 5.400); vardarska banovina 7.042 (v meščanskih 1.001, v srednjih 6.041); uprava mesta Beograda z Zemunom in Pančevom 9.735 (v meščanskih 914, v srednjih 8.821). Računano na 1000 prebivalcev jih obiskuje v dravski banovini meščanske in srednje šole skupno 13.2, v savski 8.9, v vrbaski 2.7, v primorski 6.9, v drinski 5.9, v dunavski 7.8, v moravski 3.8, v vardarski 4.5. Ako računamo za vso državo je pri nas obiskovalo leta 1932. ma 1000 prebivajltev meščanske in srednje šolc 7.5 prebivalca. Ker se je sedaj število učencev nekoliko povečalo, bo sedanje stanje približno 8.5, a največ 9 na 1000 prebivalcev. Iz tega primerjalnega prcgleda po banovinah se vidi, da je tudi glede tega šolstva dravska banovina na prvem mestu s svojimi 13.2 na tisoč, a najslabše stoji zopet vrbaska banovina z 2.7 na tisot prebivalcev. Ako se ve, da je dravska banovina v vsakem pogledu najnaprednejša v naši državi, tedaj smemo s popolno gotovo.tjo sklopati, da je prišla do tega stanja edino s šolo. To se sklada tudi z dejstvom, da so najnaprednejši oni narodi, ki imajo največ šol in pri katerih je prosvetna organizacija najbolje izvedena. Da bi imeli neko relativno merilo z drugimi državami, naj omenim da oibisku.je v mali Estoniji srednje šole 15.3 učerica na 1000 prebivalcev. a v Bolgariji obiskuje progimnazije in ^imnazije skupno približno 26 učencev na 1000 prebivalcev. Slične primerjave z večino drugiii držav Evroipe, bi dovedle do rezultatov, ki so za nas negativni. Končno je potrebno pregledati tudi proračun, ki je namenjen za našo prosveto. Pri tem moramo priznati, da bomo opazili v njem precej velike izdatke. Ako pa primerjamo te izdatke z onimi, ki jih izdajo drugi napredni narodi, tedaj bomo opazili, da potrošijo drugi narodi še več, posebno v iprimeri s proračunskimi izdatki v drugih postavkah. Tako ie naš proračun za prosveto dosegel 1. 1931./32. največjo višino z neka.j nad 895,000.000 Din. Za leto 1933./34. je padel na nekaj nad 786 milijonov dinarjev, kar pomenja razliko od 109,000000 Din. To jasno kaže, da se razvoj narodne prosvete zavira in se mora prenehati z zidanjem celo onih šol, ki jih še. zelo mnogo rabimo, in to so osnovne in višje narodne, kakor tudi 'splošne šole za izobrazbo nad 4. razredom osnovne šole. Proračuna ministrstev za notranje zadeve in pravde _ta se -orazmerno mnogo bolj povečala nego proračun prosvetnega ministrstva. S iprimerjanjem relativne višine med tema dvema proračunoma in proračunom prosvete se lahko opazi, dia sta proračuna za notranje ministrstvo in mini.trstvo pravde, posebno prvi, v večini drugih držav zaipadne Evrope sorazmemo manjši nego proračun prosvetnega ministrstva. Pri nas je n. pr. proračun prosvete 1.3krat večji od proračuna ministrstva notranjih zadev, a na Daniskem, kjer je izobrazba naroda zelo visoka 2.4krat večji, a zato je v Španiji, kjer znaša nepismenost še vedno do 45%, proračun ministrstva notranjih zadev za 1.3krat večji od proračuna za prosveto. Iz tega se da s-klepati, da je varnost in dJober društveni red vsebovan največ v prosveti, in da sta društveni red in1 morala bolje zavarovana s prosveto nego s policijo. Pri tem razmotrivanju ne bo brez pome- na, če navedem kakšno je bilo stanje v predvojni Sr>biji. Leta 1912. je bilo sorazmerje med proračunom iprosvetnega ministrstva tako, 'da ¦ je bil proračun za prosveto približno 3.9 krat večji. Radi tega ni neosnovano isklepati. da je v teh okoliščinah ležal razlog, da je mala kmetska predvojna Srbija pokazala ono veliko življenjsko moč v času balkanske in svetovne vojne. Celokupno 'to dosedanje razmotrivamje je šlo^ za tem. da pokaže stvarno sedanje stanje naše prosvete, da odkrije njene aibsolutne in relativne naipake, da utrdi nje relativno moč napram prosveti mnogih drugih držav, ker brez tega se siploh ne more ustvariti pravilne sodbe o pravem stanju naše prosvete, kajti nobena stvar se ne more meriti sama s seboj. Iz teh razmišljan.j iar razgtobljanj se lahko jasno vidi, da so se naše prosvetne ustanove sicer razmnoževale in razvijale, ampak da smo še zelo daleč od tega, da bi bilo zadosteno narodnim potrebam. Največja hiba je dosedaj v tem, ker je še precejšen del naših otrok. ki obiskujejo samo štiri razrede osn. šole, kar ie za današnje razmere in potrebe društvenega in zasebnega življenja skrajno nezadostno in zaostaja mnogo za onim, kar obstoja gotovo pri vseh drugih .narodih Evrope. Nadaljnja slabost naše prosvetne organizacije je izražena v tem, ker je zelo neenako razvita v posameznih delih naše države. Tako _mo lahko videli. da obiskuje v dravski banovini od 100 oseb 12 osnovno šolo, a v vrbaski banovini komaj 4.2 osebe. Nekoliko manjšo, ampak vendar zmatno razliko opazimo tudi rpo drugih banovinah. In to ni samo pri osnovnih šolah. A te razlike ne bi smele obstojati, vsaj pri osnovnih in višjih narodnih šolah, ker to šolanje mora biti izvedeno v istem obsegu v vseh delih države. Pri ostalih vrstah šol Iahko obstojajo in so razlike tudi potrebne v primeru z značajem kraja, ampak le v toliko, da je skupna prosvetljenost vseh delov naše države vendarle na isti stopnji. Naj podam še mišljenje glede nekaterih apažanj. Prvič, niti pri šolah, ki jih imamo, ni izvedena končna redaikcija učnih načrtov in programov. Pov&od primanjkuje navodil za izvcdbo pouka, a nekateri učni načrti kažejo največjo mero nedovršenosti n. pr. učni načrt za višo narodno šolo. Brez mavodil je težko in skoro nemogoče izvesti enoten pouk po učncm načrtu, ker učna snov podana v učnem načrtu je izražena čim najkrajše, kar mora tudi biti in kot taka da.je možnost, da jo vsakdo tolmači po svoje. Kot primer pogrešnega postopka na.j inavedem novi načrt za osnovno šolo. Ko je bil lansko leto izdelan, je bil poslan gotovemu številu šol. da ga ipreizkusijo in utrdijo njegovo vrednost. Rezultat jc bil seveda nepovoljen in neenak. Vzrok temu je iskati v okolnosti, ker je vsaik učitelj tolmačil smiscl načrta po svo.je. ker pač ni bilo potrebnih navodil. Vsc naše šole morajo glede programa in metode biti čim bolj prilagodene jasno začrtanemu smotru, n. pr. višje narodr_e šole in meščaTiske šole morajo biti tako organizirane, da dvigajo splošno narodno kulturo in da krepijo sposobnost našega naroda za praktično delo in življenje, do čim višje stopnje, vsaj do one stopnje, do katere so se dvignili že drugi narodi Evrope. Srednja šola bi morala irneiti kot pri drugih narodih v glavncm nalogo pripravljati za višjo izabrazbo, a to bi moglo veljati pri nas samo za višjo sredmjo šolo, kajti pri pomanjkanju zadostnega števila višjih narodnih in meščanskih šol mora nižja srodn.ja šola služiti kot splošna narodna šola, kar sc pri nas prav za prav že izvaja. Učencem iz meščanskih šol in iz višjih narodnih šol se mora omogočiti, ako ne vscm, vsaj onim, ki kažejo nesporno nadarjanost, da bi mogli prestopiti tudi v srednjo šolo radi nadaljnjega šolanja. V Nemčiji obstoja ipo_ebna vrsta srednje šole. 'takozvana Aufbauschule, v katero prestopajo odlični učenci iz višje narodne šole, ko jo dovršijo. da se in>a ta način usposobijo za višje šolc. Osnovanjc take šole je ipovzročila želja omogočiti odličnim ueencem iz najširših plasti naroda, da s prestopom v višje šole tudi oni doprinesejo k dvi-ju nemške kulture na čim višjo sitopnjo. Vem, da .ni potrebno kopirati drugih primerov. ampak služijo naj nam le v pouk. To delajo tudi najnaprednejši narodi in sicer oni še inajveč in zaradi tega nc vidim razloga, da bi mi od tega bežali.