Izhaja vsako sredo. C e d e i Letno Din 32,—, iiolletno Din 16.—, četrt« etno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Poitno-čekoToi račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo In upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon interurban 113. Cen* I o i e r a t o tn i cela ctran Din 2000.—, pol str«-ni Din 1000.—, četrt ftranl Din 500.-, »/• strani Din 250-, '¡u «tr. Din 125-, Mali ogla« (i vsaka beseda Din 1.20. Zelo faino in zelo nujno. Kraljevska vlada je izdala zakon o končni likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih. Izredne važnosti za naše kmetsko ljudstvo v Dravski banovini je zlasti določba, da se veleposestnikom, ki imajo gozdove, zamorejo odvzeti za agrarne subjekte (občine, interesente) površine nad 1090 (en tisoč) ha. Istotako se odvzamejo labko tudi pašniki, kateri niso sposobni za drugo kmetijsko panogo. Zakon v § 24 namreč pravi: »Občine, zemljiške zajednice, imovne občine in skupine kmetovalcev kot pravne osebe zamorejo biti agrarni interesenti za pašnike, kateri niso sposobni za drugo kmetijsko panogo. V krajih, kjer je pomanjkanje zemlje za obdelovanje in kjer je prebivalstvo navezano na pridobivanje iz gozda, ali kjer so zemljišča iz klimatskih vzrokov nesposobna za obdelovanje, zamorejo biti te osebe agrarni subjekti tudi za gozdove, ki so potrebni za popašo, obskrbo z gorivom in stavbenim lesom, lesom za domačo industrijo kakor tudi za ostale gospodarske potrebe, v kolikor ti gozdovi niso izvzeti po § 10 točka 6 in 7 tega zakona.« Katera veleposestva pridejo v poštev? Pri nas v mariborskem inšpektoratu pridejo po navedenih določbah v po-žtev sledeča veleposestva: 1. Grof Attems: Slov. Bistrica, Brežice, Podčetrtek. 2. Falter Hinko in Irena: Jurklošter. Gozdno posestvo meri 1455 ha. 3. Herberstedn J os.: Ptuj. Posestvo meri 1107 ha. 4. Hošek Rud.: Planina. Posestvo meri 1580 ha. 5. Lenarčič Milan: Ribnica na Pohorju. Posestvo meri 1158 ha. 6. Perger Artur: Mislinje. Posestvo meri 2677 ha. 7. Windischgr&ta Ali.: Rogatec. Posestvo meri 2519 ha. 8. Zabeo Alf.: Fala. Posestvo meri 4198 ha. 9. Szapary Lad.: Murska Sobota. Po-Bestvo meri 1127 ha. 10. Esterhazy Nik: Dolnja Lendava. Posestvo meri 3756 ha. V poštev pride 2756 ha, ako se v interesu prebivalstva ne potrdi kupoprodajna pogodba med Esterhazyjem in imovinsko občino Kri-ževci. 11. Zichy Mar.: BeltincL Posestvo meri 1241 ha. 12. Thurn-Valvassina: Ravne — Gu-štanj, Slovenjgradec in Vitanje. 13. Thurn-Douglas: Ravne — Gu-štanj. 14. Windschgratz Hugo: Konjice, Oplotnica in Bizeljsko. Kaj storijo očine? Vse kmetske občine, katerih prebivalci so iz označenih veleposestev dobivali ali za denar ali delo, ali na katerikoli način pašo, drva za kurivo, stavbeni les, les za domačo obrt, dalje ste-ljo in druge gospodarske potrebščine ali bi jih tu mogli dobiti kot sosedje ali bližnjiki, naj napravijo vlogo na ban-sko upravo v Ljubljani ter se priglasijo za svoje občane kot agrarni interesen -tje. Zadnji dan za takšne vloge je 26. julij, ker določa § 24, odstavek 6, kot rok 30 dni od veljavnosti zakona; ta pa je v veljavi od 26. junija (»Služb. Nov.« letnik XIII, 1931, štev. 142 — XLVII). Opozarjamo občine in vse interesente, da je sedaj odločilna doba in- edina prilika, da pridejo do lastništva gozdov, katerih cena gotovo ne bo pretirana. Težko odgovornost za obstanek občine in občanov ter njihovo dobrobit si naložijo občinska zastopstva, ki bi zanemarila varovati pravočasno in pravilno Svetovno znani dunajski kirurg dr. A, Eiselsberg. Bil Je profesor na vseučilišču na Dunaju ln 30 let vodja prve dunajske klinike. Eiselsberg Je dal ostavko na obe službi radi starosti. interese svojih občanov. Nujno svetujemo, da ne čakate do zadnjega dneval Kako se glasi vloga. Vloga naj se približno tako glasij Banski upravi Dravske banovine v Ljubljani Podpisani občinski urad občine ....« prosi na podlagi sklepa občinskega odbora z dne____, da se občina...... odnosno njeni prebivalci v smislu Za*; kona o likvidaciji agrarne reforme nai velikih posestvih« (Službene Novinai kraljevine Jugoslavije z dne 26. junijai 1931, letnik XIII — 1913, štev. 142 —« XLVII), in sicer na podlagi § 24 tega' zakona uradno vpišejo kot agrarni subjekti — interesenti na pašnike — goz-gove — veleposestva.....v....... Občani občine.........so navezani na dobavo kuriva, stavbenega lesa, ste* lje in drugih gospodarskih potrebščin iz teh veleposestev. Gospodarstev v ob* čini je ...... skupno število prebivalstva pa ....., uvrstitev med agrarne subjekte torej absolutno potrebna ia utemeljena. Podrobno utemeljitev podamo, ko bo po zakonu predvideni pravilnik predpisal pogoje in postopek. Dne......julija 1931. - ' •? Obč. urad občine .......... Pečat, podpis. Navedeno prošnjo vložite priporoča nol Omenjamo, da so cerkvena posestva, od razlastitve in dodelitve po tem zakonu izvzeta, v kolikor niso že do 26. junija tega leta odvzeta in razdeljena. Iz pisarne nUmetske zveze«. Dostavek: Kakor naknadno izvemo, je za ozemlje mariborskega inšpektorata agrarni urad v Mariboru izdal na nekatere občine uradno poročilo v tej zadevi. V kolikor zainteresirane občine tega akta ne bi sprejele ali one, ki so ga sprejele, pa še niso vložile prošenj, se naj poslužijo naših navodil. BAZNIH DliŽA^ Na kateri podlagi sta se Francija in Nemčija sporazumeli glede IIoovei'je» vega načrta? Po dolgoveznih pogovorili med zastopniki: Nemčije, Francije, Amerike in Angleške je dosežen med Nemci in Francozi za izvajanje Koover-rjevega načta tale sporazum: 1. Plačevanje vojnih dolgov in odškodnin se ustavi za dobo od 1. julija 1931 do 30. junija 1932. 2. Nemčija bo še plačevala dalje brezpogojen del vojnih odškodnin. Francija pa pristane na to, da se naložijo nemška vojna odškodninska plačila pri banki za mednarodna plačila v Baslu in se posodijo naložene vsote nemškim držav, železnicam. Francija si pridržuje jamstvo od Nemčije, da bo porabila prihranke z odložitvijo vojno-odškodniskih plačil le v gospodarske namene. 3. Vsa začasno ustavljena plačila se bodo obrestovala pod pogoji, katere določi Amerika, in se mora začeti odplačevati počenši s 1. julijem 1932 v desetih letnih obrokih. 4. V korist onih evropskih držav, ki bodo radi odložitve nemških plačil posebno prizadete (kakor n. pr. Jugoslavija), se bo organizirala skupna pomoč s pomočjo banke za mednarodna plačila v Baslu. Za uveljavljenje Hooverjevega načrta je potreben še pristanek vseh prizadetih držav razen Francije, ki je že pristala. Posvetovanja o podrobnostih izvršitve Hooverjevega načrta. Nemški krogi so radi načelnega sprejetja Hooverjevega predloga po Franciji zelo zadovoljni. V kratkem se bodo zbrali strokovnjaki poedinih držav, ki bodo uredili podrobnosti sporazuma. Konferenca finančnih strokovnjakov držav podpisnic Yongovega načrta, po katerem plačuje Nemčija vojno odškodnino, se sestane v Londonu 17. julija. Amerika bo šla še dalje. Ob koncu Hooverjevega leta 1932 bo storila Amerika še nadaljnje korake, ako bo gospodarski položaj po preteku odloka za plačevanje vojnih odškodnin še vedno nezadovoljiv. Amerika bo predlagala za ta slučaj znižanje vojnih odškodnin in medzavezniških vodnih dolgov. Vežnost telefona pri sklepanju sporazuma med Ameriko in Evropo. Amerika je plačala pri poganjanju v Parizu za prekooceanske telefonske pogovore 170.000 frankov. Zastopniki Amerike na zadnjih posvetovanjih v Parizu so govorili z \Vaschingtonom po telefonu sedem in tričetrt ure. Tokrat se je zgodilo prvič, da so se vodila tako važno pogajanja med Ameriko in Evropo telefonično. Eonečni izid madžarskih volitev. Madžarski vladni blok (Bethlenova stranka 155 mandatov; krščanskosoci-jalna gospodarska stranka 40; izven strank 8 poslancev) je dobil pri zadnjih volitvah 193 mandatov, opozicija le 52. Predsednik giške vlade Venizelos bo nastopil oolitično-gospodarsko potovanje po Evropi. Na Poljskem so znižali po novem uradniškem zakonu plače državnim uradnikom od 10—40%. Mnogo uradnikov je bilo stavljenih na razpolago. Sklicanje novoizvoljenega madžarskega parlamenta. Poslanska zbornica se bo sestala 20. julija k prvi seji, da bo določila dan svečane otvoritve, ki bo skunno za zbornico in senat 22. iuli- ja. Po odobritvi mandatov in izvolitvi predsednika bo delala zbornica še do 26. jul., nakar bo odgodena do 20. oktobra. * Okrožnica papeža Pija XI. o preganjanju Katoliške akcije v Italiji. Odgovor italijanske vlade na papeževo spomenico o preganjanju Katoliške akcije je bil takšen, da se je iz njega jasno videlo, da fašistična vlada noče dati sv. Očetu nikakega zadoščenja za razpust katoliških mladinskih društev in za razne izgrede, ki so jih izvršili fašisti. Zato se je sveta Stolica odločila, da ves spor spravi pred svetovno javnost. Ker se je bilo bati, da bi novo papeževo okrožnico, namenjeno vsemu katoliškemu svetu, ako bi bila objavljena v službenem vatikanskem glasilu »Osserva-tore Romano«, italijanska fašistična oblast zaplenila, se je papež naravnost obrnil na zunanji svet. PosLal je namreč po posebnem odposlancu svojo okrožnico svojemu nunciju v Parizu, ki je oskrbel, da je bila okrožnica preko radija takoj razširjena po svetu. V tej okrožnici, ki jo je papež Pij XI. izdal in podpisal 29. jun. — na praznik sv. apostolov Petra in Pavla — se sv. Oče najprej zahvaljuje vsem katoličanom in zlasti onim, ki so združeni okoli Katoliške akcije po vsem svetu. Z očetovsko prisrčnimi besedami se jim zahvaljuje, da so se zbrali okoli skupnega Očeta, edini z njim v veri, polni si-novske vdanosti in plemenitih namenov, užaloščeni in ogorčeni, ko vidijo, kako je preganjana Katoliška akcija v Italiji, v središču sveeeniškega apo-stolstva. Razpust katoliških mladinskih društev se je izvršil s tako krutim nasiljem, kakor da bi ne šlo za najboljšo mladino, ki jo ima Italija, ampak za najnevarnejšo zločinsko družbo. Pri tem nasilnem nastopu zoper katoliška društva in njih člane so se v opravičilo potrebuje telo večjo količino tekočine, ki se odraža v veliki žeji. Motilo pa bi Vaše razpoloženje, ako bi uživali sama, četudi najlažja kiselkasta vina ni zdravo. Radenski kraljevi vrelec pa paralelizira vinsko kislino ter napravi iz .vina rez prijetno rezko pijačo. pošiljale v svet nezaslišane izmišljotine, laži in kleveta. To je tako huda in predrzna žalitev resnice, da ji je težko najti para v zgodovini. Na tisoče inozemskih obiskovalcev Italije je moglo osebno ugotoviti brezbožna in bogokletna sramotenja, nasilnosti, razdejanja, in sirovosti, ki so se vršila proti krajem, stvarem in osebam. Fašistična objava se poslužuje izgovora, češ, da je Katoliška akcija politična. To je zavestna neresnica, koje lažnjivost je bila že v premnogih slučajih izpričana. Katoliška akcija v Italiji in po katoliškem svetu ni namreč nič drugega nego sodelovanje svetuj ako v pri svečeniškem apostolstvu. Ako fašistična vlada zatrjuje, da so katoliški mladinski krogi bili nevarnost za sigurnost države, naj se Italiji in vsemu svetu prinesejo dokazi za tisto politiko, ki jo je baje Katoliška akcija vodila državi v nevarnost. V resnici ne gre za nobeno nevarnost za državo, marveč za to, da se vsa mladina odtrga od Cerkve. Gre za pravico in svobodo vesti, gre za nedotakljivo pravico Cerkve, da izpolnjuje nalogo, ki ji jo je dal božji Ustanovitelj. Nasproti temu vidimo prizadevanja, da se vzgaja mladina od najnežnejših let popolnoma monopolizira v izključen prid ene stranke in ene vlade na podlagi načel, ki so pravo in pristno pogansko oboževanje države v polnem nasprotju z naravnimi pravicami rodbine in z nadnaravnimi pravicami sv. Cerkve. Kdor v tem namenu odkrito ali prikrito izpodkopuje Katoliško akcijo in skuša uničiti njene mledeniške krožke, ta ne dela ničesar drugega, kakor da preprečuje, da bi se mladina zbirala okoli Jesusa Kristusa, ki je glava te Cerkve. In res so uspeli v tem, da so s takim nasiljem veliko mladih duš iz-] trgali tako Cerkvi kakor Jezusu Kri-' stusu. Cerkev ni nikdar tajila pravic in dolžnosti države, glede vzgoje držav-' ljanov. Te pravice države pa so omejene po njeni pravici, ki se ne tiče samo telesnih potreb in materijalnega blagra, ampak tudi duševnega, toda vedno v mejah naravnega, zemskega in časnega. Kar pa pomeni vedno vrednoto in spada v nadnaravni red izveli-čanja, pa spada izključno pod pristojnost Cerkve. Cerkev te svoje naloge ne vrši samo, kadar polaga v dušo novorojenega otroka prva neobhodna počela nadnaravnega življenja, ampak tudi pozneje in skozi ceo življenje. Jezus Kristus sam je položil prve temelje Katoliške akcije, ko je zbral apostole in jih določil za svoje sodelavce pri delu izveličanja človeštva. Izjavljamo in moramo izjaviti, da ni katoilčan, razen samo po krstu in imenu, pa v nasprot-jju s krstnimi dolžnostmi in z dolžnostmi, ki jih nalaga krščansko ime, tisti, ki sprejema in izvaja program, kateri je po svojih naukih in načelih popolnoma nasprotem pravicam Cerkve, Jezusu Kristusu in duš. Papež in fašizem. Papeževa okrožnica je vzbudila po svetu največjo pozornost, in sicer ne samo med katoličani, marveč tudi v nekatoliških krogih. Vsi svetovni časopisi se obširno pečajo z njo. Najpristojnejša instanca, rimski papež, je Dostavil fašizem v pravo luč. Mamica pere perilo in mala Mej; dica ji hoče pomagati; mamica se pa smehija: „Ne potrebujem prav nobene pomoči, saj šamani-' mam kaj delaii. Vzamem Schichiov' Radion in on pere sam". Natoi čila Majdica skupaj z mamico lepe Radion-pravljice. S G H I C H T D V Dokler smo samo Jugoslovani pisali o nasilnostih, ki jih uganja fašizem zoper Slovence in Hrvate v Italiji, se zunanji svet za to ni zanimal. Ko pa je sam papež povzdignil svoj glas, da protestira zoper nasilnosti fašizma zoper katoliško Cerkev in Katoliško akcijo, je svet postal pozoren ter se postavil na stran papeža. To je kajpada fašizmu in njegovemu vrhovnemu poglavarju skrajno neljubo. Proti Vatikanu letijo fašistične grožnje, ki pa se jih sv. Oče ne boji. * Letošnje nove maše in pridigarji. Janko Bejek, 2. avgusta v Murski Soboti (pridigar J. Krantz, župnik — Tišina), Zdravko Kordež, je že bila nova maša 12. julija na Prevaljah (Kotnik, župnik — Podgorje pri Slovenjgradcu), Martin Lupše, 19. julija v Pilštanju (Turk, župnik — Buče), Matej Močilnik, 19. julija v Mežici (škof dr. Rožman), Ignacij Paluc, 9. avgusta pri Sv. Antonu v Slov. gor. (Gašparič, župnik — Trbovlje), Janko Petan, je že bila 12. julija v Sromljah (Pečnak, župnik — Sv. Jurij ob Taboru), Pankracij Pote-ko, 9. avgusta v Grižah (Benetek, prošt —Tinje na Koroškem), Jakob Sem, 19. julija v Ljubnem v Savinjski dolini (Stolni kanonik Časi), Franc Štukov-nik, 19. julija pri Sv. Martinu pri Velenju (arhidiakon Tovornik v Konjicah), Rudolf Vahčič, 26. juliya v Vidmu ob Savi (Presnik, župnik — Sv. Mihael nad Mozirjem), Franc Veselic, 26. avgusta pri Sv. Marku niže Ptujs (Strnad, kaplan — Šmartno ob Paki). Jakob Vraber, 26. julija pri Sv. Katarini v Kapli (stolni dekan dr. Vraber) — Letos v avgustu bo imel novo mašo šo tudi dr. Terstenjak v Gornji Radgoni, ki študira v Innsbruku. — Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, je obhajal svojo novomašno slavo 12. julija č. g. Janko Bele, bogoslovec la-zaristov v Ljubljani. Pridigoval mu je njegov rojak čr g. p. Gabriel iz Maribora. Zrakoplov »Grof Zeppeiin« je frčal v nedeljo dne 12. t. m. popoldne prav počasi preko Maribora. Ljudje so ga navdušeno gledali in pozdravljali. Silni nalivi so bili v Mariboru in okoliši v noči od petka na soboto in v noči od sobote na nedeljo. Z Meljskega hriba je nanosila voda toliko laporja, da je cesta na Št. Peter na nekaterih mestih čisto zaprta in je mogoč- samo osebni promet. Mestni avtobus bo vozil do izpraznitve ceste le do Melja. Na srečo so bili nalivi brez toče in posebnih tnezgod. Dvoiirna talna železnica na Pohorje. Nemška tvrdka iz Monakovega Fiihles in Schulze bo zgradila z denarjem zadruge »Pohorska vzpenjača« na Pohorje talno železnico. Železnica na električni pogon bo šla iz Peker pri Mariboru preko Reiserjevega posestva v smeri proti Bolfenku na Pohorie. Ime- la bo dva osebna in dva tovorna voza. Vožnja bo trajala 20 minut in bo stala za osebo 25 Din. Železnica je preračunana na 5,250.000 Din. Gradnja te važne in potrebne železnice je gotova stvar. Žrtev kopanja. V Dravi nad Mariborom je utonil pri kopanju 201etni Jos. šuster, abiturijent srednje tehnične šole v Ljubljani. V četrtek dne 9. t. m. je našel ob Dravi pod Schmiderer-jevim posestvom Ivan Živko v grmovju kolo, hlače, srajco in brisačo, ki so last zgoraj omenjenega. Ped voz jo prišel posestnik Ignacij Senekovič iz Vukovskega dola pri Ja-renini. Pri padcu z voza je dobil tako občutne poškodbe, da so ga odpremili v mariborsko bolnico. Zopet požar. Pri Sv. Jerneju nad Mu-to je nedavno pogorela hiša delavca Ribič Matevža. Mož si je opoldne hotel skuhati kosilo, a ko je šel med tem do bližnjega vodnjaka po vodo, so se v kuhinji vnele trske in hiša je bila mahoma vsa v plamenu. Zgorelo je vse s premičninami vred. K sreči je imel Ribič hišo in premičnine zavarovane pri »Vzajemni zavarovalnici,« ki je škodo po svojem glavnem zastopniku Žebotu takoj precenila in vso škodo izplačala. Stasovajeka hiša pogorela. Dne 7. julija je pogorela stanovanjska hiša posestnika Antona Tovšaka, po domače Krakerja v Legnu pri Slovengradcu. S hišo vred je upelil ogenj tudi shranjeno žito ter obleko in znaša škoda nad 60 tisoč dinarjev. Gasilcem se je posrečilo, da so oteli gospodarsko poslopje in sosedne hiše. Vlom. V skladišče prekmurske postaje Puconci je bilo vlomljeno. Svedrovci so odnesli za 8000 Din blaga g. trgovca Hackla v Lemerju, ki je bilo shranjeno po prihodu na postajo v tem skladišču. Redek slučaj. Klobučar iz Murske Sobote se je peljal s tovornim avtomobilom na semenj. Med vožnjo je zdrknil avto s ceste v 8 m globok prepad. Skopo nepoškodovana sta ostala oba potnika in avtomobil. Smrtna žrtev pretepa. V bolnici v Konjicah je umrl te dni 471etni Jurij Bračič iz Mlač pri Looah. Pred dobrim tednom ic prišlo v vinotoču do prete- pa, v katerem so Bračiča tako obdelali, da je vsled posledic poškodb umrl. Od solnesrice zadet je umrl v Babia-cih pri Ljutomeru delavec Štampar. V ribniku utonila. V ribniku grašča-ka Posseka v Konjicah sta utonila brata Avgušin in Franc Vodušek. Utonila sta v nedeljo 5. julija opoldne pri kopanju, a potegnili so ju iz vode 6. julija. Utopljenca sta se držala skupaj. Vlak je težko poškodoval v sredo 8. julija pri Konjicah 5 letnega Izidorja Cegnerja. S erešnjo je padel dne 9. t. m. v Ve-' račah pri Šmarju 171etni posestnikov ¿in Janez Uršič in si zlomil desno nogo. Neznano utopljenk® so potegnili iz Voglajne pri Celju. Utopljenka je stara 65 do 70 let, srednje velika in suhegt obraz. Lahkovernost. V zapore celjskega okrožnega sodišča je bil predan 30 letni Ivan Lipšina z Brežic. Dekli Kranjc se je izdal za sodnega uradnika in jej natvezal, da jo čaka velika dedščina iz Amerike. Iz lahkoverne ženske je izvlekel za koleke in druge potrebščine 12 tisoč Din. Oškodovana je zapazila prevaro, 1cq je goljuf denar že bil zapravil. Otrok utenil v studencu, Dne 6. jul. popoldne sta šla dva fantka pit vodo v studenec ob Savinji pri Levskem mostu. Petletni tesarjev sin Joško Mir-nik iz Levca pri Celju se je prevrnil v vodo, kjer je utonil, ker preplašeni tovariš ni poklical pomoči, ampak se je ves prestrašen skril. 2000 Bin ¡e zgubila v Celju Amalija Hrastnik iz Dramelj. Utež •"'oipne ure rabi! fantiča. V stolp župne cerkve na Dobrni pri Celju je prišel 7 letni sinček mesarja Mast-naka, da bi pomagal pri mrliškem zvo-nenju. IIo je pričela biti stolpna ura 8, se je utrgala vrv, na kateri visi 100 kg težek utež. Utež je zadel Jožeka na glavo in je seve obležal pri priči mrtev. Težka pešksdba. Železniški mizar Josip Pozaršek iz Lož pri Masijagradcu je vozil v sredo 8. julija seno. Med vožnjo se je težko naloženi voz prevrnil, je pokopal pod seboj Pozaršeka in mu zlomil nad ktfienom dvakrat desno no- go. Poškodovanega so prepeljali v cel^ »ko bolnico. Vlom. V krčmo Karla Potočnika v Legnu pri Slovenjgradcu so udrli neznani vlomilci in odnesli tobaka in gotovine za 2000 Din. Fcskus samomora radi družinskih razmer. Dne 7. julija je izpil v krčmi Rerglez v Celju precejšnjo količino li-zola 37 letni posestnik Ivan Artnak iz Zadrž v šmarski okolici, nato se. je še trikrat vrezal v desno stran prsi. V bolnici so Artnaka, ki je hotel izvršiti samomor zaradi družinskih razmer, re-Aili. Utonil v Savi. Pri kopanju je utonil ESavi pri Zidanem mostu nemški dr-avljan Ferdinand Vossebein iz Bochu-aa. Prvavočasno rešeni iz volov Save. V flagorju ob Savi je rešil iz savskih va-ov Jože Burkeljc Bertla Hauptmana in 2 letnega Štefana Lušnika. V Rajlien-Iburgu sta otela iz Save pri kopanju fce potapljajoče Zagrebčanko učiteljišč-fciika Franc in Boris Agrež. Pobeglega kaznjenca so prijeli. Pred 6edni smo poročali, da je pobegnil z lela v Limbušu pri Mariboru kaznjenec Mehmed Ramovič. Kaznjenca so ujeli v bližini Siska. Bil je oborožen z ¡Ukradeno paznikovo puško in že čisto S>slabljen. Turčina so prepeljali v jet- Eišnico moriborskega okrožnega sodi-ča. Smrtno ponesrečil pri žaganju drv. E'ri skladovnice meterskih drv bi naj ili sežagali na cirkularki trgovcu Do-jniniku Cebinu v Ljubljani 10. julija irije delavci. Ker so sežagali najprej fcelo prvo skladovnico, se je zrušila Hruga na delavce in jih podsula. Ponesrečene so na pomoč poklicani kmalu odkopali, a je bil Ivan Lapajne tako {poškodovan, da je kmalu zatem umrl (v bolnici.Ivana Urankarja so drva hu-ido poškodovala po glavi, rokah ter nogah, Viktor Lahajnar je odnesel le la-tje praske. Vlak mu Je odrezal glavo. Na železniškem tiru od Mednega proti Medvo-idam pri Ljubljani so našli moško truplo, glava je bila 15 m proč v grmovju od jarka železn. proge. Gre za delavca Ivana Gabrovšeka lz Idrije. Gobrovšek Jo izvršil najbrž samomor. Požar uničil skoro celo vas na Gorenjskem. Kake tričetrt ure od Kranja proti znanemu zdravilišču Golnik leži vas Mlake, ki šteje 12 hiš In krog 100 prebivalcev. Dne 8. Julija Je Izbruhnil ogenj pri posestniku Alojziju Semenu, kjer so močno zakurili, da bi pekli kruh. Hiša Je bila krita s slamo ln takoj je bila vsa v plamenih, ki so se raz-lirili tudi na gospodarsko poslopje. Pri reševanju se je smrtno nevarno ponesrečila 20 letna Marija Kopač. Vihar Je odnesel ogorke od Semonovih na vse Strani in je pogorelo tudi gospodarsko poslopje posestnika Simona Sušt-liaka, Janeza Miklavčiča, Petra Sajo-rica in Antona Škofiča. Vsa poslopja ■o bila krita s »lamo, radi česar se ¡Je ogenj tako naglo Siril. Komaj so la-rnali lz hlevov živino. Seno letošnje košnje, razni poljski pridelki in gospodarsko orodje in oprema je zgorela. Ga-jllci so oteli pomilovanja vrednim po- Zrakoplov »Grči Zeppelin« se bo odpeljal koncem julija preti severnemu tečaju. Slika nam kaže vodstvo severno tečajno ekspedicije: dr. Eckener (zgoraj levo) kot predsednik družbe za raziskovanje severnega tečaja s pomočjo zrakoplova. Znanstveno vodstvo bo imel ruski profesor Samoilovič (zgoraj na sredini). Kot zastopnik amerikanske zemljepisne družbe se bo udeležil vožnja Amerikanec Ellsworth (zgoraj desno). Nadaljnji udeleženci so: Lajtnant Amerikanec Smith, stotnik Bruns, pribočnik dr. Eckenerja (snedaj v sredini), Inženjer Basse, znanstvenik za zračne višine (ket zadnji spodaj na desno). , Državni ameriški tajnik Stimson si pusti pritrditi nase padalo pred vstopom t aeroplan, ki ga Je popeljal lz Washlngtona v Newyork, predno se je podal na pot t Evropo. — Desno: Predsednik indijskega narodnega kongresa Sirdar Vallabdhal Patel se sedaj mudi In razgovarja z nemškimi politiki v Berlinu. Dobrota ob vročih dnevih ... J/ J*e' 2e si Umiiete glaVO ' . T-C ' 2 Elida Shampoonom. Lasj« se Vam ne samo dobro ^ izperejo . . . ampak Vam llrn^^* ostanejo tudi lepi in zdravil Vsak teden po enkrat si umijte glavo! ELIDA SHAMPOO gorelcem stanovanjske hiše. Škodo cenijo skupno na pol milijona dinarjev, a zavarovalnine so le malenkostne. Pogreša ne od dne 5. junija t. L Ladislav Pušelc, 21 lit /žar, visoke, vitke postave, po-dolgastega obrabi, Jrnih las, oblečen v temno-modro obleko. Nad izletom je imel tetoviran znak L. P. Če ga je ka-j Tidil, «« naproša, da sporoči to uredništvu lista. Za romanje na Brezje se takoj priglasite v domačem župnem ur-"M ali pa naravnost pri Prosvetni zvezi v Mariboru. Polovična vožnja je dovoljena. Na izkaznici, ki jo vsak udeleženec dobi za 5 Din, je naveden vo ni red in spored prireditev v cerkvi in izven cerkve. Prečastite župne urade prosimo, da se točno držijo roka prijave in da nam prijavo ločno pošljejo, da moremo pravočasno poslati izkaznice! Na poznejša prijave se ne moremo več ozirati! Brez izkaznice ne sme z našim vlakom nihče potovati! — Vozni red objavimo takoj, ko bomo vedeli za število uleležencov, v »Slovenskem Gospodarju«. — Prosvetna zveza v Mariboru. Končni izpiti na Ant. Hud. Lcgat-ovem enoletnem trgovskem tečaju v Mariboru so se vršili od 15. do 29. junija. Od 26 kandidatinj in kandidatov, kateri so bili pripuščeni k izpitu, so prestali izpit: z odliko 1, s prav dobrim uspehom 6, z dobrim uspehom 14, z zadostnim uspehom 2. 3 kandidatinje imajo v jeseni popravljalni izpit. Popolnoma padel ni nobeden. Uspeh se torej lahko označi kot zelo povoljen. Do ugodnih uspehov so pripomogle odlične učiteljske moči, katere delujejo na zavodu, vzorna disciplina in nadzorstvo, kakor tudi dobro ravnateljstvo. Slavnostna zaklju-čitev tečaja in razdelitev izpričeval se je vršila v pondeljek, dne 29. junija popoldne. Novi tečaji se začnejo dne 9. septembra t. 1. Vpisovanja in pojasnila, tudi pismeno, v Slovenski ulici 7, zraven trgovine Wógerer, telefon 21-61, od 8. do 12. in od 2. do pol 7. ure. Zahtevajte brezplačno učne programe! Vsled gospodarske krize znatno znižana šolnina. Lastni internat. ganatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, telefon št. 2358. Lastnik in vodja: primarij dr. černič, špecijalist za kirurgijo. Sanatorij je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim soln-cem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tonizatorjem za elektriziranje po po škodbah in ohlapelosti čreves; diatermijo za električno pregrevanje in električno izžiganje; žarnico »hala« za revmatično in druga boleča vnetja; »enterocianerjem« za notranje čre es-ne kopeli pri zapeki, napihovanju'in za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba v I. iaz redu 120 Din, II. razred 80 Din, III. razred 60 Din. 83 »Smotreno delo!« Je geslo dneva. V vseh pa nogah se mora štediti s smotrenim delom. Tudi v gospodinjstvu! Zlatorog milo Vam pri tem pomaga! Dobro in zdravo osvežilo v vročini je čaša Radenske mineralne vodo same ali pa pomešane s sadnim sokom. Osveži Vas na duhu :n telesu. Zopet došlo novo blago po nepričakovano nizkih cenah. Ojflejte si pred nakupom v Trpinovem Bazarju. Maribor, Vetriniska 15. 376 Pozor! Množijo se slučaji, da ljudje brez strokovnega znanja prevzamejo orglarska in klavirska dela in da bi vzbudili zaupanje, se sklicujejo na tvrdko Brandl, da so pri njej delali in se še celo za šefa samega izdaj ijajo. Od takih ljudi naj se zahteva izkaz od tvrdke, ki ima samo delavce, ki so dejansko nastavljeni pri njej in za katere dela tudi tvrdka prevzame odgovornost. Na Angleškem, kjer dajo še danes veliko na stare običaje, obstoja navada, ki je res nekaj izrednega. V grofiji Essex se vrši vsako leto obred, ki se imenuje »pravda za gnjat mesta Dumnov«. Obred ni le privlačnost za priprosti narod, ampak se ga udeležijo z največjim zanimanjem gledalci, ki so politične in književne veličine. Po starem izročilu, ki obstoji od bogznaj kedaj, se smejo udeležiti tekmovanja za gnjat moški in ženske, ki so poročeni najmanj leto in dan. Tekmovalci za orjaško gnjat morajo priseči ter dokazati, da se niso tekom leta prepirali med seboj. Krog kresa se izda na prebivalce grofije Essex oklic, naj si izprašajo sami zase natančno vest, če se zakonci res niso kregali med seboj. Zakonski pari, ki prestojijo to preizkušnjo — navadno jih ni mnogo, se morajo prijaviti 8 dni pred tekmo za gnjat. Določenega dne vrejo tekmovalci iz vseh delov grofije. Posebno sodišče iz 6 devic in 6 fantov raziskuje verodostojnost in zasluge tekmovalcev in nalašč za to zadevo določeni advokati delajo razpoloženje za in proti. Po prestanem običaju se morajjo vzorni zakonski pari podvreči najprej zaslišanju v občinski hiši. Nato prične slovesni sprevod. Naprej koraka klicar, temu sledijo jezdeci z zastavami, na katerih so všita z zlatom imena od 13. stoletja naprej pri tekmah z gnjat jo kronanih zakonskih parov. Za jezdeci pridejo člani razsodišča, advokati, zopet en klicar in ob koncu kandidati s štirimi možmi, ki nesejo orjaško gnjat iz Dumnova na štirih dolgih drogih. Na trgu prične razprava. Zastopniki tekmovalcev (kandidatov) hvalijo na vse pretege odličnosti svoijih varovancev, protiadvokati pa črnijo kandidate, da bi rešili gnjat. Po stari navadi še povabijo navzoče politične in književne odličnjake, naj se udeležijo debate, kar da razpravi poseben sijaj ter privlačnost. Slednjič prizna razsodišče gnjat onemu zakonskemu paru, ki je kljuboval vsem napadom in odvrgel vsako osumijenje. Pari, ki so propadli pri tekmi, prejmejo kot nekako tolažbo le eno četrtino navadne gnijati. Zgodovinarji trdijo, da so pričeli obred z orjaško gnatjo menihi iz samostana v Dumno-vu, ki je bil ustanovljen od bogat« gospe Juga 1. 110i, a ga je pozneje porušil brezbožni angleški kralj Henrik VIII. Drugi zopet trdijo, da je začetnik opisanega običaja lord Robert, gospodar Dumnova, ki je slovel po svojem junaštvu, darežljivosti in izvirni iznajdljivosti. Gotovo je, da so bili pogoji za zmago pri tekmi v prejšnjih stoletjih zelo strogi. Zgodovinski zapisniki Dumnova beležijo za celo dobo od kralja Janeza do pričetka širjenja luteranstva za cela 3 stoletja, da ni odneslo gnjati iz Dumnova domov več nego trije zakonski pari. V vsakem stoletju je bil vreden tega odlikovanja le en zakonski par! Mar li smemo iz tega zgodovinskega dejstva sklepati, da je danes glede zakonske zastopnosti bol/Jšc? Vsekako je danes več odlikovancev z gnjatjo in vendar se govori ter piše v današnji dobi toliko o krizi zakonskih zvez! * Kratica sia^a n^rs&cga repsrfa. Policija v norveški luki Oslo je slu« čajno zabranila zločinsko pustolovščino. Približno 25 let star moški je zbral krog sebe 12 mladih ljudi, da bi se podal z njimi na tolovajsko vožnjo. V zad njem trenutku so razkrili roparsko nakano. 12 mož posadke so zaprli, poglavar bande pa je ušel in ga oblasti zasledujejo z vso vnemo. Kakor so dognali doslej, se je priklatil mlad neznanec v Oslo pred 3 tednL Razpolagal je s precejšnjimi denarnim svotami in je kupil lepega dne prostoren motorni čoln, katerega je pustil temeljito prenoviti. Med tem je iskal potom oglasov posadko. Sklenil je pogodbo z 12 mladiči, ki so že bili vsi dalj« časa na mor\ju. Glavar je zatrjeval, da se bodo podali na lovsko ter raziskoval, no potovanje, kojega cilj pa mora ostati spremljevalcem tajnost. Naenkrat je sklical pred nekaj dnevi s pomočjo brzoselov v noči svoje moštvo. Na čolnu so morali vsi priseči prisego »večnega molčanja« in šele nato jim je zaupal, da se bo podal na morje kot morski ropar. Spremstvu je zagotavljal, da se lahko počuti povsem varno, ker ima dovolj orožja in je sam preizkušen pomorščak. Takoj se bodo podali na pot v smeri, kjer se nahaja ri* biški čoln, katerega se bodo lotili kot prvega. Drugi in daljši cilj bo Islandija. Za oborožitev čolna je potrebno orožje, ki se še začasno nahaja na krovu nemškega parnika, ki je istotako zasidran v luki v Oslo. Posadka motornega čolna se je pustila pregovoriti in je izjavila, da se bode udeležila pustolovske vožnje. Čoln se je podal tik do parnika, s kojega krova so klicali poglavarja. Baš so bili zaposleni na pamiku s predajo in v čolnu s sprejemom orožja, ko je posvetil obe ladji žaromet carinskega stražnega čolna. V tem trenutku je skočil roparski glavar liki ščuka s krova v morje in odplaval. Alarmiranih je bilo več straž-nih čolnov, ki so se približali tihotapcem v strogi pripravljenosti, da takoj otvorijo ogenj, ako bi se ladji ustavljali. Roparski motorni čoln se je predal brez odpora, na nemškem parniku so aretirali pomorščaka, ki je hotel brez vednosti vodstva ladje utihotapiti pustolovcem municijo ter orožje. Prijeti mornar pa se brani do danes, da bi izdal ime pobeglega poglavarja. Zamenjam izfeorno vino iz najboljših vino-Gradov za suha bukova drva ali za rezan les. Franjo Gnilšsk, Maribor, Eaziarova ulica štev. 25. " 1092 Zanetska banka kraljevine Jugoslavije a. d., podružnica v Ljubljani, razglaša, da daje obrtnikom kredite v tekočem računu proti bianco menici z menično izjavo. Eskomptne kredite dovoijuje na 30 mesecev z odplačilom v desetih enakih tromesečnih obrokih. Obrestna mera je 10% na leto. Kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom, se dovoljujejo eskomptni, lombardni in krediti v tekočem računu po 7lA% na leto. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po čistih 5—6% na leto brez odbitka rentnega davka. 10S2 Pozor davkoplačevalci. Dokler se ne izvrši odmera zemljarine, zgradarine, pridobnine, rentnine in družbenega davka za tekoče leto 1931, morajo davčni zavezniki plačevati te davke po predpisu iz leta 1931. Vsi ti že v plačilo dospeli četrletni davki se morajo plačati najkasneje do 15. avgusta 1931. kdor bi do tega dne ne plačal zapadlega, se mu od neplačane vsote zaračunajo 6% zamudne obresti in se iztirja neplačani davek z obrestmi vred prisilno. Zemljarina dospe v plačilo ter se mora plačati v dveh enakih letnih obrokih, najkasneje dne 15. avgusta 1931 in dne 1. novembra 1931, sicer se bodo istotako zaračunale 6% zamudne obresti in se bodo neplačane vsote prisilno izterjale. Davek novih davčnih zaveznikov in davek za nove davčne predmete, ki se ho odmeril med tekočim davčnim letom, dospe v plačilo oni dan, ko se bo davčnim obvezancem pravilno izročil plačilni nalog ali odlog, plačati pa se mora 30 dni po vročitvi' plačilnega naloga odnosno odloka, in sicer v onem znesku, ki je po zakonskih rokih že dospel v plačilo. Davek na samce pa morajo tudi vsi ostali delodajalci od-premiti davčni upravi brez izjeme v gotovini, in sicer najkasneje do 15. dne po preteku vsakega meseca. Kedaj naj žanjemo žito? Kmetijsko ministrstvo v Beogradu je pred kratkim izdalo odlok, da se kmetovalce pouči, kateri čas {je najbolj prikladen za žetev raznih žitnih vrst, kar je posebno važno za pšenico, katera je glavni pridelek za izvoz, ker če se žanje preveč zrela pšenica, nastanejo zelo velike izgube v kakovosti in količini. S tega vidika podamo našim kmetovalcem glede žetve naslednje navodilo: Kakor pri košnji travnikov, tako napravimo tudi pri žetvi žita običajno veliko napako, da pustimo rastline prezoreti in predolgo odlašamo s košnjo, oziroma z žetvijo. Izkušnja je pokazala, da dobimo glede množine, kakor tudi glede kakovosti najboljše nridelke, če žito žanjemo že tedaj, ko se da zrno še z nohtom upogniti in prelomiti, oziroma da žanjemo kakor hitro je žito porume-nelo. Edino rž pustimo lahko nekoliko dalje na njivi, da popolnoma dozori. Če zrnje prezori, da postane popolnoma trdo, le to lahko ob neugodnem vremenu izpade in lahko izgubi lepo barvo, ki je značilna za posamezne vrste žita. Vsled obilne izgube vode.prezrelo zrnje tudi nič ne pridobi na vrednosti, ampak nasprotno še izgubi. Torej, žanje se naj, čim žita porumene! Na kmsiijsko-sospefiinjEki šoli Kmetijske družbe v Ljubljani se otvori 1. oktobra t. 1. tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom sester. Mesečna oskrbnina znaša 450 Din. Pogoj za sprejem je dovršeno 16. leto. Prošnje je poslati na Kmetijsko družbo do 31. julija 1931. Sadjarimo prav! Kmoiskim sadjarjem v pobudo napisal Miloš Levsiik. Knjižico jo izdala Ksnetska zveza v Mariboru kot drugo številko Knjižnice Krsetske zveze. Vsebina: »V čem grešimo pri spravljanju cadja? Sajenje. Oskrba novoposajenih dreves. Skrb za odrasle drevesa. Škodljivcem boji Sadna drevesa rabijo hrane.« Knjižica se bo dobila za malenkostno ceno 1.50 Din pri vseh krajevnih KraeS-skih zvezah, v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5 in Aleksandrova cesta S ter pri Slomškovi zadrugi v Celju. — Sadjarji! Ss-ziie pa tej lepi in poljudno pisani knjižici našega priznanega sadjarskega strokovnjaka. — Kmctska zveza v Mariboru. Sestanek županstev in drugih agrar. gozdnih interesentov v Brežicah in v Sevnici. Srezki kmetijski odbor brežiški priredi sestanke županstev in drugih agrarnih interesentov, ki se zanimajo za pridobitev gozdov po par. 24 Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, zapeka, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo često po večkratni u-porabi naravne »Franz Joselove« grenčice s tem, da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah, 12 novega zakona o likvidaciji agrarne reforme in sicer za sodni okraj Sevnica v občinskih prostorih v Sevnici v nedeljo dne 19. julija t. 1. ob 9. uri, za sodni okraj Brežice pa v občinski pisarni v Brežicah v sredo dne 22. oktobra t. 1. ob 8. uri dopoldne. * Wmlm pofo¥an|€ Ilfiii©- F€f€€¥. Ker besede mičejo, vzgledi pa vlečejo, priredimo letošnjo jesen poučno potovanje v organizatorično najnaprednejše kraje Avstrije. Tozadevno je tudi že poročal v svojem letnem poročilu nedavno preds. našega sreskega kmetijskega odbora, g. ing. Vrhnjak, posestnik iz Pameč. Potovanje je le zasnovano, oziroma v prvi vrsti predvideno za funkcionarje, delujoče člane rodovniških komisij, voditelje in tajnike živinorejskih organizacij — žinorejskih in bikorejskih zadrug, sorodnišlcih odsekov, kmetijskih podružnic in kmetijskih podružnic sploh, ki so že upostavile smotreno rej-sko delo ali pa ki bodo tako delo v živinoreji čimprej organizirale. Za potovanje živinorejcev iz slovenjgraškega političnega okraja bo sr. kmet. odbor preskrbel tudi nekolikšno podporo ter naj bi za kritje ostalih stroškov ubož-nejšim živinorejcem — izletnikom, bodočim aktivnim funkcijonarjem po možnosti skrbela tozadevna organizacija. Na svoje stroške ali na stroške kake kake gospodarske organizacije se naravno potovanju lahko pridruži vsak za živino vneti posestnik. Vse navedene kmetijske in živinorejske organizacije slovenjegraškega poli-' tičnega okraja vabimo, da sporoče najpozneje do 20. julija t. 1. naslove onih' njihovih funkcijonarjev, oziroma pred-' stavnikov, kateri se hočejo poučnega' potovanja z delno podporo sr. kmet. odbora ali na svoje stroške udeležiti. Pripominjamo vendar, da bodo podpore deležni le priglašenci, za katere organizacija jamči, da bo-do delali živinorejsko organizatorično. Na svoje stroške se naravno lahko priključijo potovanju tudi zanimaner iz vseh okrajev mariiadvorskega okoliša bivše Štajerske, mozirsko gornjegrajskega, prevalj-skega in mariborskega okraja, ker se potovanje vrši le v izrazito marijadvor-ski okoliš Avstrije. Tudi ti naj pošljejo eventuelne prijave najpozneje do 20. t. m. Na poznejše prijave se vsled sestavi j en j a potnih listin bržčas ne bo moglo ozirati. Za poučno potovanje je predviden naslednji program: Nedelja, 20. septembra 1931: Prihod v Breže na Koroškem. Zborovanje živinorejcev s predavanjem »marijadvor-ska živina s posebnim ozirom na rej-ske prilike in delovanje rejskih organizacij.« Pondeljek, 21. septembra 1931: Breže-Hirt (pivovarna, vzorno posestvo), Mol-bling (govedoreja, prašičjereja), Uns-dorf (kontrolna postaja, vzorni hlevi),' Silberegg (obed, veležganjarna, vzorno posestvo), Gasseldorf (mlekarstvo, gno- jišča, prašičjereja), Gosseling, Blie-mitschhof in Thalsdorf (kokošjereja, govedoreja in prašičjereja), Langsee (jezero — pokrajina), Breže. Torek, 22. septembra 1931: Breže — St. Salvator (velika razstava zveze živinorejskih zadrug), ekonomija Hofl-Rauhenvvald in Guldendorf (reijsko središče), Breže. Četrtek, 24. septembra 1931. Breže — Neumarkt (jubilejna razstava gornje -štajerske marijadvorske rejske zveze), Breže. Navedeni program se more po potrebi spremeniti. Ob priliki razstav se bo lahko tudi izvršil nakup plemenske živine. Vse prijave in tostvarne dopise Je poslati na naslov: Fr. Wernig, Slovenjgradec. Josip Videmšek, Maribor: prifllii® rti piiilicaiillf V novejšem času vporablja napreden gospodar za škropljenje sadnega drevja izključno le tokozvane samodel-ne (avtomatične) škropilnice. Zakaj imenujemo škropilnae samo-delne? Ker po vsrkavanju zraka potom zračne črpalke v kotel do gotovega pritiska, brez nadaljnjega ročnega dela, same izbrizgajo celotno v kotlu se nahajajoče škropilo. Pri samodel-nih škropilnicah odpade torej med brizganjem popolnoma ročno delo z zračno črpalko, vsled česar sta obe roki prosti za ravnanje s škropilnimi, oziroma bambusovimi cevmi. Vse samodelne škropilnice so izdelane iz močne medenine, ker delujejo 'z visokim zračnim pritiskom . Princip delovanja vsake samodejne škropilnice obstoja v tem, da potom močno zgrajene zračne črpalke vsesavamo zrak in ga iztiskavamo v hermetično zaprti ko- tel tako dolgo, da doseže v kotlu stisnjeni zrak pritisk 5—8 atmosfer. Tako do gotove stopnje v kotlu stisnjeni zrak zadostuje, da med vporabo celotno v kotlu se nahajajoče škropilo izbrizgamo, ne da bi bilo treba med škropljenjem samim posluževati se zračne črpaljke. Specijalno se hočemo omejti na samodelne škropilnice našega domačega proizvoda »Kovina d. d.«, ki v zadnjem času iz-deluje take škropilnice po najnovejših sistemih in izkušnjah, ker se njih delovanje bistveno na razlikuje od ostalih inozemskih proizvodov kot n. pr. Platz, Holder, Nechvville itd., katere slednje uvažamo iz tujine v našo državo. (Kako pelnimo in kako ravnamo s sa-mcdelnlsai škropilnicami? Ko smo gumijasto cev z razpršilni-kom na škropilnici pri odvodu G dobro pritrdili tako, da ne more prepuščati zraka in tudi ne tekočine (paziti je na to, da brtvilni obroč »Dichtungs- Januš Goleč: 29 Le ozrimo se okrog po zemlji; povsod bomo zadeli na žalost in bolest. Ustvarjena ter sprejeta oblast vsiljuje na krut način nižjemu ter ubogemu ljudstvu suženjsko verigo, mu izsesava kri, nekako uničena životari uboga stvar in čaka na smrtni zamah-ljaj. Kakor ne prizanaša kosec nobeni cvetlici, nobena roparska ptica ne tiču pevcu in ne izpusti več iz krempljev najbolj pisanega tička, tako ima tudi umetno ustvarjena oblast svoje »Fanghunde« (žandarje). Orožniki se klatijo noč ter dan okrog in kjer Je le mogoče količkaj, se polastijo uboge žrtve In to seve v imenu postave in pravice. Tako dolgo, dokler sta izginila ljubezen ter pravka — ti dve sestri in dokler se ne bosta ring« dobro leži na spojkah), zapremo odvodni ventil G. Pokrov A škropilnega kotla odvijemo ter nato z lijakom B napolnimo kotel škropilnice z že pripravljenim škropilom. Odsvetujemo nalivanje škropila direktno v kotel brez predhodnega dobrega precejanja škropila, ker se ventili in razpršilniki prav hitro zamaše. S škropilnico znamke »Kovina« n. pr. bodemo zamogli na-liti le ono količino škropila, ki je za do-tično vrsto škropilnice predvideno, ker regulira dotok odrejene količine v kotel poseben v notranjosti kotla se nahajo-či patentirani žakelj D. Sadjarju se to-rqj pri teh škropilnicah ni treba bati, da bi nalival premalo aH preveč, kar bi oboje kvarno lahko vplivalo na brezhibno funkcijo, ker se dotok dopustne količine škropila sam regulira. Ako bi n. pr. nalili v kotel preveč škropila, bi v kotlu stisnjeni zrak ne zadostoval, da izbrizga celotno škropilo iz kotla. Ako pa bi nasprotno nalili v kotel premalo škropila, ne bi izkoristili prostornine in bi morali vsesavati več zraka v kotel, da dosežemo predpisani pritisk, odstranitev teh hib pri samodelnih škropilnicah je izvrstno rešila tovarna »Kovina« s patentirano napravo žaklja, kar moramo pri tej priliki posebno po-vdarjatj. Na napolnjeno škropilnico nato pokrov A dobro privijemo in pazimo, da ne manjka brtvilni obroč. Napravo za pritrditev ročajo F zračne črpaljke odgrnemo ter nato črpamo tako dolgo zrak, da kaže kazalec tlakomera L 5—6 atmosfer (do rdeče črtice na tlakomeru), kakor je za dotično velikost škropilnice predpisano. Škropilnica je sedaj pripravljena za škropljenje. Ko odpremo odvodni ventil G na spodntji zunanji strani škropilnice ter ventil H razpršilnika, avtomatično izbrizgamo celotno vsebino škropilnice brez nadaljnjega dela. V svrho brezhibnega delovanja je neobhodno potrebno, da pazimo na to, da so vse spojke in ventili (GHA) pri vrnili: gorje — gorje — ubogemu zapuščenemu ljudstvu . . . Okrog razposlani žandarji so mnogo bolj kruti nego kosec, ki pokosi lepe cvetlice, ker cvetlice so neobčutljive. So pa tudi cvetlice, ki čutijo, veliko bolj žalostno, ako so izpostavljene maščevalnosti ... O, ko bi bilo človeško srce neobčutljivo! Orožniki ne poznajo usmiljenja. Oni uničujejo cele družine in pahnejo toliko nedolžnih žrtev radi hudobnih jezikov v sramoto ter ubo-štvo. Tisočkrat slabši je večkrat žandar nego ona žrtev, katero žene pred sodišče in jo sune v ječo. Kosec uniči cvetlico s koso, ona ovene ter usahne in pozabljena je; cvetlice s srčno občutljivostjo pa so predane v ječi počasnemu gine-vanju — nobenemu ni prizanešeno, ne otroku v materinem telesu, no onem v materinem naročju. Mater prisilijo iz otroške postelje, da mora že koj prvi dan po porodu v ječo, večkuat čisto po nedolžnem, ker so zastonj vse njene prošnje, vse solze. O ti nesrečrfa človeška zalega z neusmiljenim ter neprizanesljivim srcem! Neko pcš;;cno kmečko dekle je zaželelo se omožiti in gospodinja, pri kateri je ona služila več let kot dekla, podarila ji je za balo 200 Din. Črez nekaj dni predstavilo je hvaležno dekle njenega ženina go-spej. Ženin je bil mali, grbavi slabič. Gospa jo je poklicala na skrivaj vstran in ji tiho rekla: »Micka, za božjo voljo, kako si le mogla vzljubiti tegale grdega človeka?« —; »Oh, milostna gospa«, odvrne deklica, kaj pa se da dobiti boljšega za borih 200 Din!« Vzrok. A: »Zdravnik je moji ženi prepovedal ku-hanjfe.« — B: »Kaj? Je škropilnici v redu, da ne propuščajo zraka in tudi ne tekočine, da so čisti in da je usnjata manšeta M zračne črpaljke dobro namazana z mastjo, da ni suha, ne prevelika in tudi ne premajhna in vedno z robi obrnjena navzdol. Ako se namreč manšeta H v tračni črpal j ki osuši, se zgubanči, ne prilega se več na stene črpaljke in posledica bode, da pri stopnjevanju pri-tiaka v kotlu ne moremo več iztisniti traka iz črpaljke. Po vporabi moramo škropilnico z vodo dobro izplahniti in paziti, da ne ostanejo ostanki škropila v isti. Sna-ženje kotla in črpaljke opravimo na ta način, da s francozom, ki ga dobimo k vsaki škropilnici, odvijemo matico na vrhu kotla in izvlečemo na to črpalj-ko iz kotla. Na dnu črpaljke lahko osnažimo ventil in gumijasto kroglico, ako odvijemo vijak. V kotel nalijemo čiste vode in ga temeljito izplahnemo. Čim bolj držimo kotel čist, tem dalje mu bo trajala življenska doba, ker je treba vpoštevati, da razna škropila vsebujejo kemične sestavine, ki razjedajo polagoma vrhnjo plast medenine ali pa se sesedejo v odvodnih kanalih ter tako polagoma zapro prehod škropila v odvodne cevi. Največji greh je torej, ako sadjar po vporabi škropilnice isto pusti v kakem kotu ležati, ne da bi jo pošteno očistil in izplahnil. Taka za-nikrnost se prav kmalu bridko maščuje. Odvodne cevi čistimo lahko tudi na ra način, da nalijemo v kotel, ako smo ga temeljito očistili, čisto vodo ter isto potom pritiska iztisnemo iz kotla. Izplahniti pa je treba po vsakokratni vporabi tudi razpršilne cevi ter pre-cejevalno mrežico v razpršilnih ceveh in končno večkrat očistiti tudi raz-pršilnik sam, ker se baš na teh mestih ponajveč nabirajo ostanki škropila. Ako se cevi škropilnika ali pa bambusove cevi zamaše, je najbolje, da povle-čerrj skozi tanko žico ter odstranimo na ta način mesta, kjer se je nabrala nesnaga, oziroma ostanki škropila. Za škropljenje nizkega drevja bode zadostvalo, ako vporabljamo ročni razpršilnik (po sliki). Za visokodebelno drevje pa vzamemo bambusove cevi v dolžini 2—3 m, ali pa 2 krat 2 m tako, da lahko škropimo tudi najvišje vrhove naših dreves. Ako vporabljamo samodelno škropilnico v vinogradih, kjer se tudi izvrstno obnese, odvijemo od ročnega škropilnika gornjo cevko R ter nataknemo na nastavek N spojko, ki služi pri bambusovi cevi za pritrjevanje razpršilnika P 16. Na ta način skrajšamo razpršilno cev in dosežemo mnogo lažje vsak trs. Ako hočemo vporabiti bambusove cevi, odvijemo gornjo medeno cevko gornjega ročnega razpršilnika in nato privijemo bambusovo cev, pazimo pa, da je spcij.ka med ročno razpršilno cevko in bambusovo cevjo z brtvilom adju-stirana. Ob koncu bi še priporočali našim sadjarjem, da se poslužujejo naših domačih izdelkov, ki v ničemer ne zaostajajo za inozemskimi izdelki. Fr. G. v Š. Plačo mi je davkarija zarubila za obrtni davek, pa sem obrt pred dvema letoma oddal. Ali se to sme, ko imam mladoletne otroke in komaj živimo? Odgovor: Ker je rubež, so gotovo stari zaostali davki in ne za ta čas, ko nimate več obrti. Kar se pa rubeža plač tiče, pa je predpis, da se mora samskemu pustiti 750 Din na loto nezarubljeno, drugim pa nekoliko več z družino. Da pa zdaj stanujete v drugem davčnem oblastvu, ne more vplivati na to, da ne bi bili doižni plačati. Če tudi imate težko življenje, vam žal ne bo pomoči, razen, če je davek bil krivično odmerjen, kar pa boste izvedeli na davčnem uradu. B. O. v Š. Imam v dveh občinah nekaj malega posestva. Ali sem dolžen v obeh občinah izvrSe-vati občinski kuluk? Odgovor: V obeh občinah po Izmeri vašega posestva v občinah. Občinski kuluk je — občinski davek v delu namesto denarja. A. T. t Št. V. Mejo smo sporazumno določili. Pa soseda Je mejnike ven pometala in hoče Bodnijsko komisijo. Kdo bo plačal stroške sodnijske komisije? Odgovor: Vaša soseda, ki jo je naročila. J. D. v V. Moj oče je občinski gozdni čuvaj nad 30 let. Ali lahko zahteva kako pokojnino? Odgovor: Če ima v pogodbi, da ima tudi starostno oskrbo, lahko zahteva, drugače pa samo lahko prosi občinski odbor, da mu jo prostovoljno določi. J. S. v L. Ali ima kraj. šolski odbor dolžnost kupiti uradniški zakon? Odgovor: Dolžnosti ni. To je odvisno od sklepa odbora in če je sklep, tedaj se naroči, sicer pa ne. A. Sv. v G. Neki agenti hodijo okrog in ponujajo brezobrestno posojilo. Zavezalo se nas je nekaj. Zdaj pa moramo vplačevati mesečna obroke. Odgovor: Res sta v Sloveniji dve družbi, ki to delata. Toda pravilno vzeto, to posojilo ni brezobrestno. Vi morate poslati svoj denar, ki je tam brez obresti in drugi tudi. Posojilo se pa dobi, ko jih novih dosti vplača. Torej družba sama dobi tako brez obresti vplačila in jih nekaj naloži, nekaj pa članom posodi. Kdaj se pride na vrsto, je drugo vprašanjel Fr. B. v Sv. J. Ali smem zajca ustreliti, če mi dela škodo: Odgovor: Ustreliti že, toda ustreljenega domov vzeti ne. Treba ga je dati lovskemu najemniku. Sicer pa je sedaj ravno predlog pri vladi, izdelan od naše Kmetske zveze, da se naj zajec, ki toliko škode napravi, proglasi za škodljivca in iztrebi. Vlada bo to dovolila* če hoče kmetu res koristiti. S. K. v G. B. Mej nimava s sosedom v redu. Prigovarjam ga, da bi postavil geometer mejnike. Pa on noče prispevati. Ali ga lahko prisilim? Odgovor: Kdor bo zahteval geometra, ga bo plačal. Pišite pa na kaiiastralni urad, da li bolna?« — A: Ne. A jaz.« Vedno vljuden. General Genlard za vlade francoskega kralja Ludvika XV. je bil znan kot skrajno vljuden gospod. Neki večer se je nahajal v ve-č ji del od dam obstoječi družbi ter je med drugim tudi trdil, da le nikoli v življenju ni srečal res grde ženske. Tedaj stopi ena Izmed dam, ki je imela zelo ploščnat in ni-«ek nos, pred generala in reče: »O, gospod, tedaj pa mene poglejte in priznajte, da sem resnično grda!« — Pa generala to ni spravilo v zadrego. »Vi, gospa?« je vzkliknil, »o, vi ste kot so vse go- Strela iz neba bi morala ubiti ko j prvi dan po porodu otroka, ki hoče postati v poznejšem življenju sovražnik sočloveka. Vzemimo kot primer solnce. Solnce ne stori nikomur nič žalega. Vsakemu dovoljuje dobrohotno dnevno svetlobo, katere se veseli vsakdo, a ti človek — črv zemlje pa zamoreš biti tako krut! Poglejmo nekoliko žrtve, ki morajo ječati zapuščene po ječah, zaničevane od vsakogar. Žandarji ne prizanašajo nobenemu, ki postane enkrat njih žrtev; kljub temu sedi tudi veliko orožnikov po ječah, ki so bili poprej največji sovražniki človeštva. Starega, že odslovljenega »Fanghunda« vjame zopet mlajši ter ga odvede v kletko. Le poglejte po jetnišnicah, našli in videli boste tamkaj več nego dovolj žandarjev in še celo oficirje. Tako je in tako se spreminja svet v najlepši smeri! Toplo solnce naj otemni in naj uniči vse od najmanjšega do največjega! Gu-aj 1. r. IX. poglavje. * ' ■ Oblega in smri. Guzaj je velikokrat pravil: »Le stopi gospodu ali bogatinu nekoliko na rep, bo krožil njegov krik dalje nego preko devet far. Srednji človek in siromak preneseta tudi največje gorje molče.« Zavedal se je, da bo vpil poplašeni brežiški grof in pol tucata na mošnji privitih trgovcev po celi Avstriji, kaj uganja grozni tolovaj po skoro celem Spodnjem Štajerskem in oblast pa gleda razbojništva prekrižanih rok. Nemško časopisje je beležilo v številnih odlomkih natančne opise o posameznih napadih, vlomih ter ropih s pozivi, da se bo treba lotiti v tem slučaju nekaj večjega ter resnega, ker narod je v obupu. Ni-kdo se ne upa več po dnevu z vozom na cesto; v noči ne srečaš nikjer kakega potnika, kakor bi bili kraji od Št. Jurja do Brežic v obsednem stanju. Da bo prihrumel ves ta tamtam nad njega, je trdno pričakoval Guzaj, radi tega se je požuril naj geometer tedaj to mejo pogleda, ko bode uradno tam kje v bližini. H. S. v SI. Predpisan imam obrtni davek, pa sem obrt ftrgovino z lesom) odjavil. — Neki, ki nima «brtnega lista, dela okvire za slike in jih silno drago računa. Ali sme? Odgovor: Obrtni davek, če ste ga dolžni ■a nazaj, ko ste obrt še vršili, morate plačati, drugače pa se pritožite na davčno oblast, če Bi že prepozno. — Oni, ki dela brez obrti in drago računa, mora vedeti, da je v nevarnosti kazni dn visokega davka. A. P. v R. Ali moram kot najemnik posestva plačevati kuluk? Odgovor: Kakor imate pogodbo. Ce je v pogodbi, da plačujete vse davke od zemljišča, tedaj morate vi plačati. Ako pa lastnik davke plačuje, pa mora on plačati. I. J. v G. P. Na sodniji sem bil kontumaciran, ali je še kaka pomoč, da ne bi bilo treba plačevati. Odgovor: Vaša krivda; ni drugega, kakor plačati morate I G. M. B. P. Poslala sem pritožbo na invalidski sud v Zagreb, pa ni odgovora. Kaj naj napravim? Odgovor: Ponovno pišite, in sicer priporočeno. F. K. v R. Na svojem posestvu imam slatinski vrelec, ki ga uporabljamo že 50 let domači in vaščani. Ali smemo sedaj, ko teče druga umazana voda T vrelec, s cementom vir obzidati? Odgovor: Pazite pri tem, da vira ne žalujete! Kar se tiče zaščitnega rajona Radenci, vas to ne tiče, če ta vrelec že nad 30 let uporabljate. K. I. v P. Imam pri Mestni hranilnici v Mariboru posojilo ali le na 15 let. Ali bi se dal rok podaljšati, če ne tu, pa kje drugje? Odgovor: Vprašajte najprej pri hranilnici sami. Ako tu ne bo, vložite prošnjo na priviligirano agrarno banko, podružnica Ljubljana. Samo, če bodo tudi obresti tako ugodne, «e ne ve. Pa kot dober gospodar se morate, če tudi s težavo, v 15 letih dolga vendar znebiti, aicer ne boste nikoli na svojem! Cene in selmsha porotna. Na mariborski trg v soboto dne 11. L m. so pripeljali kmetje 1 voz krompirja po 2—3 D 1 kg, 4 čebule po 6, 1 glava zelja po 1—3 Din, kumarce komad 2—5, 16 voz sena po 60—65, 6 voz slame po 50—60, 2 Skopa po 1.50 komad. Pšenica je bila po 2, ječmen 1.50, oves 1.50, koruza 1.50, ajda 1.50, proso 2—2.50, fižol po 2—2.50, grah 8—10. Kokoš 30—40, piščanci 25 —60, raca 15—20, gos 25—35. Jagnje 100 Din. Česen 14. Buče 2—3. Gobe 1—2. Crešnje 2—2.50, hruške 8—10, suhe slive 9—12, breskve 20. Mleko 2—3. Smetana 12—14, surovo maslo 30 —36. Jajca 0.75—1, med 12—20. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski se-jem je bilo pripeljanih 284 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 60 do 80 Din komad, 7 do 9 tednov stari 90 do 140 Din, 3 do 4 mesece stari 150 do 250 Din, 5 do 7 mesecev stari 350 do 400 Din, 8 do 10 mesecev stari 450 do 500 Din, 1 leto stari 700 do 800 Din. 1 kg žive teže 7 do 8 Din, 1 kg mrtve "teže 9 do 10 Din. Prodanih je bilo 145 mim Igralnice. Zadnje dni je obhajala po celem svetu znana igralnica v Monte Carlu v Monaku ob južno-francoski morski obali 70 letnico obstoja. Ravnateljstvo je sklenilo, da bo proslavilo jubilej v zelo skromnih mejah, ker občutijo svetovno krizo tudi v Monte Carlu. Dohodki igralnice padajo, med tem ko rabi obsežno podjetje neprestano in novo investiranje denarnih vsot. Krog leta 50. v 19. stoletju je bila kneževina Monako na robu propada. Princ Kari III. je sklenil, da bo ustanovil zaradi zboljšanja finančnih razmer igralni klub po vzgledu igralnic, ki so obstojale tedaj po raznih nemških zdraviliščih in so bile posebna vaba za premožnejše občinstvo. Dva pariška časnikarja, Aubert in Langlois, sta otvorila 1. 1856 z osnovnim kapitalom dva in pol milijona frankov prvi igralni klub v Monte Carlu, ki se je imeno- val »PaLais de la Condamine«. Podjetje Je zašlo kmalu v konkurz. Drugi najemnik Frossard ln tretji Duval, isto-tako nista Imela uspeha. Princ Kari je dal koncesijo novi družbi, ki je kupila stavbišče na skali nad morjem in pozidala celo krasno palačo, ki je bila blagoslovljena 1. 1861. Tudi ta družba je končala v konkurzu in šele naslednik Blanc Franc je razumel, podjetje dvigniti in mu pomagati do svetovnega slovesa. Franc Blanc je imel čudno preteklost. Bil je natakar v nekem lokalu v Parizu. Njegov nemirni duh ga je zapeljal v umazane posle. Obtožili so ga zaradi goljufij in je prišel v ječo. Po prestani kazni se je podal v Nemčijo in je osnoval v letovišču Homburg igralnico. Podjetje je cvetelo in Blanc je zaslužil mnogo denarja, dokler ni znani Bismarck prepovedal v Nemčiji vse hazardne igre in je zaprl vse igralnice. S 15 miljoni frankov premoženja je prevzel Blanc igralnico v Monte Car-lo. Ker ni bilo po zdraviliščih in letoviščih po Nemčiji nobenih igralnic, sa je čutil Blanc kot monopolist v tem ozi-ru in je umel izkoristiti ugodnosti položaja. Blanc je zapustil dedičem ogromno premoženje. Njegovi nasledniki so vodili podjetje do 1. 1923 in so zašli radi padca francoske valute v težave. Igralnico je kupil grško-angleški milijonar Bazil Zaharoff za 20 milijonov mark. Od Zaharoffa osnovana družba je prevzela poslovanje in ga vodi do danes. ■gjgK.affiMagaBut. :_!aiamMy3 SIJAJEN DEKLIŠKI TABOR PP.I £V. TROJICI. Trg Sv. Trojica v Slov. gor. je bil v nedeljo, 12. julija, ves v zastavah. Pozdravljale so te z dobavo potnega lista, s poslavljanjem in z na-grabljenjem za pot potrebnega denarja. Jemal je slovo za nekaj mesecev, kakor je sam naglašal radi uspavanja oblasti, pri Drobnetovih sosedih, s katerimi je največkrat veseljačil v prijateljevi krčmi. Prirejali so mu cele gostije iz hvaležnosti in navdušenja za boljšega človeka, ki se je potegoval le za pravico in dobrobit revežev. Na teh številnih poslovilnih pojedinah je čisto pozabil, da bi bil moral nekoliko bolj odpreti oči in uše-ea, zapazil bi bil ter slišal, da zbira nad njegovo glavo oblast oblake z bliski ter gromi. V rajanju s prijatelji ni videl, ni slišal nič, bil je čisto uverjen, da se mu bo posrečil pobeg preko morja v Ameriko, kjer bo užival zakonsko srečo. Le iz tega vidika se da razlagati, da sicer tolikanj previdni razbojnik ni čul zvoniti, da je napovedalo celjsko orožniško poveljstvo za dne 10. septembra 1880 zvečer velik pogon za njim. Bilo jim je tokrat samo za Guzaja v prepričanju, Ce bo on enkrat v kleščah pravice, se bo njegova tolpa itak raztepla ter razkropila na vse strani. Pozvani so bili potom strogo tajnega povelja žandarji iz Celja, Št. Jurja, Planine in Šmarja omenjenega dne v Slivnico pri Št. Jurju, odkoder se bo začel pod zaščito teme pohod za Guzajem celo noč od 10. na 11. septembra. Ako bi se jim ptiček izmuznil tudi tokrat, pridejo vojaki. Omenjeno noč so nameravale orožniške patrulje pretakniti in preiskati vsa skrivališča, o katerih so tedaj že znali, da se po njih zadržuje Guzaj najbolj pogosto v noči. Predpoldne 10. septembra sta se podala iz Planine proti zbirališču v Slivnico orožniški po-stajevodja, 261etni Marij Grizold* in neki Stres, od Sv. Florjana pod Bočem pri Rog. Slatini. Poti iz Planine v Slivnico orožnika nista ubrala po cesti, ki se razceplja pri že večkrat omenjeni krčmi pri Leskovšeku, ampak sta krenila po pešpoti ter gozdovih skozi Loke, na Lokamo ves in sta prišla na kolovoz proti Slivnici na Spodnjem Žegarju pri znanem posestniku * Marij Grizold je doma iz znane Grizoldove hiše na Smolniku nad Rušami. Zlvi še v Mariboru kot vpokojenec in je star krog 80 let, a je še čil ter krepak in Je lansko leto celo na Pohorju še srnjaka ustrelil. spe: iz nebes padel angel j! Imeli ste pač to smolo, da ste padli ravno na nos.« Jaz sem družba! Slaven nemški skladatelj (komponist) N. Hendel je bil po telesu grozen velikan in vpričo tega seveda velik jedec (požeruh). Nekoč je šel v Londonu v neko gostilno in si naročil, ker je bil silno lačen, obed za 3 osebe. Čakal je in čakal precej časa, a obe-, da od nikoder. Končno je nestrpno vprašal natakarja: »Čemu mi pa ne prinesete obeda?« — In prejel je odgovor: »Prinesli bomo na mizo, kakor hitro bo družba tu!« — »No, prinesite torej zastave Njo, ki ji je letošnje leto posvečeno kot 1500'etnica efeškega vesoljnega cerkvenega zbora, pa tudi tiste vrle krščanske slovenske mladenke, ki so prihitele k Sv. Trojici, da dostojno proslave ta velevažni 15001etni jubilej v zgodovini Marijinega čaščenja. Trža-nom Sv. Trojice za to čast in h^alal Dekleta, članice naših krščanskih organizacij, so prihitela sem v najobilnejšem številu ne samo iz vseh župnij šentlenartske dekanfje, marveč tudi iz mnogih krajev ljutomerske, ptujske, jareninske in mariborske dekanije. Od daleč jih je pozdravljalo krepko, ubrano in sveča-nostno radostno pritrkavanje zvonov z mogočnega stolpa svetotrojiškega. Bil je to veličasten tabor krščanskih slovenskih deklet Slovenskih goric in sosednih krajev. V tako imponu-jočem številu' so pršle, da je bila ogromna svetotrojiška cerkev nabito polna, in niso vse v njej istočasno našle prostora. Bila je to proslava, ki je v vsakem oziru bila dostojna časti nebeške in naše Matere in vredna naših krščanskih mladenk. V cerkvi je govoril prisrčne in spodbudne besede preč. g. kanonik Franc časi, ki je navduševal žensko mladino za iskreno češčenje Marijino, katero so najlepše in tudi najkoristnejše kaže v življe-. nju po svetlem, visokem vzoru Marijinih kreposti. Slovesno sv. mašo je daroval vlč. g. gvardijan Ernst Jenko. Po cerkvenem opra vilu je bilo veličastno dekliško zborovanje na obširnem prostoru pred cerkvijo. Otvoril ga je vlč. g. župnik Gomilšek, upravitelj šentlenartske dekanije. Predsedovala je zboru deklet Amalija Klobasa od Sv. Benedikta v SI. gor., koji je bila ob strani kot podpredsednica Poljanec Marija od Sv. Antona. Predsednik Prosvetne zveze dr. Josip H o h n j e c jew zvezi s proslavo 15001etnega jubileja efeškega cerkvenega zbora pojasnjeval visoke ideale našega prosvetnega dela med mladino. Verski idealizem je, ki prošinja naše izobraževalno delo in brez tega idealizma je vsako prosvetno delo zlasti med mladino brez prave in trajne koristi. V iskrenih besedah je pozdravljal in proslavljal sv. Očeta kot prvega in .jajlva-brejšega bojevnika za katoliška načela min dinske vzgoje in za pravice katoliških tu1^-dinskih organizacij, ki jih pobija nacionaJia i-čni fašizem. Njegove poljudne in navdaševal- ne besede so našle glasen odmev v velikem zboru krščanskih slovenskih mladenk. Nato so se javljale v dolgi vrsti zastopnice krščanskih dekliških organizacij iz raznih krajev s pozdravnimi in bodrilnimi govori, odmsno deklamacijami, in sicer Lorbek Marija od Sv. Benedikta, Senekovič Marija iz Sv. Lenarta, Padovnik Marija iz Sv. Trojice, Ilujdec Marija z Marije Snežne,. Mlinaric Alojzija iz Ne gove, Reš Neža od Sv. Benedikta, Črnko Terezija iz Sv. Jurija v Slov. gor., Špin Marija s Kapele, Šuc Marija od Sv. Ruperta, Senekovič Marija od Sv. Benedikta, Pignar Jera od Sv. Andraža, Leopold Barbara od Sv. Ane, Poljanec Marija od Sv. Antona, Ljubeč Genovcfa od Sv. Benedikta, Pihlar Marija iz Sv. Lovrenca v Slov. gor., Brus Marija iz Gornje Sv. Kungote, Sever Marija od Sv. Urbana pri Ptuju, Čuš Anica iz Sv. Jurija ob Ščavnici, korito Roza iz Ptuja, Kocbek Marija iz Gornje Radgone, Črnčič Alojzija od Sv. Jurija v Slov. g. in Druževič Marija od Sv. Andraža kot zastopnica Marijinih vrtcev. G. dekanijski «pra-vitelj Gomilšek je našim krščanskim dekliškim organizacijam polagal na srce dolžaist molitve v ta namen, naj bi Bog dvema sinoma našega naroda škofoma Slomšeku m Baragi dobrotljivo naklonil čast oltarja. Ob dveh je bilo dekliško zborovanje končano. Ob trsh je g. Gomilšek imel v cerkvi spodbuden in poučen nagovor na dekleta, nakar so bilo slovesne večernice. Potem so dekleta odhitela na svoje domove. Tiste, ki so prišle v strnjenih skupinah ali procesijah, so tudi odšle v procesijah pod vodstvom čč. gg.. duhovnikov, katerim bodi na tem mestu za njih trud izrečena najprisrčnejša zahvala. Sijajna manifestacija naših krščanskih dekliških organizacij na taboru pri Sv. Troj;ni je najboljši dokaz, da njihovo požrtvovalno clelo ni ostalo brez lepih sadov. Le tako naprej! Z Bogom in Marijo za našo mladino in našo domovino! Negovn, Dramatični odsek Kat. izobraževalnega društva pri Sv. Trojici v Slov. gor. vpii-zori v nedeljo dne 19. julija popoldne po ve-černicah v tukajšnji graščinski dvorani zelo zanimivo in podučno gledališko predstave.: »Žrtev spovedne molčečnosti«, petdejanko. — Ker je čisti dohodek namenjen za popravilo romarske, letos jubilejne cerkve pri Sv. Trojici v Slov. gor., se vsi farani in okoličani prav vljudno vabite! Rajhenburg. Tukajšnje Slov. katoliško izobraževalno društvo je meseca maja t. 1. prenovilo svoj oder v Slomškovem domu. Oder je vzdignjen za 20 cm. Ozadje je — kakor tudi 75 cm široke sufite — pritrjeno na škripcih, kar mnogo olajšuje sestavo posameznih scenerij. Nove kulise so delo društvenega člana R. Golobica, prometnega uradnika, ki je ša kot študent napravil mnogo kulis na naših odrih po Belokrajini. Nove kulise so v vsakem oziru vredne svojega "mojstra. Iz njih diha naša slovenska zemlja s prijaznimi cerkvicami, s hišami bogatinov in siromašnimi kajžami; iz njih veje dih naših gorenjskih velikanov, odetih s snegom. Stranske kulise te spominjajo na polhe in na narodno pesem: »Kdo bo praprot žel?« Pa tudi tihih belih brez na manjka na odru. Na oknu tipične gorenjske hiše cvete nagelj ter s svojimi velikimi rdečimi cveti oznaja ljudem: »Na ta oder hodijo poštena slovenska dekleta! Tu se zbirajo fantje, ki so vredni nagelja rdečega! Na odru je tudi nov regulator za električni tok, ki je domač izdelek g. L. Lipovška. Lep je oder, naj bi se tudi društvo poživilo! Bi li ne bilo umestno organizirati poseben dramatičen odsek, kjer naj bi se udejstvovali samo mlajši igralci in igralke? Saj je vendar mladina tista, ki je poklicana, da ponese glas krščanske prosvete v slednjo vas! Premislite to in ne odlašajte! Kajti neprijatelj naših načel vabi našo mladino cd vseh strani, pod različnimi pretvezami v svoje vrste! Za dramatiko navdušene mladine je dovolj v fari! — Pri. nas še najbolj deluje knjižnica, ki se vedno množi z novimi knjigami. Zato se vsem toplo priporoča. Knjižnica posluje ob nedeljah in praznikih po rani sv. maši do pol 10. ure ¡ter po pozni sv. maši do pol 12. ure. Gruda umira! Kmetska drama v petih dejanjih, po francoskem romanu R. Bazina z dovoljenjem napisal dr. Ivan Dornik, je izšla brž kosilo«, odvrne Hendel nervozno, željno pričakujoč jedi, — »kajti jaz sem tista družba!« Pocestni moEiiianijo so igrali na vogalu u-lice, nakar vpraša izmed njfh eden drugega: »Kaj praviš, ali nas slišijo ali neapežem pretežna večina italijanskega judstva na papeževi strani. Da bi odvrnila od sebe krivdo in jo zavalila na papeža, je najela govornika, ki ¡je z rimske radio postaje imel govor, ki ni obstojal iz ničesar drugega, kot iz go-rostasnih obdolžitev proti papežu in duhovščini sploh. Govor sicer ni bil uraden, vendar pa je bilo očividno, da ga je naročila fašistična vlada. Govornik je primerjal položaj cerkve v Italiji in v drugih deželah, kjer je cerkev ▼ resnici zatirana. Papež, je dejal govornik, namesto, da bi kritiziral tiste dežele, ima -samo za Italijo ostre besede. Katoliška akcija ¡je bila opisana kot močna organizacija, ki dobiva svoje ukaze iz neke druge dežele. Katoliškemu duhovništvu se je očitala »črna ne-hvaležnost« napram fašizmu, ki da daje jamstvo za versko svobodo. Fažizem je dal cerkvi častno mesto, kakoršnega ni ¡dosegla pod prejšnjimi vladami. Da je .Vlada pričela preganjati katoliške klube in Katoliško akcijo, je storila to le, da sama sebe brani. Dokazano je namreč, da se je Katoliška akcija politično udejstvovala. Fašistična vlada skuša prati črnca. Uspela ne bo dosti, kajti predobro je fašizem znan. Kdaj rasejo drevesa? Neki francoski botanik objavlja zanimiv članek, ki pojasnjuje čas, ko rasejo drevesa. Po teh podatkih rasejo drevesa v glavnem med polnočjo in 6. uro zjutraj. Rast ni vedno enaka. Botanik rje izračunal, da eraste drevo od 6. do 9. ure zjutraj za osem In dve tretjini odstotka, od 9. do 12. ure za eno in eno tretjino odstotka, od poldneva do 6. ure sploh ne raste, od 6. do 9. ure zrase za eno in eno tretjino odstotka, od 9. ure do polnoči za tri In sedem osmin odstotka, od polnoči do 6. ure zjutraj pa za 85 odstotkov. Nad 90 odstotkov drevesne rasti se torej Izvrši v času, ko je solnce pod ob-Borjem. Vobče je opaziti, da rasejo drevesa v času, ko ne sije solnce. Tudi pri drugih rastlinah je opaziti nekaj podobnega, vendar pa ni to nikjer tako močno poudarjeno kakor pri drevesu. Judje proti skrunitvi sobote. Ob nogometnem igrišču v Jeruzalemu, kjer M se imela vržiti igra med dvema judovskima skupinama igralcev, ee je »brala v soboto velika množina gorečih vernikov in pričela tamkaj peti psalme In molitve v protest proti igranju na sobotni dan. Pridiga, ki je trajala več ko 12 ur. Pastor baptistovske cerkve v Washin-gtonu v Zedinjenih državah G. Brown, je dosegel svetovni rekord v najdaljši pridigi. Dvanajst ur in deset minut je govoril neprestano. Med govorom je imel 2 obeda in je izpil kozarec mleka. Pričel je pridigati opoldne in je končal malo po dvanajsti uri ponoči. Po končani pridigi je bil nekoliko hripav, pohvalno pa se je izrazil, da je imel veliko število poslušalcev. Ako žena čika. Pred par leti se je Viktor Rembrand v New Yorku potom neke ženitovanjske posredovalnice seznanil pismenim potom z neko čarobno deklico iz Texasa. Nedavno pa je ta Rembrand obupan prihitel na sodnijo in na vsak način zahjeval razporoko, češ, da ne more več prenašati navad svoje žene, ki so vse prej kakor pa ženske. Vdana je čikanju tobaka, pri tem pa tudi izurjeno pluje, najsibo doma ali na javnih prostorih, da bi jo za njeno izurjenost lahko vsak moški zavidal. Dalje mu povzroča še druge sramote in končno neprestano nosi pri sebi še samokres, s katerim mu ob vsaki priliki grozi. Ali ni to »angelček«? Američanke ne smejo plesati v Parizu. Skupina ameriških plesalk, ki so prispele v Pariz, so se morale zopet vkrcati na ladjo in odpluti nazaj v domovino, ne da bi jim bilo dogoče prirediti kako predstavo. Francoska vlada je namreč prejela množico protestov od zveze francoskih igralcev, v katerih se je zahtevalo, da se Američankam ne sme dati dovoljenje za nastop, češ, da je itak dovolj francoskih igralcev brezposelnih. Vlada se je po dolgem razmo-trivanju odločila, da skupino pošlje nazaj v Ameriko. Tri brihtne Američanke pa so vendar ušle izpred nosa izselje-niških čuvajev in zbežale bržkone v — Pariz. Sprejme se vajenec takoj, najrajši takšen, ki se je le učil nekoliko časa. Jakob Erbus, splošno krojaštvo, Ptujska gora 1078 V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda Din 1.20. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah. — Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za Din 2.— za odgovor. Upravništvo. Priden majer se išče od 1. novembra t. 1. naprej. Rudolf Verlič, Grušova št. 9, Sv. Marjeta ob Pesnici pri Mariboru. 1105 Dve želariji v Rožičkem vrhu, poata Sv. Jurij ob Ščavnici, obe skupaj ali posamezno, proda dr. Zmavc istotam. 1102 Posestva, gostilne, trgovine, mline prodaja: Posredovalnica Maribor, Sodna 30. 1104 »Croatia« zavarovalna družba v Zagrebu, naša največja in najstarejša domača zavarovalnica, ima od 1. julija t. 1. pisarno svojega Glavnega zastopstva v Mariboru v Stolni ulici št. 1 I. nadstropje. 1103 Šofer, (trezen, samski z enoletno prakso, išče službo na luksuzni ali tovorni avto, nastop takoj ali po dogovoru. Anton čoh, Ložane »t. 10, Sv. Marjeta ob Pesnici. 1101 Trgovski vajenec Iz dobre hiše z najmanj 2 meščanskima šolama se sprejme v trgovino z mešani mblagom Vinko Petek pri Veliki Nedelji. 1100 Izjava. Podpisani Ignac Muzek, posestnik na Spodnjem Bregu pri Ptuju, obžalujem žaljiv« ke, s katerimi sem žalil g. Ignaca Emeršiča, gostilničarja istotam, ter se mu zahvaljujem za odstop od obtožbe. — Ptuj, dne 24. junija 1931. — Ignac Muzek. 1083 Učenca sprejme takoj trgovina z mešanim blagom E. Zdolšek, Sv. Jurij ob južni žel. Predpogoj: 2 razreda meščanske šole, zdrav, marljiv in uglednih krščanskih starišev. Prednost ima tudi tisti, ki je iz upravičenega vzroka moral prekiniti učno dobo. 1086 Hiša s trgovino in gostilno, ki ima krajevno pravico, z gospodarskim poslopjem, 3 orali lepih njiv, sadonosnik, vse arondirano in ob državni cesti v Bukovcih pri Ptuju, se proda. Naslov: I. Stumberger, Breg štev. 41 pri Ptuju. 1088 Kuharico, pridno in pošteno, ki bi opravljala tudi hišna dela, k manjši rodbini na deželi. Dr. Šurina, odvetnik, Pregrada. 1099 Redka prilika. Dokler zaloga traja, se bo prodajal »Steru«-delen po 8 Din v Trgovskem domu Stermecki, Celje. 1098 Glasovir dober radi pomanjkanja prostora prodam za 1500 Din, zamenjam tudi za har-monijum. Naslov: Mulej, Pilštanj. 1097 Zahvala. Požar mi je uničil mojo stanovanjsko hišo z vsemi premičninami. Na prigovarjanje zastopnika »Vzajemne zavarovalnice« g. Franca Mravljaka iz Gortine pri Muti, sem dal pred leti zavarovati poslopje in premičnine pri »Vzajemni«. Po požaru je dala »Vzajemna zavarovalnica« škodo takoj ceniti po svojem glavnem zastopniku g. F. Zebotu iz Maribora ter sem dobil celotno svoto brez odbitka v kratkem času izplačano. Za hitro pomoč se »Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani« iskreno zahvaljujem in jo vsem posestnikom najtopleje priporočam. — Sv. Jernej nad Muto, dne 12. julija 1931. — Ribič Matej. Zahvala. Po smrti našega očeta g. Sebastijana Kiselak sva sprejela od podp. drušitva LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU takoj izplačano pripadajočo podporo iz vseh treh oddelkov in izrekava tem potom najlepšo zahvalo ter priporočava to društvo vsakomur najbolje. Sv. Ivunigunda pri Ptuju, 13. VII. 1931 Ernst in Barbara Svenšsk. Zahvala. Za takoj izplačano podporo po smrti moje matere gospe Joze'e Dužič, poroč. Harc, izrekam tem potom podpornemu društvu LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU najlepšo zahvalo ln priporočamo to pre-koristno društvo vsakomur v takojšen pristop. Sv. Jakob v Slov. gor., 13. VII. 1931. Marija Dužič. Za god sv. Ane! Zelo primerno darilo: SVETA MATI ANA Molitvenik za žene in matere. Razprodajalcem znaten popusti Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Čudoviti tiolivlf o|l starega mim (Povesti ameriških črncev.) (Ualje.) Botra Želva kot sodnik. Po tej nesreči je moral ostati stric Volk doma. Ostal je tu vse dotlej, dokler mu ni zrasla dlaka nanovo. To je trajalo precej časa. Zato je mislil stari Zeka, da more malo iz hiše in se ogledati po svetu Pripravil se je za odhod. Hodil je brez skrbi, smejal se je ter govoril sam s seboj. Naenkrat je nekaj zašumelo, nekaj klicalo. Zeka je napel ušesa. Nič ni videl. Postal je in zopet poslušal. Nekdo je klical: »Joj! Joj! Ali ni nikogar, ki bi mi pomagal?« Stari Zeka je vprašal: »Kdo hoče pomoči? Kaj se je zgodilo?« »Joj, brat! Bodi kdorsibodi, samo pomagaj mi! Joj, kamen me stiska.« Stari Zeka je bil dovolj pameten in previden. Počasi ja pristopil h kraju, odkoder so se glasile prošnje za pomoč. In kaj mislite, koga je videl? Strica Volka, kako leži stisnjen pod velikim kamnom. Ako hočete vedeti, kako da ga ogromna skala ni zmečkala, vprašajte nekoga drugega, ker sam ne razumem, kako je mogel ostati živ. Bilo je, kakor je pač bilo. Bil je tu, še živ, toliko krepak, da je mogel klicati na pomoč in da so se klici slišali gotovo kilometer daleč naokoli. Tako je jadikoval, tako tožno je zavijal, da se je staremu Zeki smilil in da mu je hotel pomagati. Stric Volk ga je prosil, naj odvali kamen. Stari Zeka je podprl ramena, vzdigal, vzdigal in nazadnje res dvignil kamen. Stric Volk se je izvlekel na plan. Ni bil močno ranjen. Ko pa se je čutil svobodnega in celega, je brž pomislil, da je sedaj prišel čas, ko moreta on in stari Zeka razčistiti skupne račune. Zdaj se je hotel maščevati. Zgrabil ga je za vrat. Ubogi stari Zeka je zakričal ter se je otepal. Ko pa je videl, da ni pomoči, je rekel: »Torej tako, brat Volk! Tako nagrajaš tiste, ki so ti rešili življenje?« Stric Volk se je zlobno zarezal in odgovoril: »Zelo sem ti hvaležen, brat Zeka, zelo, ali dovolil boš, da te lepo raztrgam na kose.« »Če boš govoril tako dalje, nikoli več ti ne napravim kake usluge.« Stric Volk se je zarezal še bolj in rekel: »Tako je, tako, brat Zeka. Povsem naravno ie_. da mi po svoji smrti ne boš mogel napraviti kake usluge.« Stari Zeka je maio molčal, potem pa je nadaljeval: »V tem kraju bi po zakonu ne bi smel ubiti onega, ki ti dela dobro.« Stric Volk ie rekel, da se ne snominia take- ga zakona. Stari Zeka ga je vprašal, če hoče, da bi botra Želva ta slučaj razsodila. Napotila sta se do doma botre Želve. Najprej je povedal stric Volk, kako je bilo, potem pa stari Zeka. Botra Želva si je nataknila na nos najprej očala, potem ja zakašljala, da si očisti grlo in nato reče: » 1 a stvar je zelo smešna. Preden razsodim, kdo je kriv in kdo ne, me povabita na kraj, kjer si ti, brat Volk, ležal pod skalo in kjer te je brat Zeka našel.« Šli so torej po široki cesti vs do jame in potem do skale, pod katero je bil stric Volk stokal. Botra Želva je obšla kamen večkrat, je porinila pod niega svojo palico, je kimala z glavo in rekla: »Žal mi je, da vaju moram toliko mučiti. Pa ne gre drugače. Moram videti, kako je bil stric Volk stisnjen in kako je tale skala ležala na njem.« Stric Volk sa je zopet zvlekel pod kamen baš dotle, kjer je bil že prej. Onadva pa sta premikala kamen toliko časa tem ter tja, dokler ni bil stric Volk stisnjen kakor prej. Nato je začela botra Želva obhoditi kamen, ga ogledati od vseh strani, nato je nekaj brskala s palico po pesku, kakor da rešuje težko nalogo. Ker je to precej časa trajalo, je začel stric Volk pod skalo kričati: »Ej! Botra Želva! Tale skala me pa zelo stiska.« A botra Želva se je malo odmaknila ter je rekla: »E, brat Zeka! Zdaj vidim, da si ti kriv. Čemu si se mešal v posle brata Volka, ko se on ni mešal v tvoje? On je imel svoje skrbi, ti pa si se moral brigati za svoje.« Teh besed se je stari Zeka prestrašil, botra Želva pa je nadaljevala: »Ko si hodil tod v jutro, gotovo si imel kak posel. Če si že hodil, čemu nisi nastavil pota? Brat Volk ni nikamor hodil in tega ne bo storil niti sedaj. Našel si ga pod kamnom, tam si ga moral tudi pustiti.« (Dalje sledi.) Ivanček prvič v mesta Boter je vzel IvanS-ka prvič s seboj v mesto. Ko se je deček vrnil, je pripovedoval domačim, kaj je vse videl: »Čakajte, da pridem malo do sape. Krasno je bilo v mestu. Tam je kakor v nebesih. Videl sem stolp, ki ja segel v oblake. NaS stolp je napram njemu kakor žrebelj, in pravijo, da je znotraj še višji. Vse hiše so kakor gradovi, in tam gotovo stanujejo sami graščaki. Samo se ml je zdelo čudno to, da so vrata tako majhna. Kako spravijo tam skozi senen voz, saj še pošten vol nima dosti prostora? Tudi nisem videl nič vrtov in ne travnikov in ne njiv. Tako jaz ne bi mogel živeti, pa so ti mestni ljudje tudi videti vsi tako bledi. Vozovi so lepi, a kako je to, da slabo oblečeni notri sedijo, oni z zlatom na klobuku pa vozijo? Pa težki morajo biti mestni ljudje, za enega samega gospoda vpre-žejo kar po 2 konja. In dosti ljudi je tam, gotovo je vsak dan žegnanje. Z botrom sem bil v gostilni, tam imajo vsega dovolj in nihče ne more pojesti toliko, kakor je napisano na posebnem listu; najboljše, žganci, pa le niso gori. Torej, ugajalo mi je zelo. Ko pa je boter zaklical, da je zapreženo, sem vendar z veseljem poskočil na voz in, hvala Bogu, tu sem zopet, zdaj pa bom tekel hitro malo na travnik, ker moram malo poskočiti.« Dobro zavrnil. Kmetic je šel na sod-ni j o. V sodnijski predsobi se je hotelo nekaj mladih pisačev iz njega ponorčevati. Beklt so mu, naj se vsede, čeprav ni bilo v sobi nobenega stola. Kmet jih zavrne; »Kam pa se naj vsedem? Tu ja ravno tako, kot na mojem skednju; tam tudi ni nikjer ne stolov in ne klopi, toda cepcev je dovolj!« Foaor! Tesan, stavbeni les oddajam na vse kraje. Naslov v upravi lista. 1085 Sprejmem vajenca za lončarsko obrt. Kožuh Franc, Pilštanj. 1077 Elektromotor 19 PS 380/220 Volt, Elin 880 T Se skoraj nov, kočija Phaeton 1 in 2 vprežen, malo rabljen, proda poceni R. Lirzer, tovarna stolov, Maribor, Cvetlična ulica 36. 1081 Slamorezcice, motorje, sesalke, sadne mline in yse druge kmetijske stroje na eno do dveletne ohroke Vam nudi Franjo Leitgeb, Bistrica št. 20, pošta Limbuš. 1095 Eoleselj lepi se proda. Zrkovci štev. 16, pošta Maribor. 1096 Direkcija drž. rudnika Velenje sprejme takoj v delo 6 do 8 prvovrstnih zidarjev, veščih vseh železobetonskih del, in 8 prvovrstnih stavbenih tesarjev, po možnosti cele partije. Re-llektaniti, obskrbljeni z potrebnimi dokumenti, naj se takoj prijavijo pri Direkciji drž. rudnika Velenje. 1089 SZalo posestvo pod Polenšakom, okoli 6 oralov, njive, gozd in sadonosnik, se da v najem ali proda. Natančneje se izve pri F. M. D., Po-*enšak, pošta Moškanjci. 1084 I>epo posestvo na prodaj. Zraven tovarne v Ceršaku št. 19. Posestvo meri 6 ha 94 a 34 m'. 6 oralov prvovrstnih njiv, vinogradov, gozd, travniki, sadonosniki. Poslopja vsa zidana, 5 sob, 2 kuhinji, stiskalnica, posebej stoječa vila. Pripravno za kako obrt, ker je na prometnem kraju. Proda se s celim inventarjem za 250.000 Din, brez inventarja 190.000 Din. Bauman Franc, Ceršak, pošta Št Ilj v Slov. goricah. 1093 Pozor kmotovalci! Sadni mlini, zelo dobro izdelani, se dobijo po zelo nizki ceni pri Rudolfu Dergan, Laško. Kdor se ranima, naj takoj piše na gornji naslov. Proda se tudi mavec za gnojenje po 30 Din za 100 kg pri gori imenovani firmi. 1076 150 do 300 Din dnevno zaslužijo oni, ki imajo mnogo poznanstva! Za odgovor znamko! — Kosmos, Ljubljana, poštni predal 307. S64 Sadjercjci, vinogradniki! Ne odlagajte z nabavo prvovrstnih patentnih sadnih in grozd nih mlinov, katere naročate edino pri prvi strojni delavnici Matija Kozinc v Sevnici ob Savi. 1062 Vas ženirajo, cen j. dame, kvarijo Vam Vašo lepoto, eleganco in sramežljivost. »VENERA«-eliksir Vas reši v par sekundah vseh nepotrebnih dlak. Naročite Se danes lepo dišeči »VENERA«- eliksir. Ne bo Vam žal. Bočica 10 Din (predplačilo), povzetje 18 Din, dve 28 Din, itri 38 Din, razpošilja: e. Cotič, Ljubijana VK-i. Kamniška ulica lOa. 1090 Seme rudeče detelja (Inkarnata) se dobi pri F. Huber, Maribor, Aleksandrova c. 1. 1068 Šafar, priden, zanesljiv, izvežban v vseh strokah kmetijstva posebno v sadjarstvu vinarstvu in živinoreji, ki zna delo razdeliti in tudi pri delu pomagati, okrog 30 let star, neoženjen, se sprejme pod ugodnimi pogoji pri tvrdki M. Grundner v Zrečah. 1054 Apno belo lepo iz Zagorja, zmiraj frišno se kupi najcenejše v staroznani trgovini H. Andraschitz, Maribor, Koroška cesta--Vod-nikov trg. 870 Pozor, kmetje in posestniki! Trboveljski port-land-cement, nosilci, železo za beton, betonske cevi, okovi in celi materijal za zgradbe in opeko kupite najugodneje v veletrgovini z železnino in gradbenim materijalom: H. Andraschitz, Maribor, Vodnikov trg—Koroška cesita. 871 Mostin, moštova esenca za napravo zdrave domače pijače se dobi v drogeriji Kanc-Wol-fram, Maribor, Slovenska ulica. 1035 Zahvala „Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Požar, zaneten najbrž po hudobni roki, mi jp dne 17. maja popolnoma uničil veliko gospod, poslopje z vsemi premičninami vred. »Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani« je po svojem glavnem zastopniku g. Franjo Zebotu v Mariboru in krajevnemu zastopniku Antonu Ros-: kerju škodo takoj ocenila in mi vso škodo tudi kmalu plačala. S tem mi je omogočila ta« kojšnjo gradnjo novih posloij. S svojim človekoljubnim postopanjem in s poštenim izplačilom je »Vzajemna« pokazala v dejanju, da Je re3 prvi naš domači in slovenski zavarovalni zavod. Vsem posestnikom »Vzajemno zavarovalnico« toplo priporočamo. Kmetje! Če hočete imeti dobro zavarovana svoja poslopja ter premičnine, in če hočete, da se Vam bo škoda pošteno ocenilo in dobro ter tudi hitro plačalo, zavarujte vsi in tudi vse edino le pri »Vzajemni zavarovalnici«. 1094 Sv. Jakob v Slov. gor., dne 5. julija 1931. Jernej in Marija Ptička, pcsesinika. Koveeki, torbice, aktovke, nahrbtniki na izbiro in popravila istih po najnižjih cenah v novo odprti torbarski delavnici Kerls Josipa, Maribor, Kopališka ulica 2 (Scherbau-mov pavlijon). 1029 ako Vam »RADIO-BALZAM« ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. v 3 dneh. Hvaležno se Vam zahvaljujem za Vaš čudežni balzam, s katerim sem brez bolečin odstranil 15 let stara kurja očesa v treh dneh. — S spoštovanjem: Pozman Aleksander, Gor. Slaveči 1, p. Rogaševci, Prekmurje. Lonček za 10 Din (predplačilo), ali 18 Din na povzetje, dva 28 Din, tri 38 Din, pošlje R. Cotič, LjuMjana VII-I. Kamniška ulica št. lOa (Janševa). 1091 iščem za svojo trgovino z mešanim blagom. Fant mora biti zdrav, priden, pošten in dober v računstvu. Starost okoli 14 let. Ponudbe na: Jos. Pauer, Braslovče. 1088 si prihranite, ako kupite sukno za moške obleke, volneno za ženske obleke, platno za vsakovrstno perilo, svilene rute, srajce, ovratnike, kravate, dežnike, nogavice itd. „PRI SOtNCU" Celje, Giavni trg 9 Za obilen obisk se priporoča 318 ALOJZ DROFEMIK Kmetje in kmetice! Najceneje kupite ves stavben: materijal, špecerijsko, manulakiurno, Galanterijsko in ž»-lezno blago pri Kari Sima, Polfčane. Istotam prodaš vse deželne pridelke, stara železo, kosti, ščetine in cunje najdražje. Postrežba točna in solidna. Prepričajte se o cenah. 1066 EBEaBBBBBBBBEEBBBBEEEEBBBBBEEBEBEBEBEBEEBEBBBEBBB E H E E B E E E E E E E E E E E E E E E njcitajersbi ljudski najboljše in najvarnejše pri rioorii r. z. z n. z. Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog nad 62,000.000 dinarjev. "^il So vernost toraniSraifra vlog Samci nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. t Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! ""^3 »■OH B B a a a a a a a a a a a a a a a a a a Oglnši v „Slov. Gospodarju" imajo najboljši uspeh! SA BIHMANCE (3 Velika Izbira klobukov, čevljev ter Q vseh oblačilnih potrebščin, po solidno g nizkih cenah pri 452 s JaftoH im, Maribor, g Glavni irg 2 q Oglejte si izložbe in zalogo! HHHHHHHaHHBHHH Pre*a mila idrawia ist lepote z znamko E Ei Z A" Lilijino mlečno milo, posebno fin« cvetno milo. Lilijino kreme milo, zelo blago delujoče. Rumenjakovo milo, tudi za otrok«, Glicerinovo milo, tudi za razpokano kožo. Boraksovo milo, za solnčne peg«. Katranovo milo, za glavo in lase. Milo za britje, higijensko čisto, vs«- sto — vsebujejo medicinsko dobro delujoče sestavine, ki so potrebne za zdravje in lepoto. Kdor jih enkrat poskusi, jim ostane zvest. Storite tudi Vi tako, pomagalo bo tudi Vatpl S pošto pet kosov mila v poljubni izberi, če se pošlje denar naprej 52 Dl% brez vseh daljnih stroškov, ati s povzetjem 62 Din. Zraven Fellerjevft »EUa. Creme« pomada za zaščito lica in kože, Fellerjeva Elsa-pomada m r««4 las, za naptej poslanih 40 Din 2 lončka brez vseb daljnih stroškov, ali • povzetjem 50 Din. Elsadont krema za zobe 8 Din 80, Elsa-Shampoo H pranje glave 3 Din 30, Elsa-Sachet dišeča blazinica 6 Din 60. Naroča M pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska ban. Ničesar ne zamudite, če ne kupite ure prehitro, ampak č« prej prelistate veliki ilustrirani letni cenik tovarniške hiše ur Suttner, Pobite ga popolnoma brezplačno in v njemu najdete največjo izbiro zares zanesljivih budilnikov in stenskih ur, švicarskih žepnih ur, zapest-nih ur, zlatnine in srebrnine vsake vrste, vse takorekoč po originalnih tovarniških cenah. ta A Cl Din dobite pravi Anker budilnik It. 123, ponlklaa 14 ca rla«®, za Prava švicarska Anker-Remont. žepna ura že od 44.— Din Bft* prej, ure-zapestnice od 98— Din naprej. Noben rizikol Kar na odgovarja 6e zamenja, ali pa vrne denail Zahtevajte brezplačni letni cenik »4 tt« H. Suttner, Ljubljana št. 992. 01 zlala Zlatica — elas ere okroz: nad vse te terpentinsko milo Zlatorog! (NacL'.jsvanje sledi.) 'Tet let le Zlatica že po m f ena. Je ljubezniva, srečna mlada iena. •Nekoč pa skrbni moiek h vprašale, če novega perila potrebuje, _ »Nikar neU — pravi Zlatica smehltoje s »prihranila denarce sem igrale —t I in milo Zlatoroz bo poskrbelo. da bo perilo dolga leta belo.,.* < . S jI i » * o /> i | lli!!l!!!l!ll!ll!l!!!l!lllll!!!llll!l!llllllll!ill Najvarnejše in najboljše naložite denar pri o m o o ■ g o o m i ■ ilmci v Celju - regisirovani zadrugi z neomejeno zavezo 1 3 y um lastni poloči no oglu Kralja Petro ceste in Vodnikove ulice Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem, 192 Stanje hranilnih vlog znaša md Din 100,000.000--. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Rentnl davek plačuje posojilnica Iz svojega in ga na odteguje vlagateljem. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatln v Mariboru. « Urednik: Janui Goleo, novinar * Maribor«, m izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleo * Mariboru, 010001061001010001020202010202081000010010000201000200020100010202010202010100000201020000000002000101020002000202010001020100020110060032011102010200030002020009000201020200010102015323010100010000110002010023020102015300020102010100