KRANJ, petek, 30. 7. 1982_CENA 9 din Št. 57 LJUDSTVA Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek ZA GORENJSKO Izobesite zastave! Občani Jesenic, Radovljice, Kranja in Tržiča — v dneh vašega občinskega praznika izobesite zastave in tako poskrbite za praznični izgled svojega kraja. Zapora starega dela mesta Občane Kranja obveščamo, da bo danes, 30. julija, zaradi kulturno družabne prireditve ob občinskem prazniku med 18. in eno uro po polnoči za ves promet zaprt stari del mesta. V,, ,.- P > ^.UI IBPI lili...... in — [Občini Jesenice in Kranj praznujeta Be^oa - V krrukem - ^ ^ jd^^jft«^ cesta Besmca-Ne^e vdo^dueh Mcm k j {asa £oml dr "ZT^J ki bo za sedaj ostal še v makadamski folaka*. Obnouljem del ceste ki bo za sea j ^ ^ ^ SESSfflKMS^ 20 to delceste namenila 30 milijonov novih din. - Foto. L.M. \--------- mBB Slovesnost nad Crngrobom Jutri, v soboto 31. julija, bo ob 10. uri na Planici nad Crngrobom slovesnost ob štirideseti obletnici herojske borbe Selške čete Cankarjevega bataljona ter smrti narodnega heroja Staneta Žagarja in štirinajstih soborcev. Na slovesnosti bodo odkrili obnovljeni spomenikov NOV in spominsko obeležje na kraju boit>e Selške čete v Rovtu. Slavnostni govornik bo predsednik slovenske skupščine Vinko Hafner. Za kulturni program bosta skrbela Zveza kulturnih organizacij Kranj in Garnizon JLA Kranj. Na slovesnost so vabljeni delovni ljudje, občani, borci, mladinci in aktivisti NOB. Pravega tiska pa ni Ko smo v začetku poletne turistične sezone cincali, ali bi uvozili tuje revije in časopise, ki jih tuji turisti pač ne bodo mogli pogrešati, smo si napravili dokaj slabo reklamo. V začetku sezone tujega tiska ni bilona policah trafik turističnih krajev in tuji turisti so se precej pritoževali. Končno smo le slovesno oznanili, da tuje revije in tujo dnevno časopisje prihaja tja, kjer je največ inozemskih gostov. A kaj, ko tudi po odločitvi o prodaji tega tiska ni vse tako, kot bi bilo treba. V najbolj »prometni« prodajalni revij in časopisov na Bledu, denimo, dobite nemške časopise, medtem ko angleških revij ali časopisov ni. Prav tako ni dobav holandskega tiska. Nemški turisti so lahko seveda zadovoljni, če bi tu o zadovoljstvu sploh lahko govorili. Manj pa so angleški in holandski, ki pa jih je danes na Bledu največ. Le ti trumo-ma zaman sprašujejo po kakšni svoji revijici, odhajajo, nezadovoljni in z dolgimi nosovi. Stvar je seveda prav komična, če vemo, da je letos na Bledu razmeroma malo avstrijskih in nemških turistov, da pa polnijo «hotele in zasebne sobe - le te precej manj -večinoma Angleži in Holandci... D. Sedej V SREDIŠČU POZORNOSTI Gorenjska neusklajenost Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske ima letos za kreditiranje naložb svojih članic na voljo 1928 milijonov dinarjev. V prvem polletju je kreditni odbor razdelil že večji del vsote, U5V milijonov dinarjev. , . » Za drugo polletje torej ostaja skromnejši kos, ki ga bo deležen tisti, ki bo, po domače rečeno, pr*j prišel. Ponavlja se namreč stara praksa, kiseji-pravigorenjska neusklajenost. Krediti, ki so jih letos pričakovale članice Temeljne .ba™* Gorenjske, so v skupnem seštevku krepko presegli možnosti. Tudi prvi krog usklajevanja, v katerega je banka pritegnila gorenjske občine in medobčinsko gospodarsko zbornico, ni prinesel rešitve. Zelja po investicijskih posojilih je bilo še vedno za 3460 milijonov dinarjev, skoraj dvakrat toliko kot je denarja. V drugi krog usklajevanja je zato banka pritegnila izvršne svete, ki naj bi pregledali sezname vloženih investicijskih programov in izoblikovali mnenja o prioritetnem vrstnem redu programov, vsak v svoji občini, medtem ko naj bi medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko k tako izoblikovanim vrstnim redom dodala svoje mnenje. Rezultat je bil spet porazen; prioritetne vrstne rede so napravili le v radovljiški in tržiški občini, medobčinska gospodarska zbornica pa je začrtala zgolj merila za pripravo prioritetnega vrstnega reda naložb, ki naj bi ga nazadnje izdelala Temeljna banka Gorenjske. S takim načinom reševanja, ki pomeni prelaganje bremena oziroma odgovornosti, se seveda banka ne more strinjati. Zlasti ne, ker bi merila gospodarske zbornice zahtevala spremembo politike usmerjanja dopolnilnih bančnih sredstev, ki sojo članice banke že sprejele in je zato ne kaže spreminjati, saj je usklajena tudi z usmeritvami letošnje slovenske resolucije. Tako bo torej kreditni odbor še naprej odobraval investicijska posojila brez izdelanega usklajenega gorenjskega vrstnega reda. Denarja je za drugo polletje le še 678 milijonov dinarjev, od tega od srede naprej še za slabo polovico manj. H. Jelovčasn Dan oglarjev Stari vrh — Turistično društvo Stari vrh že enajstič prireja etnografsko-turistično prireditev »Dan oglarjev«. Prireditev bo na Grebljici pod Starim vrhom v nedeljo, 1. avgusta. Pričela se bo ob 11. ari. Najprej se bo predstavila folklorna skupina Stara Loka in nonet »Mladi zadružniki«. Od 12. ure dalje bodo prikazali pridobivanje oglja in delo oglarjev. Obiskovalci si bodo ogledali koparsko orodje, koparsko bajto ter nekaj značilnosti iz dela in življenja oglarjev. Na prireditvenem prost jru bo tudi zabava s plesom z ansamblom Lojzeta Slaka. Ob obisku prireditve boste lahko kupili tudi oglje v manjših količinah do 10 kg. V. Primožič Pridne mlade roke Jesenice — Jeseniški brigadirji so se letos pred odhodom na zvezne in republiške akcije večkrat srečali na lokalnih delovnih akcijah. Učenci jeseniških srednjih šol so sodelovali na brigadirskih dnevih, uredili so cesto v Javorniški Rovt, na Ajdno in cesto v Piškovce. Jeseniški brigadirji bodo sodelovali na akciji v Titovi Mitrovici Na Kosovu in na Kninu, 8. avgusta pa bodo pionirji skupaj z radovljiškimi odšli na delovno akcijo na Kras. D.S. velika ponudba in pregled blaga široke potrošnje 3*v; • __. _ _ ___? ^ B " po nižjih cenah in ostalih ugodnostih M® firir% 1h| H Mr S $ §1 W i * dostava, kreditiranje, razprodaje ■Jtr Ulji CTi I B «3r fm, B vi I I • kmetijsko gozdarska mehanizacija mm m ^^ * ^^ J m " S • tradicionalno zabavno glasbeni sejemski večeri (vsak dan od 19.—24. ure, ob sobotah do 01. ure) ■ m smu f • gostinske posebnosti: žar, morske ribe, domača km* Ml Bi*% & £Zr Ti fcr U ' tj vina Wu mmsmam fl BI #11 bančne storitve — dinarske in devizne vrsi na B d i M 5 & i « sejmu Beogradska banka O LAS 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 30. JUtlM 19C PO JUGOSLAVIJI ŽETEV GRE H KRAJU V sredo je bila žetev na približno 70 odstotkih slovenskih njiv končana. Žitne organizacije so do takrat odkupile 28.806 ton pšenice. To je 61,6 odstotka od celotne količine pšenice, ki naj bi jo po letošnjem načrtu odkupili v Sloveniji. V upravnem odboru zadružne zveze so ob letošnji žetvi in odkupu pšenice ugotavljali, da povsod, kjer so se zadruge dovolj resno-lotile priprav za pridelovanje pšenice že ob lanski jesenski setvi, tudi pri odkupu pridelka od kmetov nimajo težav. Od republiškega komiteja za kmetijstvo, ABC Pomurka in Agrotehnika-Gruda pa so zahtevali pojasnilo, zakaj med žetvijo ni bilo rezervnih delov za kmetijske stroje. Zasebni kmetje so se morali za rezervnimi deli, največkrat so to klinasti jermeni, odpraviti čez mejo, v družbenih kmetijskih organizacijah, ki so vezane na domače prodajalne, pa so ostali praznih rok. prepiCel delež deviz V razpravi o poročilu izvršnega sveta o izvajanju družbenega plana Slovenije v prvih dveh letih tega srednjeročnega obdobja so delegati vseh treh zborov slovenske skupščine v sredo kritično ocenili ne le dosedanje dosežke pri uresničevanju začrtanih nalog, ampak tudi možnosti za njihovo uspešnejše uresničevanje v prihodnjih letih. V zboru združenega dela so delegati soglašali, da je treba dati vso prednost proizvodnji in konvertibilnemu izvozu. Ob tem pa so opozarjali, da se preskrb-Ijenost z uvoženimi surovinami, reprodukcijskim materialom in tudi z energijo ne bi smela poslabšati, sicer se bo začela ustavljati tudi za izvoz namenjena proizvodnja. Menili so, da ob tako pičlem deležu deviz, s katerimi razpolaga gospodarstvo, v prihodnjem letu ne bo mogoče več izvažati, saj bodo številni proizvajalci že letos izčrpali vse zaloge, marsikateri pa bodo tudi morali ustavljati proizvodnjo. Tudi v zboru občin so delegati poudarjali, kako pomembno je naprej in pravočasno vedeti, s čim sme gospodarstvo računati prihodnje leto. Krajani Kokrice praznujejo Uspehi in načrti Izmenjava brigadirjev Kranj — Z delovne akcije Gonč-ko so se nedavno vrnili brigadirji kranjske brigade »Stane Žagar mlajši«, ki je štela 49 brigadirjev. Vrnili so se z vsemi možnimi priznanji, ki jih lahkjo osvoji brigada. Podobno pričakujejo tudi od bngade »Jože Celar-Tugo«, ki odhaja v tem tednu v novi Beograd. Ravno ob občinskem prazniku pripravlja 50 brigadirjev brigadno konferenco. Kranj je dal tudi nekaj mladincev v bratsko brigado za delovno akcijo Vlasina v Osijek, nekaj jih dela tudi na slovaških deloviščih, devet jih je v pobratenem Rivoliju, v Banjaluki jih je osem v brigadi Rdečega križa. Tudi ostala Gorenjska je na republiških in zveznih deloviščih dobro zastopana. V drugi izmeni na Go-ričkem je jeseniška brigada, v avgustu pa se za gorenjske brigadirje pravo delo šele začne. Radovljičani pojdejo v Sisak na zvezno delovno akcijo, Tržičani svoj »Kokrški od red« pošiljajo v Belo krajino. Škof-jeločani imajo letos še posebej zahtevno nalogo, saj so organizatorji skupne pionirske brigade Kranja, Tržiča in Škofje Loke. Pionirji bodo delali na Krasu, mladinci pa v Beli krajini. Vse brigade so že vnaprej dobro pripravljene na fizično delo, temeljito so tudi organizirani in motivirani za interesne dejavnosti. Posebej razveseljivo je tudi to, da letos ne odhaja na akcije nobena nepopolna brigada, kar priča o učinkovitejšem zbiranju brigadirjev kot lani. D. 2. Kokri ca — 1. avgusta bodo krajani Kokrice praznovali krajevni praznik. KS Kokrica je primestnega značaja, jedro sestavljata naselji Kokrica in Mlaka s štirimi obrobnimi naselji Ilovko, liobovkom, Tatincem in Srakovljami. S samoprispevki in prostovoljnim delom so krajani komunalno uredili Kokrico in Mlako, sedaj pa bodo večjo pozornost namenili tudi obrobnim zaselkom. Družbena dejavnost v krajevni skupnosti je prcej razgibana. Športno društvo, katerega najmočnejši del so kolesarji, organizira med letom vrsto rekreativnih dejavnosti, tekov in pohodov. Turistično društvo si v zadnjem času prizadeva urediti bajerje Bobovek. Izdelan je že načrt o rekreacijskem središču na tem področju, ki bi bil velikega mena za vse Kranjčane in ne le za rajane Kokrice. Praznike in spominske dneve v krajevni skupnosti vselej popestrijo nastopi članov KUD France Mrak, v okviru katerega deluje moški pevski zbor, recitatorska in dramska skupina. Nekajkrat letno izdajo tudi krajevno glasilo Vaščan, s pomočjo katerega obveščajo krajane o pomembnejših dogodkih v KS. P° kri Družbeno politične organizacije v KS so aktivne in kar je še posebej pomembno, zastavljene načrte dosledno uresničujejo. V krajevni skupnosti nimajo organizacij združenega dela, imajo pa več TOZD. Pri delu krajevne skupnosti dobe največ pomoči v tovarni IBI, ki je tudi pokrovitelj večjih dejavnosti v KS. Pri svojem delu imajo tudi vrsto težav. 2e več let se prizadevajo za izgradnjo novega blagovnega centra, kjer naj bi bili tudi banka, pošta, prodajalna s kmetijskimi pripomočki in bife. Želja krajanov je tudi razširitev štiriletne osnovne šole na osemletko. Vzporedno s "šolo bi bilo potrebno razširiti tudi vrtec, ki že dolgo ne zadošča potrebam krajanov. Akcijo Turističnega društva za izgradnjo parka s spomenikom, ki ga izdeluje domačin kipar Jože Volarič so podprli vsi krajani. Postavili naj bi ga pred trgovino na Kokrici. Nekaj želja so že uresničili. Imajo novo nogometno in košarkarsko igrišče, veliko krajanov je dobilo telefone, asfaltirali so ceste, sedaj pa obnavljajo kulturni dom. V. Primožič Trdno sodelovanje V nedeljo sta na Visokem slovesno podpisali listino o pobratenju gasilski društvi Visoko in Kopinec iz SR Hrvatske Visoko — Po sprejemu gostov iz Kopinca, kraja, kjer sta pokopana starša predsednika Tita, so jih gostoljubni gasilci iz Visokega popeljali na ogled Krvavca, odkoder so se polni vtisov vračali na prostor pred zadružnim domom, kjer je bil ob 14. uri podpis listine o pobratenju. Obe gasilski društvi sta že pobrateni z gasilskim društvom Kumro-vec, gre torej za nekakšna vzajemna pobratenja. Sodelovanje med G D Kopinec in GD Visoko ni od danes. Že dve leti tečejo intenzivni stiki. Slovesnosti so se udeležila številna sosednja gasilska društva. Pozdravni govor je imel predsednik GD Visoko Franc Vrtačnik, ki je obudil spomine na vojna leta in posebno poudaril bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije. Dele- V Tržiču bodo praznovali Tržič — Osrednji prireditvi, ki jih Tržičani posvečajo 5. avgustu, občinskemu prazniku, bosta četrtkova slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine, na kateri bodo podelili tudi plakete mesta Tržič, ter sobotna spominska svečanost pri spomeniku pod StorŽiČem. Sicer pa se praznični spored začenja že to soboto s turnirjem v balinanju na Ravnah. Sploh bodo športna srečanja ob letošnjem prazniku tržiške občine zelo pestra. Občani se bodo merili, razen v balinanju, še v kegljanju, streljanju, rokometu, plavanju, šahu in teku. H. J. Poceni dopust Kranj — Kako visoko stopnjo razvoja družbenega standarda so dosegli v kranjski Industriji bombažnih izdelkov, priča tudi podatek, da lahko vsi delavci, upokojenci in štipendisti delovne organizacije brezplačno bivajo v počitniških domovih v Strunjanu in Bohinjski Bistrici. Prenovljen dom v Strunjanju so odprli v začetku julija. V njem je 33 ležišč, gosti pa se za 330 dinarjev na dan lahko hranijo v hotelu Stru-njan ali v lokalih v Piranu, Portorožu, Izoli in Lokvah pri Lipici. Če namreč pravočasno odpovedo posamezni obrok hrane v Strunjanu, dobijo v zameno bon, s katerim plačajo v naštetih letoviških krajih. Ljubitelji športne rekreacije razen tega lahko zastonj uporabljajo tudi teniška igrišča in minigolf. Zelo sprejemljive cene veljajo za bivanje v Ibijevih počitniških domovih v Strunjanu in Bohinjski Bistrici za svojce delavcev, upokojencev oziroma štipendistov. Ti plačajo na dan le po 90 dinarjev, medtem ko tuje goste bivanje stane 200 dinarjev. H.J. gacija predstavnikov obeh gasilskih društev je v spomin padlim na spomenik pred zadružnim domom položila venec. Domače kulturno umetniško društvo Valentin Kokalj je ob tej priložnosti izvedlo krajši kulturni program. Predsednika obeh gasilskih društev, Franc Vrtačnik in Ivan Gradski, sta v spomin na pobratenje slovesno izmenjala simbolična darila. Gosti iz Hrvatske so domačinom kot simbol gasilstva poklonili kovinsko plaketo, kot simbol svojega mesta ročno izvezeno tkanino s svoje noše in kot simbol republike knjigo Narodne nošnje Hrvatske, domov pa odnesli veliko stensko sliko kanjona Kokre na Visokem. Slovesnost je pozdravil tudi predstavnik občinske gasilske zveze Kranj Franc Košnjek. »To je v naši občini prvo društvo, ki navezuje tako tesne stike z gasilskimi društvi iz sosednje republike. Želel bi, da bi bilo takih stikov še več«. D. Šeško Oktobra kongres Novo mesto — 11. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije se bo začel 22. oktobra letos v Novem mestu. V njegovem delu bo sodelovalo 400 delegacij iz vseh-slovenskih občinskih konferenc ZSMS, družbenih organizacij in društev ter JLA. Prvega dne bodo delegati plenarno zasedali, naslednjega dne bodo delovali v petih kongresnih komisijah, v nedeljo, 24. oktobra, pa bodo na sklepnem zasedanju strnili prve ugotovitve. V Radovljici praznujejo Radovljica — Ob radovljiškem občinskem prazniku, ki ga občani in delovni ljudje občine praznujejo 5. avgusta, so pripravili vrsto prireditev. V počastitev občinskega praznika bo slavnostna seja zborov skupščine občine Radovljica v sredo, 4. avgusta ob 16. uri v osnovni šoli Antona Tomaža Linharta Radovljica. Na slavnostni seji bodo podelili letošnja občinska priznanja, seje pa se bodo udeležili tudi predstavniki pobratenih občin radovljiške občine: Brusa, Buj, Sviljanca, Nabrežine. V četrtek, 29. julija, je bil ob 18. uri pred grajskim dvorom v Radovljici nastop harmonikarskega orkestra Glasbene šole Radovljica. V nedeljo, 1. avgusta, bo ob 9. uri v kampu Šobec 9. mednarodni mo-štveni šahovski turnir, ki ga organizirajo vsako leto ob občinskem prazniku. , V nedeljo, 1. avgusta bo ob 14. uri na hipodromu pod Lescami Konjeniški kub Triglav-Bled pripravil kasaške dirke. D. S. O L, AS Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — V. d. odgovornega urednika Jože Košnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc. Dušan Hume, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej-Kuralt, Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar in Danica 2>ebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec. Tomaž Gruden. Slavko Hain in Igor Kokalj — Litt izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860. odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463. mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Polletna naročnina 300,— din. Franjo Klojčnik Minuli ponedeljek smo se na kranjskem pokopališču za vedno poslovili od Franja Klojč-nika iz Kranja. Po kruti bolezni je v 73. letu starosti prejšnji četrtek dopoldan umrl v bolnici na Golniku. Pri odprtem grobu so se od pokojnika poslovili predstavniki planinstva, taborniške organizacije, pred- stavniki zamejskih Slovencev iz Koroške in predstavniki domov učencev srednjih Sol SRS. Franjo Klojčnik se je rodil 31. 10. 1909 v Mariboru v družini železničarskega uradnika. Šolanje je končal na filozofski fakulteti v Zagrebu. Že kot učenec osnovne šole je aktivno sodeloval v Sokolu in kasneje v naprednem dijaškem društvu Napredek. Pred vojno je opravljal številne odgovorne funkcije, saj je bil kar 6 let vrhovni načelnik gozdov-niške organizacije za Jugoslavijo. Kot tak in napredno usmerjen je ves čas sodeloval v naprednem delavskem gibanju. Aprila 1941 se je moral umakniti iz Maribora v Ljubljano, kjer je lažje nadaljeval delo in pomagal pri ustanovitvi OF. Tudi med vojno je opravljal vrsto odgovornih funkcij. Septembra 1946 je bil po službeni dolžnosti premeščen na Tekstilno šolo v Kranju. Od leta 1950 pa do upokojitve pa je bil direktor dijaškega doma v Kranju. Čeprav je bolezen že načenjala njegovo življenje, je bil vse do smrti aktiven, saj je bil podpredsednik Zveze tabornikov. Slovenije, član predsedstva Zveze tabornikov Jugoslavije, bil je dolgoletni član upravnega in nadzornega odbora Planinske zveze Slovenije, nosilec najvišjih priznanj teh organizacij in nosilec številnih državnih odlikovanj. Bil je strokovni svetovalec skupnosti domov učencev srednjih šol SRS in predsednik zveze skupnosti domov učencev srednjih šol Jugoslavije. Bil je tudi dolgoletni pre-sednik kranjskega Planinskega društva in skoraj 20 let predsednik meddruštvenega odbora gorenjskih planinskih društev. Kot takega ga je poznala vsa Jugoslavija, poznan pa je bil tudi izven meja naše domovine, zlasti na Koroškem. Pokojni Franjo je bil glavni pobudnik in je prispeval dragocen delež k sprejemu družbenega dogovora o sanaciji dijaških in študentskih domov v SRS. Predstavniki koroških Slovencev so se od njega poslovili z naslednjimi besedami: »Vse svoje življenje si živel za mladino in se često-krat preko svojih moči razda- jal zanjo. Ko si pred ve« kot desetimi leti spoznal razmere in težke pogoje, v kate rili }e deloval Dijaški dom Slovenskega šolskega društva v Celovcu, si bil v hipu zavzet t voljo, da bi pomagal izboljšati materialne, kadrovske is vzgojno-izobraževalne osnove in pogoje doma. Od tega trenutka naprej si bil neutrudljiv svetovalec in gonilna sila za pobude in ukrepe, ki so bistveno prispevali k pozitivnim premikom na vseh področjih. Neizbrisno bo ostalo tvoje delo, ki si ga vložil za izgradnjo novega dijaškega doma v Celovcu. Ti, ki si bil najtesneje povezan z izgradnjo domov za srednješolsko mladino v Sloveniji, si bodril tudi nas, da smo začeli z akcijo za izgradnjo sodobnega doma mladine v Celovcu, ki bo ustvaril boljše materialne in pedagoške pogoje za vzgojo naše mladine. Bil si tisti, ki si naše potrebe s polnim razumevanjem, z neizčrpno vnemo in s strokovno zavzetostjo zagovarjal v Sloveniji in Jugoslaviji. Bil si že priklenjen na bolniško posteljo in so te tvoje življenjske moči že zapuščale, je bila tvoja skrb za nadaljevanje dijaškega doma še vedno živa. Do zadnjega si se zavzemal za koristi slovenske mla-dine na Koroškem. Težko nam je, da odhajaš od nas sredi uresničevanja velike naloge. ki bo, ko bo dokončana, za koroške Slovence pomenil« eno največjih pridobitev r njihovi zgodovini - DOM ZA SLOVENSKO MLADINO v Celovcu. Zagotavljamo ti, da bomo zastavili vse svoje sile za čimprejšnjo uresničitev projekta, ki bo služil potrebam mladik na Koroškem. Skrbeli bomo za to, da bo mladinski dom središče vzgojnih, politično-kulturnih, športnih in drugih mladinskih dejavnosti v Celovcu, da bo vzgajal mladino v zavestne pripadnike slovenskega naroda in v bojevnike za pravice slovenske narodne skupnosti na Koroškem ...« Koroški Slovenci pa so se mu zahvalili tudi za nesebično skrb in pomoč pri gradnji prve slovenske planinske postojanke na Bleščeči planini pod Kepo na Koroškem. Predstavniki taborniške in planinske zveze in domske skupnosti so se od pokojnega Franja Klojčnika poslovili s naslednjimi besedami: »Umrl je človek, ki ni živel zase, ki se je vse življenje razdajal za druge, izgoreval je za delo. pozabil nase in bil kar preveč požrtvovalen. Poslavljamo se od človeka, ki je zapustil ta svet čistih in praznih rok.« Srečanje delovnih invalidov železarjev Aktiv delovnih invalidov sestavljene organizacije združenega dela Slovenske železarne je letos že petič pripravil srečanje delovnih invalidov. Tokrat so se sestali v delavskem domu železarne Štore v Teharjih. Namen tovariških srečanj ni le druženje invalidov, nekdanjih železarjev, temveč tudi skupno reševanje položaja delovnih invalidov in vlaganje naporov v preprečevanje invalidnosti. Izlet zadružnic na Blegoš škofja Loka - V nedeljo, 8. avgusta bodo zadružnice Kmetijske zadruge Škofja Loka pod vodstvom odborov žena zadružnic iz Javorij in Poljan organizirale izlet na Blegoš. Zbirališče na vrhu Blegoša bo ob 11. uri. V kulturnem delu programa bodo nastopili zadružniki in zadružnice s svojimi prispevki in nonet »Mladi zadružniki«. Na povratku bo ob koči malica, kjer bodo žene zadružnice postregle z domačimi jedili in pijačo. . Prirediteljice vabijo na izlet predvsem žene zadružnice in njihove družine, vesele pa bodo tudi vseh drugih, ki so radi v njihovi družbi. V. Primož k E Ob tej priložnosti so gostitf iripravili tudi športno tekmo van« egljanju na asfaltu, streljan;-balinanju in šahu. Invalidi slovet skih železarn so se takole odrezal; kegljanju so prvo mesto dose> domačini, drugi so bili invalic Raven in tretji Jeseničani. V bato* nju so se najbolje odrezali Jeseni ni na drugem mestu so bili in val* leftke Verige in na tretjem Štore. šahu so Jeseničani dosegli tretje rrrf- 1 1 '__i.. r\a rlmffn Sto, V streljanju pa drugo. de Mrovlie Premalo prijav Poročali smo že o sorazmer no skromnem odzivu na leto* nji razpis štipendij Titove** sklada, kar posebej velja U mlade delavce, ki bi se iTObr* že vali ob delu ali iz dela. Ver •etno je podobno tudi dru** Jpo Sliveniji, sato jej™«, odbor Titovega sklada S* g vssg& miadim delavcem po Ka DO 31. AVGUSTA 1982. * b PETEK, 30. julua 1982 NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO 3. STRAN GLAS iDružbeno varstvo v TIO Lesce delavci temeljne organizacije združenega dela TIO Lesce niso dosegli predvidenih proizvodnih rezultatov in poslovali z izgubo - Nekaj objektivnih in tudi subjektivnih vzrokov Badovljica — Družbenopolitične Organizacije radovljiške občine in *Udi na sejah zborov skupščine občine so že razpravljali o sklepu o ^Prejetju začasnih ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji Varira I^stp. temelini oreanizaciii reriga Lesce, temeljni organizaciji Združenega dela TIO. Delavci temeljne organizacije so ^ v temeljih plana odločili in v t>lanu delovne organizacije za srednjeročno obdobje in z dogovorom o ^meljih družbenega plana občine za Naslednje srednjeročno obdobje ^Prejeli obveznost, da bodo poveče-vali proizvodnjo in dohodek 25 odstotkov letno, povečali izvoz, obliko-vali sredstva akumulacije in skrbeli ^a zaposlovanje ter tako prispevali k Uresničevanju planskih ciljev delovne organizacije in gospodarstva v ^bčini nasploh. Razen tega os sklenili z delavci drugih temeljnih organizacij v delovni organizaciji sporazum o združitvi sredstev za investiranje. Uresničevanje planskih ciljev pa je bilo neuspešno, ker niso dosegli ciljev, opredeljenih v temeljih plana temeljne organizacije, ker niso dosegli obveznosti sporazuma o temeljih plana delovne organizacije in dogovora družbenega plana občine, ker niso vzpostavili pogojev za realizacijo samoupravnega sporazuma o združitvi sredstev za skupno naložbo v temeljni organizaciji. Dosegli so zmanjšano rast dohodka in lani so imeli za 20.725 tisoč dinarjev izgube, v prvih treh mesecih letošnjega leta pa je izguba znašala 1.298 tisoč dinarjev, ki pa bo še povečana. Prav tako so hudo zaostajali pri izvozu. Ti rezultati 2 boni do deviz ^ Alpetourovem hotelu Transturist v Škofji Loki pričakujejo jjtošnje poletje okrog 600 tujih turistov - Posebne usluge bodo gostje lahko plačevali z boni, ki jih bodo za 5 odstotkov ce-^je lahko kupili za devize Škofja Loka — Kako gostu ponuditi čim več, so pri Alpetouru ^ačeli razmišljati že dovolj zgodaj, r-a letos so uvedli sistem bonov, s ^terimi bodo tuji gostje lahko ^neje prišli do njihovih posebnih /*%lug. Med to ponudbo bo tudi piknik, ki ga bodo vsak teden enkrat ^a svoje goste priredili pri novi koči fja Starem vrhu. Škofja I,oka jim ^liko nudi in Holandci in drugi f^jihovi gostje, ki pogosto prihajajo, že sami v vse okoliške hribe, j obešali pa so družabno življenje, ^gotavlja vodja Tozd Hoteli Niko Nenčič. Zda i so torej začeli s pikniki, kjer jim bodo priredili tudi družabne igre, harmonikar bo igral "Lan vrh kot nalašč, bone pa h od o J*Vedli tudi po vseh njihovih restavracijah in bifejih v Skofji Loki. gostje jih bodo lahko vnončevali < hotelu Transturist, v penzionu f^rona, v restavracijah Turist na v^tobusni postaji in na Trati, v ^gljišču Sora na letnem kopališču ** na Starem vrhu. Kot kaže, bo ta način dal nekaj deviz. Posebno še, če bo ponudba kšna, kot jo obetajo: jagenčki na ^ru in ovčji sir na Starem vrhu, vse ^rkecialitete po jedilnikih posamez-^tfi restavracij in hotela ter vse w ^ule posebne usluge, ki jih želi in **roči gost. Obeta se jim vseeno dobra sezona, k ^aj boljša kot lanska. Ne bo pa k^ljša od tiste leta 1980. Za letos ^ *edvidevajo, da bo za okrog 20 od-t *otkov boljša od lanske. 500 do 600 l^Jih gostov pričakujejo. Največ Ho-^ Jedcev, od domačih bo pa največ Niko Čenčič, vodja Tozd Hoteli Škofja Loka: »Letošnja sezona bo za okrog 20 odstotkov boljša od lanske.« Zagrebčanov. Veseli so, da so jim s Starim vrhom obogatili ponudbo. Sicer pa se zavedajo, da so njihove restavracije hudo potrebne popravil. Obnoviti bi bilo treba Krono, restavracijo na Trati, vrt v Turistu, zgraditi tenis igrišče na kopališču. Še prej pa bi morali na kopališču očistiti strugo Sore in jo poglobiti, da bi kopališče zaživelo, kot bi moralo. Vendar tu bi moralo svoje narediti tudi Turistično društvo Škofja Loka in SIS za komunalno dejavnost. Več ko bo vsa Škofja Loka z okolico lahko nudila tujemu turistu pa tudi domačemu gostu, več bodo od tega imeli vsi. D. Dolenc onemogočajo uresničevanje vloge temeljne organizacije kot nosilca prednostnega programa v industriji. Ker je bila izguba ob zakjučnem računu velika in po temeljiti obravnavi so na zboru delavcev temeljne organizacije združenega dela sprejeli pobudo za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva. Ko so analizirali vzroke, so med drugim ugotovili, da je bilo pri poslovanju več težav in objektivnih vzrokov kot nekompletna oprema, delno pomanjkanje materiala, pomanjkanje ustreznih delavcev, razdrobljen proizvodni program. Prav tako so ugotovili tudi več subjektivnih vzrokov in zdaj predlagajo, da med drugim imenujejo novega individualnega poslovodnega organa, začasni ukrep družbenega varstva pa se izreče za eno leto. D. Sedej Savčani naredili manj kot lani Kranj - Delavci kranjske Save s polletnim gospodarjenjem, ki so ga spremljale težave s surovinami, niso najbolj zadovoljni, saj so naredili za dobrih šest odstotkov manj izdelkov kot v enakem lanskem obdobju. Samo junija je iz proizvodnje prišlo 4526 ton izdelkov, kar je le nekaj več kot 94-odstotna izpolnitev mesečnega načrta. Na drugi strani pa so s prodajo, s katero so iztržili 656,6 milijona dinarjev, presegli junijski plan za dobrih pet odstotkov. Kljub temu pa polletnega prodaj-nega načrta niso dosegli. Zgrešili so ga za dobra dva odstotka, kar je predvsem posledica precejšnje zakasnitve in tudi nižjega povečanja cen pnevmatike kot so načrtovali. V primerjavi s prvim lanskim polletjem pa so s prodajo iztržili 15,2 odstotka več. Izvozili so za 1,1 milijardo dinarjev izdelkov, kar pomeni 20 milijonov dolarjev, od tega 93 odstotkov na konvertibilni trg. Izvozne cilje, ki so si jih zastavili Savčani za prvo polletje, so kljub težavam uresničili z nekaj več kot 87 odstotki. Ko primerjajo letošnji dolarski izvoz z lasnkim prvim polletjem, poudarjajo, da je treba upoštevati faktor republiške skupnosti za ekonomske odnose s tujino zaradi spremembe tečaja dolarja. Po tem izračunu in na osnovi primerjave izvoza, izraženega v dinarjih, so v prvem polletju letos izvozili za 22,7 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju, medtem ko so načrtovani uvoz uresničili le 93-odstotno. H. J. na delovnem mestu Kranj — Delovni utrip v domu upokojencev na Planini ne pozna proste sobote, nedelje, praznika, niti noči ne. Najbolj obremenjene so prav gotovo negovalke, ki delajo na tri izmene. Kljub temu pa kadrovski problem pri njih ni tako pereč. V zadnjem času se za negovalke prijavljajo celo medicinske sestre, ki drugje ne najdejo primerne zaposlitve. Teže v domu dobijo strežnice in pomočnice V kuhinji, torej nekvalificirane delavke, in to predvsem zaradi razmeroma nizkih osebnih dohodkov. Za vse, ki delajo v domu, pa velja, da zgolj strokovna podkovanost ni dovolj, saj morajo imeti »srčno kulturo«, kot pravimo, smisel za delo s starejšimi ljudmi. Potrebna je »srčna kultura« a štorih. Ce je treba, oskrbovancem tudi pomagam. To mi ni odveč. Rada jih imam. Bolj me moti odtujenost med strežnicami. Vsaka se drži nekako zase. Tudi dela je veliko, med dopusti kar preveč. Normalno skrbim za dvajset sob, zdaj jih imam dvakrat toliko. Delam samo dopoldne, vsako drugo soboto in vsako šesto nedeljo. Navadila sem se, le zaslužek bi bil lahko boljši.« tri izmene. Najbolj naporno je ponoči. Sicer pa sem se takega urnika navadila. Bolj moti mojo družino.« Tončka Golob je dve leti strežnica: »Skrbeti moram zlasti TA čistočo v sobah in skupnih pro- Marija Knific je negovalka: »V dom sem prišla pred osmimi leti z dokončanim prvim letnikom srednje medicinske šole. Zdaj nadaljujem šolanje ob delu. Kot negovalka negujem, hranim oskrbovance, se pogovarjam z njimi, Čeprav za to večkrat, žal, ni dovolj časa. Mislim, da bi se morale negovalke več ukvarjati z ljudmi. Premalo nas je, premalo pa je včasih tudi volje. Delam na Kristina Majcen je vodja kuhinje: »Vsak dan pripravljamo po 120 zajtrkov, popoldanskih malic in večerij ter približno 160 kosil, razen tega pa še okrog štirideset dopoldanskih malic za delavce. Največ časa nam vzame priprava dietne hrane. Res je, da diete izpeljujemo iz običajnih jedilnikov, vendar jih je običajno prek petdese^t, od tega tudi po sedem različnih. Pri sestavljanju jedilnikov moramo paziti predvsem na vitaminsko dovolj bogato sestavo. Mislim, da smo kar uspešni, saj smo po analizi na tretjem mestu med slovenskimi domovi, seveda pa nikoli vsi ne bodo zadovoljni.« H. Jelovčan Zgubarjem se slabo piše Predsedstvo CK ZKS je obravnavalo idejnopolitična vprašanja v zvezi z naraščanjem- izgub v organizacijah združenega dela ter po daljši razpravi prišlo do zaključkov, ki zahtevajo spremembo predvsem popustljivih odnosov do izgubarjev. Nesprejemljiva je Spekulativna miselnost, da se splača biti ali zelo dober ali pa imeti veliko izgub, »saj potem poskrbi za njihovo pokrivanje družba«. Zato bo pri obravnavanju sanacijskih programov še kako potrebna selekcija in temeljit pretres vseh za in proti in vseh zakaj. Brezizgledno proizvodnjo bo treba nadomestiti z dohodkovno uspešnimi programi, zastarelo proizvodnjo pa ukiniti ter delavce premestiti k uspešnejši proizvodnji. Pri ocenjevanju uspešnosti gospodarjenja pa bi veljalo poslovanje ene organizacije primerjati s poslovanjem sorodne druge organizacije združenega dela, da bi tudi na ta način ugotovili, kolikšen delež k negativnemu poslovanju nosi kolektiv in koliko administrativni in drugi ukrepi zunaj kolektiva. Sicer pa naj velja načelo, da se kolektivu, ki z družDenimi sredstvi ne gospodari dobro in ki ne posluje v skladu s pla- nom, lahko družbena sredstva vzamejo in dajo drugemu sposobnejšemu kolektivu. Opustila se bo torej praksa »doživljenjske pravice« do delovnega mesta tudi za vodstveno strukturo, kadar na teh mestih delavci ne bodo uspešni, ustvarjalni in zavzeti, tako kot od njih zahteva princip dobrega gospodarja in samoupravljalca. Zaostreni pogoji gospodarjenja bodo zaostrili tudi odgovornost vsakogar za rezultate svojega dela. Ne vsi za vse temveč vsakogar odgovornost za svoje delo: na delovnem mestu v gospodarstvu ali na funkciji v politiki! Dosledna izpeljava zaključkov predsedstva bo vsekakor pripomogla k uspešnejšemu reševanju zapletenih nalog stabilizacije. Gradnja prizidka k domu dr. Janka Benedika v Radovljici. - Foto: D. Sedej Prizidek k domu ostarelih V Radovljici poleg doma dr. Janka Benedika gradijo delavci SGP Gorenje prizidek za 80 novih mest - Gradnjo financira v celoti sklad za gradnjo domov upokojencev pri pokojninski skupnosti Radovljica — Ob domu dr. Janka Benedika v Radovljici gradijo delavci SGP Gorenjca iz Radovljice prizidek za 80 novih mest. Prizidek bo podkleten z urejenim zakloniščem in novo pralnico, kotlarno, garderobami za osebje, prostorom za delovno terapijo in s 140 mestimi za jedilnico. V domu dr. Janka Benedika je zdaj 124 oskrbovancev iz trinajstih slovenskih občin, največ iz Radovljice. V domu imajo že nekaj let precejšnjo prostorsko stisko, saj ne morejo sprejeti vseh oskrbovancev, ki bi radi sami ali pa na priporočilo socialnega skrbstva prišli v dom. Ugotavljajo, da se za življenje v domu vedno bolj odločajo težji bolniki, ki v starejših letih ne morejo skrbeti sami zase ali pa zanje ne morejo skrbeti domači an sorodniki. Med oskrbovanci je tako okoli 70 odstotkov bolnih in 30 odstotkov zdravih. Prizidek, ki ga bodo zgradili predvidoma avgusta prihodnje leto, gradijo izključno in povsem iz sredstev sklada za gradnjo domov upokojencev pri republiški pokojninski skupnosti. Prizidek bo veljal predvidoma nekaj več kot 80 milijonoy dinarjev, program izgradnje pa je že odobrila tudi posebna komisija pri republiški pokojninski skupnosti. V domu dr. Janka Benedika si želijo, da bi lahko pridobili več prostora za težje bolnike in prostor za dnevno varstvo starejših občanov. V nekaterih domovih za ostarele po Sloveniji so dnevno varstvo že uvedli in poteka tako, da sorodniki pripeljejo oskrbovanca v dom le za določen čas, dopoldne, medtem ko ostali čas zanj skrbijo doma. Po tej obliki je med starejšimi občani precejšnje povpraševanje. Prav tako si želijo, da bi popravili standard bivania tvirli tako, da bi povečali oddelek za težje bolnike. Zdaj prebivajo v četrtem nadstropju in delijo sobo pokretni in nepokretni, kar je včasih precej neprijetno. V novem prizidku ' bodo imeli le dvoposteljne in enoposteljne sobe, vsaka soba pa bo imela svoje sanitarije. V prizidku bo tako šestnajst dvoposteljnih in 48 enoposteljnih sob, zdaj pa imajo 24 enoposteljnih sob. Dnevna oskrba v domu velja 296 dinarjev v enoposteljni sobi in 274 dinarjev v dvoposteljni sobi. Za težje bolnike je treba plačati tudi dodatek, ki ga v celoti pokrije pokojninska skupnost in znaša od 2.222 dinarjev do 3.502 dinarjev. Oskrbovanci morajo tako prispevati okoli 9.000 dinarjev mesečno v enoposteljni sobi in 8.200 dinarjev v dvopsteljni sobi. Skupaj z nego velja to na bolniškem oddelku 11.850 dinarjev. Samoplačnikov, tistih, ki plačajo celotno oskrbo je okoli 45 odstotkov, ostalim doplačuje razliko socialno skrbstvo. Dvanajstim oskrbovancem plača socialno varstvo oskrbnino v celoti. Vsak sprejem v dom pa poteka preko priporočil socialnega skrbstva. Oskrbovalnina pa ne pokriva ekonomske cene doma dr. Janka Benedika, kajti v zadnjem času so stroški kurjave in ostali vzdrževalni in drugi stroški piecej porasli. Cena torej nikakor ne pokriva dejanskih stroškov. Oskrbovanci se v lepem domu v Radovljici dobro počutijo, radi bi le, da bi lahko zaposlili delavnega terapevta, da bi bilo vsakdanje življenje v domu bolj razgibano. Vse to pa jim bo prihodnje leto omogočeno z novim prizidkom, ki pomeni prav gotovo precejšnjo pridobitev. D. Sedej O LAS 4. STRAN JESENICE PRAZNUJEJO PETEK. 30. JULUA 1* Sele dobro leto je od tega, ko smo odgovorno sprejeli srednjeročne planske dokumente razvoja za obdobje 1981-'^^^gSSSS^ da Dosameznih predpostavk ne borno uspeh doseči Poglobljene stro kowe adnico, zgradili dvonamensko zaklonišče z garderobami za učen■ ^ kuMnjo z jedilnico, povezovalni hodnik in povezavo s toplovodom. % Snovni šoli 16. dećšrnber v Mojstrani pa bodo zgraditi vzgojno var-stveno enoto za 74 otrok. Ob jeseniškem občinskem prazniku bodo podelili vsakoletna občinska priznanja. Letos jih bodo prejeli po ena organizacija združenega dela in družbenopolitična organizacija v organizaciji združenega dela ter trije posamezniki. GLASBENA SOLA JESENICE Tozd Glasbena šola pri Vzgojno izobraževalnem zavodu Jesenice prejema priznanje za uspehe dosežene na področju glasbene vzgoje in izobraževanja mladine v občini in izven nje, kar je prispevalo k boljšemu sodelovanju z zamejskimi Slovenci ter dvignilo raven glasbene kulture v občini. Jeseniška glasbena šola praznuje letos svojo 35-letnico. V treh desetletjih in pol je vzgojila mnogo glasbenikov in zborovodij, ki uspešno delajo na glasbenem kulturnem področju v občini in izven nje. Vzgojila je več kot 1.700 mladih ljudi za globlje dojemanje, doživljanje in vrednotenje glasbe in njene govorice. Kljub prostorskim in kadrovskim težavam, s katerimi se glasbena sooča od svojega nastanka dalje, je znala prisluhniti potrebam glasbene šole v najširšem pomenu besede, saj je kulturno in javno dejavnost organizirala in izvajala v neposredni povezanosti s celotnim družbenim okoljem in posebej z vsemi organizacijami, društvi in drugimi institucijami, ki razvijajo zanimanje za glasbeno dogajanje in bogatijo kulturno življenje mladine, delovnih ljudi in občanov. Svoje kulturno poslanstvo je ndejanila v številnih javnih nastopih. Znala je prisluhniti tudi potrebam glasbene vzgoje v osnovnih šolah, posebej v celodnevnih, saj se je s posebnimi oddelki preselila iz svojih prostorov v osnovne šole in se tako približale učencem. Jeseniška glasbena šola ima tudi redne stike z zamejskimi Slovenci na avstrijskem Koroškem in v Kanalski dolini v Italiji, kjer glasbeno vzgaja našo zamejsko mladino in jo povezuje v matično domovino. SINDIKAT ŽELEZARNE JESENICE Konferenca osnovnih organizacij sindikata Železarne Jesenice priznanje prejema za izjemne uspehe, dosežene v dograjevanju samoupravljanja, kar je odločilno vplivalo tudi na razvoj samoupravnega sistema v občini. V času obnove domovine, prvih petletk, izgradnje temeljev jugoslovanske črne metalurgije je bil sindikat v železarni Jesenice osrednji mo-bilizator in organizator tekmovanja za večjo proizvodnjo, produktivnost in kvaliteto, vodil je udarniško in brigadirsko delo, ki je pomembno prispevalo k visokim rezultatom dela. Že ob prvi pobudi tovariša Tita o delavskem samoupravljanju se je sindikalna organizacija Železarne Jesenice izjemno zavzela, da pobudo v najkrajšem času uresniči. Tako je te februarja 1950 pripravila delegatsko konferenco in izvolil prvi delav-ski svet. V vseh preteklih obdobjih je bila sindikalna organizacija Železarne Jesenice predvsem politična sila pn osveSčenju in mobilizaciji kolektiva za doseganje boljših poslovnih rezultatov m za napredek ter razvoj oamoupravnih odnosov. To vlogo uspešno izpolnjuje tudi v sedanjem času stabilizacije gospdarstva, v pri-zadevaniu za večjo produktivnost, večjo delovno in tehnološko discipli- no. >. . .. Vloga sindikalne organizacije železarne je bila v preteklem obdobju izjemno pomembna tudi na področju skrbi za družbeni standard, na področju delavskega oddiha ter pn organiziranju Športne in kultunie aktivnosti, ki so dosegle zavidljive uspehe, pa vse do pobud za širjenje otroškega varstva in celodnevnega šolanja otrok. IVO ARZENŠEK Priznanje prejema za večletno uspešno in vidno delo pri razvoju gospodarstva, za aktivno družbenopolitično in samoupravno udejstvovanje v organih družbenopolitične skupnosti, v družbenopolitičnih organizacijah ter za aktivno delo v društvih. Kot član SKOJ se je aktivno vkju-čil v odporniško gibanje že v prvem letu narodnoosvobodilne borbe, zato je bil aretiran in zaprt. Juliia 1944 je stopil v NOV. Po vojni je diplomiral na fakulteti za naravoslovje m tehnologijo - oddelku za montanistiko in se leta 1947 zaposlil v Železarni Jesenice, kateri je praktično ostal zvest vse do upokojitve. S svojim delom in opravljanjem najodgovornejših nalog v Železarni je dokazal izjemno sposobnost m predanost kolektivu tako v strokovnih kot poslovodnih odločitvah. Njegova ustvarjalnost je zlasti prišla do izraza pri razreševanju najtežjih nalog razvijanja družbeno ekonomskih odnosov v sistemu socialističnega samoupravnega združenega dela. Ivo Arzenšek je v Železarni opravljal različne zadolžitve in naloge, pred izvolitvijo za predsednika Skupščine občine Jesenice je opravljal opravila podpredsednika kolegijskega poslovodnega organa, zadolžen za naloge na ekonomskem področju. . Svoje strokovno delo je dopolnjeval z aktivnim in uspešnim delom na družbenopolitičnem področju, opravljal je najrazličnejše politične in družbene funkcije, nazadnje predsednika Skupščine občine Jesenice. Vsakodnevno se je dokazoval kot velik borec za uveljavljanje samoupravnih socialističnih odnosov, pn razvijanju medobčinskega sodelovanja pri nas in v zamejstvu. stičnega samoupravljani«. Že v 'mladih letih se je zaposlil' Jesenicah, kjer so ga zatekla ver leta in leta 1944 se je vključil NOV. Po vojni je diplomiral na ee nomski fakulteti v Zagretm. V B* gradu je končal visoko sindikat Šolo. V letih 1946 in 1947 je delai t tajnik in predsednik sindikata 2er zarne Jesenice in dela v sindikatih " opustil vse do današnjah dni. V letih od 1948 do 1963 je dek Beogradu kot sekretar centralu« odbora metalurgov, kemičarjev rudarjev, bil je tudi član centralo«« sveta Zveze sindikatov Jugosiar:-Po vrnitvi v Slovenijo je prevzel < Praznične prireditve Ob prazniku jeseniške občine, 1 avgustu, so na Jesenicah pripravili več slovesnosti. Nekatere prireditve so se že zvrstile v preteklih dneh, osrednje bodo na vrsti te dni. Slavnostna seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora jeseniške občinske skupščine bo danes ob 18 uri v sejni dvorani Skupščine občine Jesenice Podelili bodo vsakoletna občinska priznanja in posebna priznanja medobčinskega sveta ZZB NOV za Gorenjsko, slavnostni govornik bo predsednik je- & niške občinske skupščine Franc 3relih, pripravili so tudi kulturni spored. Danes ob 16. uri bodo slovesno začeli dela pri dograditvi Osnovne šole Karavanških kurirjev NOB na Koroški Beli in dela pri izgradnji vzgojnovarstvene enote pri Osnovni šoli 16. december v. Mojstrani. Gradnji torej, ki so jih v jeseniški občini začrtali s tekočim samoprispevkom. Pri zgradbi Železniško izobraževalnega centra pa bodo gasilci danes ob 16. uri izvedli gasilsko vajo. Pihalni orkester jeseniških železarjev pa bo ob 17. uri na prostoru pred Skupščino občine Jesenice izvedel promenadni koncert. V soboto, 31. julija, ob 10. uri bo začetek slovesnosti ob 100-let-nici Industrijskega gasilskega društva Železarne Jesenice in 45-letnici Poklicne gasilske in reševalne službe. Slovesnost bodo pripravili pred Gasilskim domom Železarne Jesenice. Po zboru gasilcev in slavnostnem govoru bodo odprli nove prostore in gasilsko razstavo ter izvedli pete-roboj enot Slovenskih železarn. V soboto, 31. julija, ob 12. uri bodo v hotelu Prisank v Kranjski gori odprli razstavo del, ki so jih slikarji naredili v 12. slikarski koloniji na Vršiču. V nedeljo, 1. avgusta, ob 7. uri bodo v športnem parku Pod-mežaklja pripravili teniški turnir. Ob 9. uri pa v letnem kopališču Ukova Jesenice tekmovanje v plavanju za pokal mesta Jesenice. v gospodarski zbornici okraja ljana, bil je aktivist v republik odboru ekonomistov Slovenije. S Jesenicah so ga leta 1968 izvolili * člana občinske konference ZKS * senice in člana medobčinsk----~ ZSS za Gorenjsko, kjer je do leta 1972. Opravljal je funkcijo r__ skupščine telesno kulturne sti, še danes aktivno dela v Špc" nem društvu Jesenice. Kot član * legacije krajevne skupnosti San bil izvoljen za vodjo skupine dete? tov v skupščini SR Slovenije. Vse 5 ustanovitve izredno zavzeto dek klubu samoupravljalcev. Od * 1980 je tudi član občinskega sat kalnega sveta. ZDRAVKA RAMUŠ Priznanje prejema za večiec in vidno delo na podr* FRANC TALER Priznanje prejema za večletno uspešno in vidno v družbenopolitičnih organizacijah, društvih in skupnostih ter za prispevek, ki ga je dal pri uveljavljanju družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema sociali- uspešno ---------—— ju bančnega gospodarstva ter* družbenopolitično delo v orf ni h družbenopolitične skupno-in krajevne skupnosti, ki je ? spevalo v razvoju in uveljavit* socialističnega samouprav*1 nja. . ,. Že leta 195G je bila imenovao« direktorja podružnice Narodne b* ke na Jesenicah, kasneje pa Slu2 družbenega knjigovodstva, ki jo ob vseh reorganizacijah uspe> vodila vse do upokjitve leta 197&f strokovnih in poslovodnih od&> tvah se je pokazala njena sptf* host pravilne presoje gospodar* in finančnih razmer. NeStetokrat z nasveti in operativnim reševar.* doprinesla k ustreznim rešitvair izhodom iz zapletenih gospodari in finančnih težav. V tridesetih letih uspešnega je več kot dvajset let opravi tudi pomembne naloge kot odbor v organih občinske skupsej^ -svetu za gospodarstvo in finance davčni komisiji, v komisiji prošnje in pritožbe, pn upravljtf rezervnega sklada. Več let Že to dela v krajevni skupnosti. Ob občinskem prazniku, L avgustu, česti-tajo vsem občanom in delovnim ljudem ter jim želijo veliko delovnih uspehov družbenopolitične organizacije in skupščina občine Jesenice KULTURNA SKUPNOST JESENICE Strokovna služba Na podlagi S. člena aklepa o prfelitvi Cufarjevih plaket akuptčina Kulturne »kupnosti Jesenice RAZPISUJE CUFARJEVE PLAKETE ZA LETO 1982 Cufarjeve plakete se podelijo organizacijam in po« "fiS uspehe »a - ustvarjalno in poustvarja lno delona poaroj - dolgoletno usp-šno delo na uVurmh de,avno8tih, - kvalitetne dosežke v posameznih kultum I ^ _ dosežke strokovnega, organizacijskega - ut'he, ki pospešujejo kulturno dejavnost na pod«** propagande in publicitete ku|tume i„ W Predloge za podelitev lahko dajo oocam. organizacije ter druStva. . ie treba predloii* Kamene predloge ^Jati Jesenice. W strokovni službi Kulturne g Toneta Čufaija 4, do 1. septembra 1WM. PETEK. 30. JULIJA 1982 KRANJ PRAZNUJE 5. STRAH O Lr A S Nagrade za delo Kranj — Na današnjem slavnostnem zasedanju vseh treh zborov skupščine občine Kranj, ki se bo začelo ob 12. uri, bodo podelili tudi tri nagrade in pet priznanj občine Kranj za leto 1982. Krajevna skupnost Visoko si vseskozi prizadeva izboljšati pogoje za prijetnejše bivanje krajanov, za njihovo kulturno in športno udej-stvovanje, za aktivnost družbenopolitičnih in drugih organizacij ter društev in skrbi za lepši videz krajev, vključenih v skupnost. Zveza tabornikov ohčine Kranj praznuje letos 30. obletnico svojega dela. Iz skromnih začetkov se je razvila v številčno močno organizacijo, ki ima več kot 600 članov, organiziranih v štirih odredih, s širitvijo aktivnosti pa so začeli rasti novi odredi tudi zunaj mesta Kranja. Revolucionarna pot Jožeta Mar-jeka-Joca se je začela že zelo zgodaj, takoj po okupaciji 1941. leta. V partizanskih enotah je opravljal odgovorne in izredno zahtevne naloge obveščevalca. Z izkušnjami, ki jih je pridobil med narodnoosvobodilnim bojem, je nato vrsto let zavzeto in uspešno delal v organih za notranje zadeve ter v političnih in drugih organizacijah kranjske občine. Industrija kovinske opreme in strojev Ikos, ustanovljena pred dvanajstimi leti, je z načrtnim vlaganjem v sodobno tehnologijo ustvarila pogoje za konkurenčnost na domačem in tujem trgu. O njenem hitrem razvoju pričajo gospodarski rezultati. Še posebej je Ikos uspešen v izvozu. Akademski pevski zbor France Prešeren že trinajst let neguje kvalitetno zborovsko petje. Nastopa na številnih prireditvah doma, zunaj občinskih, republiških in državnih meja, snema za radio in televizijo in sodi med najboljše slovenske pevske zbore. Maks Pratnekar je s svojim ustvarjalnim delom na področju kmetijstva na Gorenjskem začel že pred 25 leti. Pred petimi leti je bil imenovan za direktorja temeljne organizacije Mlekarna v okviru KZK Gorenjske. Nova sirarna je v veliki meri plod njegovega prizadevanja. Avrelij Tronkar jiajtesneje povezan z rastjo kranjske Iskre, saj v njej ustvarjalno dela že 35 let. Kot vodja montaž v največji temeljni organizaciji TEA-uspešno vodi proizvodni proces in ureja medsebojne odnose. Demeter Valenčič je skoraj vsa povojna leta posvetil delu v krajevni skupnosti Kranj-Cen ter. Njegovo delo je stkano z organizacijo zveze komunistov, socialistične zveze, zveze borcev, z organi krajevne skupnosti, aktiven pa je tudi zunaj krajevne skupnosti. Razstavi v občinski avli — Z otvoritvijo razstav Narodni heroj Stanko Žagar, ljudski učitelj in revolucinar, ter Tito na Joštu, ki je bila v sredo v avli skupščine občine Kranj, so se začele letošnje slavnostne prireditve v počastitev praznika kranjske občine. Razstavi bosta odprti do vključno nedelje, 1. avgusta, vsak dan od 9. do 19. ure, ob 18. uri pa bodo vsakič predvajali še film o obisku Tita na Joštu 1977. leta. - Fqto: H. J. Sirarna, trgovina in prostornejši dom V Kranju bodo danes odprli novo sirarno, prizidek k domu upokojencev in Merkurjevo prodajalno Gradbinka S ponosom se spominjamo leta 1941. Naša dežela je bila okupirana vendar se je prav takrat pokazala moč našega naroda. Pod vodstvom Komunistične partije smo se dvignili v upor, ki nima primere ne v naši in ne v svetovni zgodovini. Začeli smo vstajo, ker smo verjeli vase, v svojo žilavo voljo do življenja. Zato smo zmagali v NOB in socialistični revoluciji. Zato danes lahko odločamo o svoji usodi. Z orožjem v roki in z neomajno vero v pravico smo si izboriti, da smo gospodarji svoje zemlje, da lahko danes uživamo svobodno po svpji meri, da samostojno hodimo po svoji poti. To je vrednota, za katero se morajo mnogi narodi po svetu še vedno boriti. Naš ponos je resnično upravičen, njegove korenine pa so v vstaji slovenskega in bratskih jugoslovanskih narodov in narodnosti. V zadnjih dneh julija in v začetku avgusta 1941. leta sta začeli svojo junaško pot I. in II. Kranjska četa. Ustanovljen je bil Kranjsko-tržiš ki bataljon. Okupatorje takrat lahko zaznal, da a Gorenjska ne bo njegova, kot je našopirjeno razglašal Ni nam bilo lahko. Sli smo skozi štiri krvava vojna leta, česar ne bomo nikoli pozabili. Tisoč dvestosedemdeset naših občanov je žrtvovalo svoja življenja za svobodo Naš dole ie da še naprej zavzeto gradimo svojo družbo v svoji domodni — to, 'kar smo zgradili, bomo, če bi bilo potrebno, tudi ne- omajno branili. Tudi v izredno zaostrenih gospodarskih razmerah bomo letošnji občinski praznik proslavili z delovnimi uspehi. Pred letom dni je stekel promet po Delavskem mostu, ob dnevu republike smo dobili dvorano v Savskem logu, s pomočjo JLA odprli most čez Kokro, zdaj v petek, 30 julija, bomo ob prazniku občine Kranj slovesno izročili namenu prizidek Doma upokojencev na Planini ter obrat sirarne Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske, žago v Preddvoru m trgovino Merkurja na Primskovem. Delovne ljudi in občane Knnja j^b^inio, da sejdeleže prireditev ob letošnjem prazniku od sobotne ^ prizorišču spomenika padlim na Planici in spommsnega TJitoveJprVGmaj_ ^Zti^f^^A" pnjetn^—nje' Ivan C var,.predsednik Skupščine občine Kranj j s—------------ „ , _x0 filovesna otvoritev obnovlje- Kranjčani bodo danes poča- ^^ menika padlim na stili občinski praznik s po- £j|nk/in grobišča v Malem membnimi gospodarsKimi . _ pestro kulturnoza- fiSS fJSffS rt bavnoživljenje _______J Kranj — Čeprav je stabilizacijski čas vse manj naklonjen gospodarskemu in družbenemu razcvetu neke občine, se Kranjčani ob svojem prazniku vendarle lahko pohvalijo s tremi pomembnimi pridobitvami. Prva med njimi, ki presega občinske okvire, je prav gotovo nova sirarna kranjske Mlekarne, temeljne organizacije KŽK Gorenjske. Njena gradnja je bila začrtana na osnovi raziskave trga in dogovora o delitvi dela z drugimi slovenskimi mlekarnami, zlasti ljubljanskimi. Sirarna, ki jo bodo odprli danes ob 10. uri, je doslej največja skupna naložba kmetijski^ in trgovinskih organizacij v občini in na Gorenjskem. Stala je okrog 250 milijonov dinarjev in bo lahko vsak dan predelala 100.000 litrov mleka. Glede na to, da trenutni odkup na Gorenjskem znaša približno 70.000 litrov mleka, pomeni večja zmogljivost sirarne tudi novo razvojno možnost za živinorejsko proizvodnjo na 'Gorenjskem. Nove Merkurjeve prodajalne Gradbinka na Primskovem, ki jo bodo odprli ob 12. uri, bodo veseli tako kupci kot prodajalci, saj doslej v utesnjeni »jami« niso mogli ponuditi tako pestre izbire blaga kot bi želeli. .Gradbinka, ki ima dovolj velike prodajne in skladiščne površine pa tudi parkirne prostore, bo, kot obljubljajo v Merkurju, bogato založena s kovinsko-tehničnim blagom in z gradbenim materialom. Prodajalci se bodo potrudili s strokovnimi nasveti in s hitro postrežbo, kupci pa bodo lahko izkoristili tudi dostavo blaga na dom. Četudi ni gospodarska, je naložba v prizidek k domu upokojencev na Planini za občane prav tako pomembna. V prizidku bo prostora za 83 ostarelih ljudi, vanj bodo preselili fizioterapijo in na novo odprli pedikuro, tako da bo dom res lahko postal nekakšen center za storitve starejšim občanom, katerim je letos posvečeno tudi mednarodno leto. Prizidek bo sprostil precejšnjo utesnjenost v domu upokojencev, ki je imel skupaj s preddvorskim doslej le 255 mest. Veljal bo okrog 60 milijonov dinarjev. Prve goste bo sprejel kmalu po otvoritvi, ki bo danes ob 8.30, poln pa bo predvidoma v dveh letih. H. Jelovčan O Kranju so rekli Marija Arh »Pred letom dni sem se z Jezerskega preselila na Planino. Na Jezerskem mi je bilo sicer zelo všeč, vendar je bilo doma premalo prostora za vse, pa tudi vožnje v dokaj natrpanem avtobusu sem se že naveličala. Mislim, da bi Jezersko lahko razvili predvsem s pomočjo turizma, za katerega pa, žal, niti domačini niso preveč zainteresirani. V Kranj se vozim na delo dvanajst let. Težko bi rekla, česa v njem pogrešam. Kdor se res hoče ukvarjati s športom ah s kulturo bo gotovo našel možnost. Najbolj zamerim tistim, ki tarnajo, da v Kranju ničesar ni, na drugi strani pa jih tudi nobena stvar ne zanima Če pogledamo samo kulturno življenje, ki ga najbolje poznam ima vsak dovolj priložnosti za obisk kina, gledališča, galerij, prireditev, nikomur pa tudi n.sopr-prta vrata, če se hoče aktivno udejstvovati v kulturi. Živim v naselju Planina II. Tu pogrešam več stvari, predvsem trgovino in telefon.« A* «« 3* i'.' v i Martin Zorko »Menim, da se kranjska občina in sploh Kranj opazno razvijata po gospodarski plati, manj pa po družbeni. Gradimo stanovanja, pozabljamo pa na prepotrebne družbene objekte. Živim v Čirčah in opazujem vedno gostejša naselja na Planini. Premalo je športnih objektov. Ce izvzamem dvorano, ostanejo samo igrišča pri šolah, ki pa tudi niso dostopna za vse občane. Moti me tudi mrtvo kulturno-zabavno življenje v Kranju v poletnih mesecih. Zdi se, kot bi se julija in avgusta vsi Kranjčani preselili na morje. Pa ni tako. Da želijo dobro zabavo, je pokazal festival bratstva in enotnosti. Podobne oblike bi morali negovati, seveda pa mesto zapreti, vsaj poleti. Kranj se mi zdi tudi precej umazan.« Lado Stružnik »Kranjska občina je v zadnjih desetih, petnajstih letih predvsem gospodarsko močno napredovala. Ta razmah gospodarstva pa je bil premalo načrten in usklajen ter prehiter, ker je povzročil močno priseljevanje ljudi od drugod. S tem si je Kranj nakopal na glavo velike stroške z zidavo novih stanovanj in družbenih objektov. Marsikaj je zato le na pol narejeno, marsikje pa so se razmere še poslabšale, kot na primer pri čistoči okolja, prometu in drugem. Mislim, da so na boljšem na podeželju, kjer so si s svojim delom in denarjem ter ob pomoči družbe v zadnjem desetletju precej izboljšali okolje, v katerem živijo. . . Problemov v prihodnje ne bo mogoče rešiti kar čez noč. saj bo možnosti za to najbrž še manj kot doslej. Prav zato bi bilo treba še bolj preudarno rabiti razpoložljivi denar, ob tem pa čim bolj zmanjšati neupravičene razlike v družbenem standardu, ki so ga deležni ljudje v različnih krajih in soseskah.« H. Jelovčan Praznične prireditve Kranj — Prireditve, posvečene 1. avgustu, prazniku občine Kranj, ki pomenijo bogat prispevek k gospodarskemu in družbenemu življenju občanov, se danes nadaljujejo. Zjutraj ob 8.30 bodo na Planini odprli prizidek k domu upokojencev. Ob tej priliki bosta slavnostna govornika predsednik občinske konference SZDL Janez Grašič ter predsednica odbora za izgradnjo doma Anuška Soklič. Ob 10. uri bodo v Mlekarni, temeljni organizaciji KŽK Gorenjske, svečano odprli obrat sirarne. O pomenu te zahtevne naložbe bo spregovoril direktor Mlekarne Maks Pratnekar. Zelo svečano bo danes tudi v prostorih skupščine občine Kranj, kjer se bodo ob 12. uri sestali delegati vseh treh zborov skupščine. Na seji, na kateri bodo pregledali dosedanje delo in začrtali naloge za naprej, bodo med drugim tudi izročili nagrade in priznanja občine Kranj za leto 1982. V kulturnem delu slavnostne seje bo nastopil Oktet Kranj, zavrteli pa bodo še film z lanske otvoritve Delavskega mosta. Hkrati bodo praznovali tudi delavci Merkurja in njihovi kupci. Ob 12. uri bodo na Primskovem odprli novo prodajalno Gradbinka, v kateri bo Merkur lahko ponudil široko izbiro kovin-sko-tehničnega blaga in gradbenega materiala. Petkovo popoldne je namenjeno predvsem kulturi in zabavi.. Ob 18. uri bodo v galeriji Prešernove hiše odnrli razstavo del sli- karja samorastnika Jožeta Kram-bergerja in ob 18.30 v galeriji v Mestni hiši razstavo del gorenjskih likovnikov novejše smeri. Ob 19. uri bo na Titovem trgu zaigrala pihalna godba, nastopila bo folklorna skupina, glasba pa bo vabila k plesu vse občane. Gostinci bodo postavili mize na prostem in stregli tja do ene po polnoči, zato bo ta del mesta zaprt za promet od 18. ure zvečer do ene naslednjega dne. Živahno bo tudi na plesišču Gorenjskega sejma, kjer se bo ob 20. uri začela Kranjska noč. V soboto, 31. julija, bo ob 10. uri slovesna otvoritev obnovljenega spomenika padlim borcem na Planici in grobišča v Malem Rovtu. Slavnostni govornik bo Vinko Hafner, predsednik skupščine SR Slovenije. Cesta na Planico, ki se odcepi v Stražišču in pelje nato skozi Pševo, Javor-nik in Čepulje, bo med 9. in 11. uro zaradi večje varnosti za motorni promet zaprta. Ob 15. uri bo v hotelu Creina republiško šahovsko prvenstvo članov, mladi pa bodo ob 20.30 naznanili praznik s kresovi. Ti bodo zagoreli na Polani, Storžiču, Kališču, Zaplati, Jakobu, Ledinah, Krvavcu in Joštu. Nedeljske prireditve bodo minile v znamenju športnih bojev. Zjutraj ob 7.45 se bo začela jubilejna 15. kolesarska dirka Po ulicah Kranja, ob 10. uri pa se bodo na Ledinah tokrat že drugič pomerili rekreativci na poletnem smučarskem tekmovanju. H. J. O LAS 6 STRAN 1 PRAZNIČNE ČESTITKE PETEK, 30. JULIJA 1982 Ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj čestita za občinski praznik občanom Kranja, Jesenic, Radovljice T" v • w in Trzica Elektro Gorenjska DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE n. sub. o. KRANJ, Cesta JLA 6 s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela: ELEKTRO Kranj ELEKTRO Žirovnica ELEKTRO Sava, Kranj in DS Skupnih služb čestitajo občanom in poslovnim prijateljem občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič za občinske praznike. OBRTNO ZDRUŽENJE OBČINE KRANJ Kranj, Likozarjeva 1 DRUŠTVO OBRTNIKOV OBČINE KRANJ Kranj, Likozarjeva 1 -.--i >;S 1 i čestita članom združenja in ostalim občanom Gorenjske za občinske praznike Mj IiIMujMMiilftMBl JU litll B M J jgiillisifii SC H mmm ililiTOfl I ml lili Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine Jesenice TEKSTILINDUS KRANJ s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela in delovno skupnostjo skupnih služb čestita ob občinskem prazniku vsem občanom Kranja Delavska univerza Tomo Brejc Kranj VZGOJNO IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ZA ODRASLE čestita slušateljem, sodelavcem in prebivalcem občin Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike ALPETOUR Sestavljena organizacija združenega dela Alpetour Škofja Loka čestita vsem občanom občin Kranj, Jesenic, Radovljice in Tržiča k njihovemu prazniku in jim želi še naprej veliko delovnih uspehov KOG p; m Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj n. sol. o. TOZD GRADNJE b. o. TOZD KOMUNALA, KRANJ b. o. TOZD OBRT, KRANJ b. o. TOZD OPEKARNE, KRANJ b. o. IN SAMOUPRAVNA DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE KRANJ Delovni kolektiv čestita občanom, delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za občinske praznike PETEK, 30. JULUA 1982 KULTURA 7. STRAN O J eziko vno razsodišče Dveletno delo Konec junija je potekla dveletna delovna doba dosedanjemu sestavu Sekcije za slovenščino v javnosti pri republiški konferenci SZDL. S tem je potekel tudi mandat Jezikovnemu razsodišču, ki so ga sestavljali pisatelj in prevajalec profesor Janez Gradišnik, prof. dr. Matjaž Kmecl, pisatelj in prevajalec prof. Janko Moder, lektor prof. Janez Sršen in prof. dr. Jože Toporišič. V času svojega delovanja je razsodišče pripravilo 80 tedenskih in eno razširjeno izjavo o vsakdanjih jezikovnih vprašanjih, nekaj desetkrat ustno svetovalo, odpisalo na več sto pisem, sodelovalo v oddajah o jeziku na radiu in na televiziji, prav tako v javni razpravi za okroglo mizo v Cankarjevem domu, posamezni njegovi člani so več kot desetkrat javno predavali o jeziku. Pri časopisu in radiu je razsodišče s svojim delom naletelo na precejšnje razumevanje, mnogo manj ali skoraj nič na televiziji. Vmes je nekajkrat prišlo do polemičnih prask, ki pa so seveda pri takšnem delu skoraj nujne. Edini frontalni napad je na osnovi različnih iz krivljanj in potvorb nanj sprožil del tiska v drugih republikah, predvsem beograjskega, pridružil pa se mu je tudi en slovenski novinar. Izjemno odmevno pa je bilo delo Jezikovnega razsodišča med najširšo javnostjo; ves čas njegovega delovanja so mu dopisovali delavci, kmetje, dijaki in šolarji, pa tudi ugledni javni delavci, zdravniki in univerzitetni delavci; njegovo delo je na posebni seji potrdilo predsedstvo centralnega komiteja ZKS, podobno velja za vodstvene organe SZDL Slovenije. Ob koncu svojega mandata se dosedanje Jezikovno razsodišče zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri njegovem delu: prispevali so svoj delež za demokratičnost, kulturo in uporabnost sodobne slovenščine. Pogrešamo ... Sprehod skozi kranjske galerije in muzeje - Kaj ponuditi turistu, željnemu spoznati kulturni utrip Kranja? Honorarji v breme društev Zveza kulturnih organizacij v tržiš ki občini ne bo več izplačevala honorarjev vaditeljem posameznih društev, ampak bo za to vsoto povečala dotacije, društva pa bodo vaditelje nagrajevala po lastni presoji Tržič — Lani je zveza kulturnih organizacij tržžke občine namenila društvom nekaj manj kot 370.000 di-naijev dotacije. Kar 35 odstotkov te vsote pa so predstavljali honorarji vaditeljem v posameznih društvih. Tak način nagrajevanja v drugih gorenjskih občinah že dolgo ni več uveljavljen. V dotaciji, ki jo dobi posamezno društvo za svoje delo, je zajet tudi honorar, ki ga društvo po lastni presoji podeljuje ali pa tudi ne. Zveza kulturnih organizacij trži-£ke občine je že decembra lani sklenila, da bo šla po stopinjah večinskega dela Gorenjske. Njeno stalgče so potrdili tudi odbori kulturne skupnosti, medtem ko so odločilno besedo prepustili delegatom v skupščini kulturne skupnosti. V letošnjih dotacijah društvom bodo tako zajeti tudi honorarji vaditeljem oziroma bodo dotacije za delo društev toliko višje, kolikor so doslej znašali honorarji, Res je namreč, da društva sama lahko najbolje ovrednotijo prispevek svojega vaditelja. Čim bolj delaven je, toliko več vaj in nastopov ima društvo in toliko več Kranj — Tale obhod po kranjskih galerijah in muzejih med 10. in 12. uro dopoldne ne želi predstavljati razstavljavcev, pač pa za spremembo ljudi, ki zaidejo v te prostore. V Perešnovi galeriji sta se dva mlada obiskovalca, Dejana Demšar in Janez Prosen, potem ko sta z očmi preletela dela Vinka Tuška, dlje zadržala v prostorih Prešernovega muzeja. Kasneje sem izvedela, da sta prišla s prav neobičajnim namenom; snemata namreč igrani amaterski film in ker se dogaja v prejšnjem stoletju, mu bo treba najti primeren okvir. Janez je priložnostni obiskovalec galerij in muzejev, denimo vsako drugo ali tretjo razstavo si ogleda, Dejana pa prihaja redno, če le utegne. Zanimalo me je, ali menita, da je kulturno življenje v Kranju dovolj razgibano in ali morda česa pogrešata. Dejana: »V Kranju nam vsekakor manjka profesionalno gledališče. Tudi glasbenih prireditev je premalo. Lahko bi priredili, na primer, kakšno gostovanje opere, pevskih zborov ali baleta.« Tudi Janez je bil vse prej kot zadovoljen s kulturnim življenjem Kranja: »Kino ne predvaja zadosti kvalitet- dotacije dobi od zveze kulturnih «1 __\ , , . ... ------- organizacij, saj o višini dotacij odlo- £ or?®" nr»v ta merila. Hkrati n« « mziratj manjši specializirani kino za res dobre in kvalitetne fil- čajo prav ta merila. Hkrati pa s takim načinom nagrajevanja zveza želi spodbujati in podpirati Ijubitelj-stvo v tižiških kulturnih društvih. Zveza bo septembra pripravila pravilnik, ki bo pomagal društvom pri vrednotenju dela njihovih vaditeljev. H. Jelovčan Ponatis zgodovine Kranja KRANJ - Zgodovina Kranja avtorja dr. Josipa Žontar-ja bo znova izšla. Glede na to, da je bila izdana že pred vojno, bo seveda dopolnjena z novejšimi raziskovanji in dognanji na področju arheologije, zgodovine in umetnostne zgodovine. Dodatno gradivo so pripravili trije avtorji, vse skupaj pa je že v Gorenjskem tisku, ki bo poskrbel, da bo izdelek kakovosten in ličen. Zgodovina Kranja bo, žal, natisnjena le v tisoč izvodih. Ovira je spet denar, saj je skupščina občine Kranj v letošnjem proračunu namenila za izdaje zbornikov le 600.000 dinarjev, to pa je zdaleč premalo za 1500 izvodov Zgo- dovine Kranja, kolikor je bilo prvotno zamišljenih. Skrčena naklada bo stala blizu milijon dinarjev, ki jih bo moč poravnati le v obrokih. Najbrž pa niti naklada 1500, še manj tisoč izvodov, za kranjsko občino, ki ima okrog 70.000 ljudi, ni dovolj in bo knjiga hitro pošla. Zato bi kazalo čimprej poiskati tudi druge vire financiranja in Zgodovino Kranja natisniti vsaj v nekaj tisoč izvodih. Gotovo ni malo Kranjčanov in drugih občanov, ki bi knjigo radi kupili — v tem primeru bi šlo torej za neke vrste posojilo — in v njej našli del kulturnega izročila oziroma bogastva svojega mesta. H. J. Zanimiva knjiga Ob tretjem natisu knjige Jožeta Vidica Po sledovih črne roke Prva izdaja knjige Po sledovih Črne roke je izšla iunija 1975. leta v nakladi 7800 izvodov in je bila razprodana v pičlih štirinajstih dneh. Številni bralci so piscu Jožetu Vidi-cu posredovali nove podatke o zločinih, zločincih in njihovih žrtvah. Pi-aec se je takoj podal na pot in zbral podatke. Decembra istega leta je Dila knjiga ponatisnjena v nakladi 0000 izvodov in spet je bila takoj razprodana. Veliko povpraševanje po njej je terialo tretji natis. Junija letos je iz tiskarne prišlo še 5000 izvodov. Čeprav knjiga obsega delovanje Črne roke od Jesenic do hrvaške meje in od Litije do Trsta, je tretjina opisov posvečena dogodkom z Gorenjske, ki jo Jože Vidic najbolje pozna. Zbiranje podatkov ni bilo lahko. Črnorokci niso pustili za seboj nobenih pisanih dokumentov. Marsikaj je še vedno zavito v tenčico skrivnosti Jože vidic je lazil po vaseh in mestih ter poslušal srhljive pripovedi o morijah Črnorokcev. Uporabil je gradivo s sodišč, ki so po voini sodila črnorokcem in -njihovim sodelavcem. Zaoral je v doslej malo znano področje naše zgodovine. Danes niti belo-plavogardistična emigracija v tujini noče 'priznati očetovstva nad tem garjavim otrokom slovenske kontrarevolucije. Nihče noče biti kriv za brezumno Robijanje otrok, mater in ostarelih „udi. Lahko rečemo, da je pričujoča knjiga huda obtožnica proti tem mordcem in njihovim voditeljem. Trdoživega zbiralca spominov Jožeta Vidica poznamo tudi po knjigah Beg z morišča, Zločin pri Lenartu, Sedem krst za Ronkarjevo družino in Semenj v Bistrici Za raziskovanje dogodkov iz narodnoosvobodilnega boja je v teh letih -trikrat dobil Kajuhovo nagrado, Prešernovo nagrado gorenjskih občin, Čufarjevo Elaketo, posebno priznanje občine jubljana-Vič-Rudnik, posebno priznanje vseh gorenjskih občinskih odborov ZZB NOV in od predsednika republike tovariša Tita red dela z zlatim vencem. me. Galerije še najbolj kontinuirano delajo,« je dejal in iročnično pristavil: »Sicer pa so od kulturnih ustanov v Kranju še najboljše — oštarije.« Galerijo je obiskala tudi Andreja Rakovec: »Vsi v družini se zanimamo za likovno umetnost. Sama obiskujem šolo za likovno oblikovanje in si ogledam prav vse razstave. Če imam čas, rada pridem tudi na otvoritev.« Andreja je z likovnim življenjem Kranja zelo zadovoljna, o ostali kulturni postrežbi pa nima bistvenih pripomb. »Želim le, da bi še večkrat Kranj tako prijetno zaživel, kot je letos ob festivalu Bratstva in enotnosti.« V Mali galeriji in Stebriščni dvorani, nisem imela sreče, da bi ujela kakšnega obiskovalca. Malo sem počakala, nato pa se odpravila naprej. V Mestni hiši sta se v knjigo obiskovalcev pravkar podpisovali 12-letna Mateja Frank in njena komaj štiriletna sestrica Alenka. Ko sem Matejo vprašala, zakaj se je odločila za ogled galerije, je dejala: »Malo, ker me zanima, malo pa zato, ker hoče naša Alenka kar naprej gledati slike. Tako jo večkrat popeljem po vseh kranjskih galerijah.« V Gorenjskem muzeju so mi povedali, da tisti dan še niso imeli obiskovalca, morda bo kateri poro-mal v prostore gorenjske zgodovine in običajev v popoldanskem času. »Se vam zdi, da Kranjčani dovolj poznajo svoj muzej?« Anton Jakopin je odgovoril dokaj slikovito: »Premalo ga poznajo. Nekoč sem povabil na ogled nekega kranjskega kleparja, ki mi je nato ves začuden dejal, da si res ni mislil, da imamo kaj takega v Kranju. Sicer pa jih najbolj zanima maketa Kranja. Stojijo pred njo in iščejo svojo hišo v njej.« Pa turisti? »Seveda prihajajo. Zanimajo jih domači izdelki z Gorenjske, posebno zabavno jja se jim zdi, kako hudič T>abi jezik brusi.« Dva mlada Angleža sta občudovala Dolinarjevo galerijo; pred vstopom v muzej pa sta obrnila naokrog svoje prazne žepe. Je že tako, da brez denarja danes malo vidiš. Tudi v Tavčarjevi 43, kjer si je mogoče ogledati stalno razstavo o Ženi v NOB in razstavo .učencev osnovne šole Simon Jenko Avtorski portret, tokrat ni bilo oviskovalca. Po odgovor na vprašanje, kaj je v Kranju mogoče priporočiti turistu, ki bi rad začutil kulturni utrip mesta, sem se napotila na kranjsko Turistično društvo. Zinka Juvanova je lahko predlagala le ogled galerij in muzeja, zraven pa še fresk v cerkvi. Prešernov spomenik in Prešernov gaj. Ostala kranjska turistična ponudba pa je bolj izletniška in manj strogo kulturna. »Pa se zgodi, da pride turist, ki si hoče ogledati ravno kulturni utrip Kranja?« »Seveda se zgodi, še kar pogosto. 2al tak turist ne more biti zadovoljen, saj pričakuje bolj pestro ponudbo. Mi pa mu v poletnih mesecih niti gledališke predstave ne moremo nuditi. Če pa ima še to smolo, da pride v času, ko ni Gorenjskega sejma, mu res ni mogoče priporočiti več od galerij in muzejev.« Na Turističnem društvu so še povedali, da vidijo rešitev vsaj ' v organizaciji zabavno kulturnih večerov na prostem, morda s folkloro in godbo. Vsa »umetnost« pa je v tem, da bi takšni večeri morali postati resnično stalna oblika kulturnega življenja. »Posebno pogrešamo sodelovanje z vsemi, ki bi lahko prispevali svoj delež h kulturni poživitvi Kranja v poletnih mesecih,« so dejali. . - - Morda pa se bo Kranj le zdramil ... D. Seško Stalna foto galerija Radovljica - Foto kino klub Radovljica je v začetku maja postavil lepo opremljeno stalno fotografsko galerijo Pasaža v vhodnem hodniku pritličja radovljiške graščine. Doslej so člani kluba v njej postavili že tri zelo kakovostne razstave. Trenutno razstavljajo člani Foto kluba Bohinj. Slavonska Požega v besedi in fotografiji Kamnik — V kamniškem razstavišču Veronika je odprta razstava Slavonska Požega - beseda in fotografija. Gradivo predstavlja Muzej Požeške kotline, ki zbira, hrani in proučuje kulturne vrednosti Požege in okolice od predzogodovinskih časov pa do danes. Ker so ti kraji dali Hrvaški in Jugoslaviji vrsto piscev, umetnikov in znanstvenikov, so lani prvič organizirali razstavo »Pisana riječ našeg zavičaja«. Za razstavo so zaradi obilice gradiva morali odbrati le opaznejše stvari. Obiskovalci si bodo pod vitrinami lahko ogledali pet tematsko zaokroženih sklopov, ki seznanjajo s požeško književnostjo, njihovo zgodovino in zemljepisom, naravnimi zakladi, s športom, turizmom in rekreacijo ter s posebno skupino besedil, ki jo sestavljajo razna letna poročila, statuti, priznanja, itd. Želja ni le prikaz retrospektive skozi preteklost, ampak razstavljalci na tihem tudi upajo, da bodo koga spodbudili k nadaljnjemu delu m ustvarjanju. Slikam iz življenja samega To in ono o slikarju samouku Francu Gučku iz Preddvora Stanovanje Franca Gučka ne more skriti, da tu živi nekdo, ki mu je slikanje nepogrešljiv del vsakdanjega načina življenja. Poslikane stene na stopnišču in nato živopisno pobarvana in porisana sleherna vrata v stanovanju, da seveda o visečih platnih ne govorimo. »Ne maram enoličnih barv,« je pojasnil. »Spominjajo me na bolnišnico. Rad imam raznolikost, slikovitost, temperament; tudi življenje je vse prej kot enobarvno.« Pravi, da slika že od malega, resneje pa da se s slikanjem ukvarja približno dvanajst let. Imel je nekaj skupinskih razstav, trenutno razstavlja skupaj z drugimi člani društva Iskrinih likovnikov v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani, pa tudi več samotojnih rasta v po gorenjskih krajih. Pretežno slika z oljem na platno. Vas je kdo učil prvih slikarskih potez, dajal instrukcije? Imate vzornika? »Učil me ni nihče, prve instrukcije mi je dal le prodajalec, ki mi je povedal, s čim se mešajo oljne barve. Zal nisem imel možnosti, da bi hodil na kašen tečaj, posebno pa ne, da bi se vpisal na likovno akademijo. Kar se pa vzornikov tiče, jih je bilo več, predvsem pa bi dejal, da me je po načinu slikarskega življenja najbolj navdušil Dali; po načinu slikanja samega pa Gainsbo-rough. Sicer pa se ne menim pretirano za različne tokove v slikarstvu, v glavnem črpam moč za slikanje iz samega sebe.« In kaj vas navdihuje? »V glavnem življenje samo. Sicer pa se z leti spreminjaš. Kadar si na tesno z denarjem, razmišljaš, da bi naredil stotine slik in jih prodal, ko pa ga imaš, želiš slikati le zase in ti je naročil figo mar. Vsak slikar bi rad ustvarjal samosvoj stil, da dostikrat trenutek, ki si ga prej lovil, zbeži, ko se po vseh pripravah use-deš pred platno.« Kako nastaja vaša slika? »Motiv se utrne kadarkoli in kjerkoli. Slikam, kadar čutim potrebo in kadar imam čas. Tudi po naročilu. Če bi namreč slikal le tisto, kar želim sam, bi moral imeti bosratesra strica. * * Franc Guček: Avtoportret, 1974 Vam je katera od slik posebno draga? »Najljubši sliki sta mi bili Sanje s psi in Deklica z vžigalicami. Zal mi je, da ju nimam več pri sebi.« Kaj zahtevate ali pričakujete od gledalca svoje slike? »Ni nujno, da gledalec povsem dojame bistvo, ki sem ga položil v sliko. Želim le, da se vsaj ustavi pred njo in se morda zamisli. Vsak človek ima svoje oči in svoj svet, zato se mi žili bolj pomembno, da nekaj vidi v sliki kot to, kar je ta nekaj.« Kaj pa pravijo kritiki ob vaših slikah? »S kritiki nimam dosti opraviti. Imam svoje mišljenje in svoj pogled na slike in slikarstvo, pa naj bodo to moje ali slike drugih avtorjev.« Kaj pa sam mislite o kvaliteti svojega ustvarjanja? »Vsak slikar zase misli, da slika najboljše. Zase menim, da bi sicer lahko slikal boljše, a v današnjem tempu življenja je to težko izvedljivo. Včasih so slikali eno sliko tudi po več let. Danes si ni mogoče privoščiti, da bi hodil štirinajst dni na nek kraj pernat na platno en in isti trenutek. Tudi s poziranjem je danes težje. Kako, mislite, stojimo s slikarstvom na Slovenskem? »Slikarjem se danes ne pišejo ravno rožnati časi. Ob tako slabi ponudbi barv in ob zalogi, ki je sloh ni, tudi ni mogoče delati velikih načrtov. V povprečju gre po moji presoji za nekakšno vračanje v realizem. Imate kakšne posebne načrte? »V glavnem ne. Najlepše bi bilo pač biti profesionalni slikar, da bi človek mogel slikati kot in kadar bi mu duša dala. A to seveda ni mogoče. D. Seško J PETEK, 30. JULIJA O LAS 8. STRAN-----------—--— KRANJ Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom za občinski praznik in jim želijo še nadaljnjih uspehov pri izgradnji socializma > KINOKR4NJ I KINOPODJETJE KRANJ z enotami v Kranju, Tržiču, Kamniku, Duplici, Češnjici v Bohinju, Komendi in Lazah čestita občanom in kino obiskovalcem Gorenjske za občinske praznike KOLEKTIV SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA SGP GRADBINEC čestita občanom in poslovnim prijateljem občin Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike Q Gozdno gospodarstvo Kranj s TOZD GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ IN PREDDVOR TOK GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ IN PREDDVOR, TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO, TRANSPORT IN MEHANI-ZACIJA KRANJ IN DELOVNO SKUPNOSTJO SKUPNIH SLUŽB KRANJ. Čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik — 1. avgust 22Jet Kolektiv cestnega podjetja v Kranju S svojimi obrati vzdržuje in opravlja rekonstrukcijo cest, asfaltira, izdeluje in obnavlja cestno signalizacijo, opravlja transportne storitve ter nudi gramozne in eruptivne materiale. Čestita občanom Kranja in Jesenic ter Radovljice in Tržiča za občinski praznik Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva 45, telefon 21-282 Še naprej se priporočamo za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-in-štalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in električarska. VSEH VRST USLUG, POPRAVIL, ADAPTACIJ IN STORITEV čestita vsem občanom in poslovnim prija-teljem za občinski praznik KOP kovinsko PODJETJE KRANJ KOP KOVINSKO PODJETJE KRANJ Šuceva 27 čestita občanom in delovnim ljudem Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike Gostilna BLAŽUN, Grašič Franc, Kranj, Cesta talcev 7 čestita cenjenim gostom in delovnim ljudem za občinske praznike občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič GORENJSKI ZDRAVSTVENI CENTER KRANJ Z DELOVNO ORGANIZACIJO OSNOVNO ZDRAV. STVO GORENJSKE IN TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI , . . Zdravstveni dom Bled, Zdravstveni dom^n^Mra^tve-ni dom Jesenice, Nravstveni dom Kranj ^m^a ^bu-lanta Železarne Jesenice, Zdravstven dom H^ovljica, Zdravstveni dom škofja ^A^TZbZv^^ cialna medicina m higiena Gorenjske, u>o * v Z DELOVNO ORGANIZACIJO GORENJSKE BOLNIŠNICE IN TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI Bolnišnica za ginekologijo in por^ništ^ Kranj, bolnica Jesenice in Psihiatrična bolnica Begunje IN DELOVNO ORGANIZACIJO GORENJSKE LEKARNE • ~ čestitajo občanom občin Kranj, ^emce, Radovljica in Tržič za občmskeprazmke Splošna gEaptorm Industrija mesa, mesnih preradie^na in konzervi Novi Sad, predstavništvo in sklad.Sče Kranj čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Trika za občinske praznike v skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51, tel. 064-25-268 in 064-25-267 Nudi: sveže meso, trajne in Po 1Itrajne arske proizvode, suhomesnate proizvode m konze Posebno se priporočamo za trajne izdelke visoke kvalitete. __ PETEK. 30. JULIJA 1982 ZA DOM IN DRUŽINO .9.STRAN G LAS Kaj so jedli naši dedje M. Messegue: Narava ima vselej prav Ing. Pavle Hafner (15) Nagi predniki ob dnevih počitka niso bili zadovoljni samo z eno glavno jedjo, tako kot mi danes. Za ne-delisko kosilo so si vzeli mnogo časa. Jedli so počasi, s slastjo in užitkom, i dobrim okusom. Po vsaki jedi je bilo nekoliko odmora, da so popili Čašo dobrega vina, se kaj pomenili ali pošalili. Potem so nadaljevali. Kosilo je trajalo kar okrog tri ure. PRAZNIČNO MEŠČANSKO KOSILO: mesna juha z močnikom 1 dušena ščuka krompir, nadevan z gobami dušeni golobi gnjatni blekci z zeleno solato korenčkova pogača MESNA JUHA Z MOČNIKOM Iz 1/4 litra moke in enega jajca napravimo sukance. Damo jih na sito, da odstranimo odvečno moko. Polovico sukancev prepražimo na maslu in jih zakuhamo na juhi. Ostale sukance damo kuhat v juho. Po okusu dosolimo. PUŠENA ŠČUKA Do kilogram in pol težko ščuko ali več manjših ščuk očistimo, ^ jim odstranimo luske in drobovino. Razrežemo jo na za štiri prste debele kose in jih posolimo. V ponvi razbe-jimo 10 dag surovega masla, dodamo nekaj kosov drobno razrezanih sar delnih filejev, srednje veliko nasek-Ijano čebulo, nasekljan zeleni peter-Žilj, strok strtega česna in limonino lupinico. Nekoliko popražimo in dodamo na kose narezano ščuko. Posodo pokrijemo. Cez čas kose ščuke obrnemo. Priiijemo pol del belega vina in povremo. Na koncu dodamo dve žlici kisle smetane. Smetano moramo nreje razžvrkljati in dodati malo vode, da je lepo tekoča. Jed ponudimo v posodi, v kateri smo jo skuhali. KROMPIR, NADEVAN Z GOBAMI Olupimo 8 enakih, srednje velikih krompirjev. Odrežemo jim pokrovčke in izdolbemo za palec široko vdolbino in posolimo. V kozici segrejemo 5 dag masla, žlico nasekljane čebule, nasekljanega zelenega peteršilja in na lističe narezane gobe. Med praže-njem gobe pokapljamo s sokom ene limone in rahlo posolimo. Začinimo jih s tolčenim poprom, dobro premešamo in z njimi napolnimo vdolbine. Vdolbine potem pokrijemo s pokrovčki krompirja in tesno zložimo v ponev. V ponev priiijemo razpušČe-no maščobo. Med pečenjem priiijemo v ponev še par žlic goveje ali kostne juhe. Pečen krompir ponudimo v posodi, v kateri se je pekel. DUŠENI GOLOBI Očiščene golobe posolimo, obložimo z rezinami mesnate slanine in jih prevežemo z vrvico. V ponev damo žlico maščobe, nasekljano čebulo in na pramene narezan korenček. Priiijemo nekaj žlic gobeje juhe. Golobe do mehkega dušimo, preložimo v toplo posodo in pokrijemo. Omako pomokamo s pol kavne žličke moke, prepražimo in zalijemo z govejo RJAV MADEŽ Ce ste vroč likal^k predolgo pustili na perilu in zažgali vanj rjav madež, ga hitro /drgnite s krpo, ki ste jo namočili \ kis. Ce tkanina ni že globlje o/gana. bo madež izginil. Janez je tako dolgo divjal 8 svojim audijem, dokler ga ni ustavila leteča: — Dokumente, prosim! — Kaj pa je, je hotel biti Janez pameten, ali sem morda prehitro vozil? — To ne, je odvrnil miličnik, pač pa ste prenizko leteli! KOMPAS JUGOSLAVIJA • Pula, 1 dan, letalo, vsak torek od 27. 7. dalje • Vis, 8 dni, letni oddih, 7. in 14. 9. ..... • Ohrid 8 dni, letni oddih, vsak petek v juliju in avgust* • Ohrid, vveekend, 3 dni, september, oktober • Ohrid, 6 dni, september, oktober • Bosna in sarafostani Srbije, 8 dni, 25. 9. . • Omiš - hotel RUSKAMEN, tudi za natunste, 8 ali 15 dni, vsak torek od 3.8., letalo, &350 - din • Praga, 3 dni, 8. in 10. 10., avtobus - letalo • Budimpešta, 3 dni, 24. 9., 1.10., 8. 10. • Moskva — Leningrad - Kijev, 8 dni letalo, 18. 8., 15. 9. • Mnukva — Leningrad, 5 dni, letalo Z/, o. • KOMPASOV A NOVOST - aktiven izlet, Visoke Tatre, Slovaška, 8 dni, 21. 8. Bogat program letnega oddiha turistična potovanja, strokovna potovanja, tečaji angleškega jezika. Vse informacije in programe dobite tudi v novi poslovalnici Kompasa v Kranju na KoroSki cesti 2, telefon 28-472, 28-473. 1 Črni in rdeči ribez juho, kateri smo dodali malo kisa. Omako dobro prevremo, precedimo in v posodici za omako ponudimo k dušenim golobom. GNJATNI BLEKCI Iz treh jajc, 30 dag moke in nekoliko vode naredimo bolj trdo testo za rezance. Testo srednje tanko zvalja-mo in ga pustimo nekoliko posušiti. Iz testa zrežemo za dober centimeter Široke rezance. Skuhamo jih v slani vodi. Na cedilu jih odtečemo in splaknemo z mrzlo vodo. Nato spe-nimo 10 dag masla, vmešamo ava jajca in 30 dag kuhane, ohlajene in dobro zrezane gnjati. Na koncu dodamo še tri žlice kisle smetane. Vse dobro premešamo. Na ohlajene blekce zlijemo pripravljeno zmes in premešamo. Blekce zložimo v poma-ščeno posodo in jih v pečici rumenkasto zapečemo. Pečene blekce zvrnemo na topel krožnik in jih ponudimo skupaj s solato. KORENČKOVA POGAČA Iz 20 dag bele moke, 12 dag surovega masla, pol Žlice sladkorja, 4 žlic mrzle vode in malo soli zamesimo testo, ki naj eno uro počiva. Nadev naredimo iz pol kilograma očiščenega; nastrganega korenčka. Korenček moramo ožeti, da odstranimo odviš-no vodo. Primešamo 5 žlic zmletih orehov, 6 žlic drobtin, 4 rumenjake, 4 žlice sladkorja in nastrgano lupinico ene limone. Na koncu vmešamo 3 žlice masla, malo soli in kavno žličko pecilnega praška (naše babice so vmešale jelenovo sol), 0,5 del ruma in trd sneg treh beljakov. Testo razvaljamo in z njim obložimo dno in stene tortnega modla (babice so obložile v te namene pripravljene ponve). Z nadevom napolnemo oblo go in jo prekrijemo s testom. Testeni pokrov prakrat prebodemo z vilicami. Pečemo v zelo vroči pečici (200 stopinj Celzija) dobro uro. Ko je pogača pečena, jo potresemo s sladkorjem in toplo ponudimo. Ne pozabite poleg grede jagod posaditi rdečega in črnega ribeza, ki polepšata vaš vrt in poplemenitita okus vaše marmelade. Ce na vrtu nimate zadosti prostora, ga prihranite za črni ribez, ker vsebuje največ vitamina C. Na splošno pravijo o soku, vinu in likerju iz črnega ribeza, da so eliksirji, ki podaljšujejo življenje. To je menda res, sicer bi ga ne pripravljali na toliko načinov. V Franciji proizvajajo največ likerjev iz črnega ribeza v Dijonu, tudi gospodinje imajo v svojih starih kuharskih knjigah odlične recepte za ribezov sok in liker, ki ju ni težko napraviti doma. Crni ribez ima to prednost, da se v njem pri različnih pripravah vitamin C ne uniči. Ribezov sok torej lahko pijete nezmerno, z zavestjo, da je ta čudovita pijača sovražnica utruje- nosti, jetrnih bolezni in artritisa. Surov ali kuhan ribezov sok se dobro obnese tudi pri nahodu in angini. Caj iz listov ali jagod črnega ribeza pomaga pri revmi in obolenjih mehurja. Liste nabirajte, predem grm cvete ali ko odevete (aprila in avgusta) nikoli pa ne med cvetenjem, in si pripravite zalogo za zimo. Majhni, nazobčani in lepi dišeči listi pomagajo pri bolečih in pekočih ugrizih žuželk. Mesto, kjer vas je pič i 1 mrčes, je treba samo natreti z njimi. Rdeči ribez in kosmulja imata pravzaprav iste dobre lastnosti kot črni ribez, le da v manjši meri. Rdeče in črne ribezove jagode lahko primešamo sokovom, likerjem in marmeladam. Včasih so kuhali poleti marmelado iz štirih sadežev: iz jagod, malin ter rdečega in črega ribeza (nekatri so dodali tudi češnje). Te marmelade so se potem veselili vse leto. Mladi si danes ne morejo zamišljati svoje sobe. stanovanja vsaj brez gramofona z dvema velikima zvočnikoma. Nekateri pa so tu vse bolj zahtevni. Iz tujine prinašajo, pa tudi doma so kupovali, dokler je bilo dobiti, vse višje stolpiče glasbenih omar, v srebrni, črni kovini. Hočejo vse bolj čiste tone, polno akustiko v sobi. Zdaj to ni več radio, ki smo ga postavili v kakšen kotiček v sobi, da ga sploh ni bilo videti, da se je le slišalo. Ne, prišlo je že tako daleč, da se mora vsa ostala oprema v sobi podrejati glasbi. Strokovnjaki namreč pravijo, da ni najpomembneje, kako kvalitetne in močne naprave imamo, če hočemo imeti doma dobro glasbo in akustiko. Pomemben je trikotnik.Trikotnik od obeh zvočnikov, do vas, ki poslušate. Stranice od zvočnika do zvočnika ter do vas, morajo biti povsem enake.Torej enakostranični trikotnik. In najbolje je, najbolj pripravno, če imate gramofon, radio, ojačevalec in kasetar na dosegu roke, da s fotelja lahko uravnavate vse po želji... Stanovati z glasbo r Za zdrave zobe in lep nasmeh Gotovo ste že opazili, da se v naših časopisih in revijah vse pogosteje pojavljajo članki o ustni higieni in njenem pomenu za zdrave zobe. Res, znanstveniki že nekaj časa ugotavljajo, da je za zdravje zob in dlesni najbolj važno redno in pravilno čiščenje zob, poleg pravilne prehrane, seveda. Ker pa je za pravilno nego zob le treba vedeti nekaj stvari, bi vas nanje radi opozorili. Predvsem je za učinkovito čiščenje treba izbrati dobro tehniko, dobro ščetko, pravi čas in malo dobre volje. KAKŠNA JE DOBRA ZOBNA ŠČETKA? Na splošno za dobro krtačko velja tista z trdnimi elastičnimi in po možnosti sintetičnimi vlakni. Površina ščetke naj bo ravna, velikost raje manjša, da z n jo lahko dosežemo vse površine na zobu. Zato naj ima otrok manjšo krtačko, kot odrasel človek. Ko zaradi rabe sčasoma vlakna začno izgubljati svojo prvotno obliko, jo seveda zamenjamo. Znano je, da ščetko ohranimo dalj časa, če imamo istočasno dve in jih rabimo izmenično. Po uporabi jo dobro speremo in damo na mesto, kjer se osuši KAKŠEN JE DOBER NAČIN ČIŠČENJA ZOB? Ko si čistite zobe, se glejte v ogledalu, da čiščenje bolje nadzirate. Priporočljivo je kdaj pa kdaj pred čiščenjem raztopiti v ustih Blendax antiplaque tableto (ko bo spet v prodaji). Le-ta vam obarva vse zobne obloge in tako olajša kontrolo čiščenja. Mesta, kjer obarvanost najdlje ostane, si dobro zapomnite, kajti tam ste obloge na zobeh najteže zasegli in na tistih mestih seje treba še posebno potruditi. Za to, kako zobe očistimo, obstoja veliko načinov. Mi vam predstavljamo poenostavljen vzorec tega, ki se ga uče učenci na osnovnih šolah kranjskega območja. Usta odpremo. Očistimo vse grizne ploskve zob od leve proti desni, zgoraj in spodaj. Usta zapremo. V krožnih gibih čistimo zunanje ploskve zob in dlesni od leve proti desni. Nato usta odpremo in očistimo še notranje ploskve zob in dlesni, zgoraj in spodaj z istimi krožnimi gibi. Ščetka seveda ni edini pripomoček za čiščenje zob, je pa najvažnejša (trenutno se nam zdi pri nas najboljša ščetka »dan na dan«). Čiščenje lahko dopolnimo še z zobno prho. Kadar pa pride do določenih sprememb v ustih, je treba seči še po drugih pomagalih, kot so zobna nitka, posebni zobotrebci in stimulator. Kako je treba ravnati z njim, pa sodi v domeno zobozdravnika. KDAJ JE PRAVI CAS ZA ČIŠČENJE ZOB? Vedno po jedi. Kisline, ki vam razjedajo zobno sklenino, se tvorijo v zobnih oblogah že nekaj minut po zaužiti hrani. Ce nimate priložnosti, da bi si očistili zobe takoj, ali Če jeste prepogosto, potem si usta po jedi vsaj splaknite z vodo in jo nato dobro potisnite skozi zobe. To je samo nekaj napotkov, a jih nikar ne spreglejte, saj vam bo samo redno in pravilno čiščenje ohranilo zdrave zobe in dlesni! dr. K. M. Biti zaljubljen in pameten obenem, je komaj mogoče Jupitru (P. Syrus) Bolje je ljubiti in izgubiti, kot sploh nikoli ne ljubiti (Tennyson) Če imamo prostor v srcu, ga imamo v hiši (danski pregovor) Človek mora biti vedno zaljubljen; prav zaradi tega se ne sme ženiti (Wilde) Prav je, da vemo Limona Limona vsebuje desetkrat več vitamina C kot jabolko; v 100 gramih ga je kar 50 do 100 mg. Sok polovice limone, ki ga zaužijemo pred zajtrkom, nas oskrbi s tem vitaminom za ves dan. Limona ima to lastnost oziroma prednost, da se vitamin C V njej dolgo ohrani. Vzrok sicer še ni znanstveno dognan, domnevajo pa, da je limonin plod iz sestavin, ki ohranjajo C vitamin. Ce dodamo limonin sok kompotom, obogatimo kuhano sadje z vitamini, ki smo jih v sadju s kuho uničili. Na ta način zvišamo količino vitamina C tudi v raznih zelenjavnih in sadnih kašicah, ki jih pripravljamo majhnim' otrokom. Sok in lupino uporabljamo tudi pri kuhanju. S sokom nadome ščamo v solatah kis, kar je važno zlasti za bolnike, ki jim je kis prepovedan, začinimo razne juhe in mesne omake. Vlečeno testo (za zvitke), ki mu pridenemo žlico soka, se lepše vleče^-kVašeno bolj vzhaja, biskvitno pa je rahlejše. Z limoninim sokom izboljšamo okus raznim čajem, ki jih obenem tudi vitaminiziramo. Lupinico* dodajamo kot začimbo mnogim sladicam, nekaterim juham in mesnim ' omakam ter pečenkam. Limonin sok, dodan vročim jedem ali čajem, zgubi vitamin C, ker ga vročina uniči. Zato naj bodo jedi ali čaji primerno ohlajeni. Nekateri otroci zelo neradi in težko uživajo ribje olje. Žlička limoninega soka pobere iz ust maščobo in neprijeten okus, ki je otrokom zoprn, želodcu pa pomaga pri prebavi. Kozarec dobro oslajene in močne limonade pred spanjem je odlično sredstvo proti nespečnosti. Preden limono izžmemo, jo krepko povaljajmo z roko po mizi, da se izloči čim več soka. GLASIO. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK, 30. JULIJA 19t Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR BURNA PEKINŠKA LETA opredelil to nalogo: »Čimprej je treba demokracijo kodificirati v sistem y obliki zakonov, tako da bo vsaka zadeva spadala pod svoj zakon in da bodo zakoni spoštovani. Sodstvo mora biti neodvisno. Vsakomur je treba zagotoviti enakost pred zakonom. Nihče ne sme imeti privilegija, da bi se lahko izognil zakonu.« Glavni Dengov uspeh na tem plenarnem zasedanju pa je bil ov tem, da so bili imenovani za člane politbi-roja štirje njegovi prijatelji: Chen Yun, Deng Yipg-chao (vdova Zhou Enlaija), Hu Yaobang, Wang Chen. Chen Yun je postal tudi podpredsednik centralne partijske disciplinske komisije, za pomočnika pa je dobil Deng Yingchaa in Hu Yaobanga. Ta trojka je imela pozneje pomembno vlogo tako pri odkrivanju napak in zločinov kulturne revolucije in zločinske četverice kot pri rehabilitaciji eminentnih žrtev kulturne revolucije, kot je bil na primer Liu Shaoqi (rehabili-i rv tiran leta 1980). Ta komisija je napravila tudi zajeten -LU elaborat o »napakah predsednika Mao Zedontra« O dogajanjih na Kitajskem so nas vrsto let poučevala prej novinarska ugibanja kot dejstva, zdaj pa poznamo tudi resnico Kmetje pojedo le po en kilogram svinjskega mesa na leto, obdelovalne površine so se od leta 1949 zmanjšale za 10 odstotkov, erozija je uničila veliko gozdov in pašnikov, da bi zadostili Maovi direktivi ,Dati poudarek žitaricam', pa so začeli nesistematsko krčiti ledine in uvajati ekstenzivno proizvodnjo ...« Ji Dengkui je oporekel: »Na dvajsetini svetovne obdelovalne površine se nam je posrečilo prehraniti četrtino svetovnega prebivalstva .. .« »Ali se je ta četrtina svetovnega prebivalstva ob takem kmetijskem režimu zredi.a ali shujšala?« ga je besno zavrnil Chen Yun. V tej nevihti očitkov in nasprotnih očitkov se je oglasil nekdanji vodja komune Dazhai, ki je zavolio politične konjunkture postal član politbiroja; nekdanji kmet Chen Yonggui ie skromno priznal: »Moje misli so zmedene in nisem sposoben ločiti, kaj je prav in kaj ni... Znam samo nekaj pismenk in nikoli nisem študiral marksizma-leninizma. Večkrat so od centralnega komiteja prihajali tuji obiskovalci, in ker nisem razumel vprašanj, ki so mi jih zastavljali, sem prepustil prevajalcu, da jim je odgovarjal... Pred sedmimi ali osmimi leti mi je predsednik Mao rekel, naj pridem delat v centralni komite... Nisem sposoben, da bi bil partijski kader, toda nihče mi ni naročal, kaj naj govorim, in nikoli nisem bil lutka ...« Razprava se je končala v prid Dengovim političnim in gospodarskim pogledom. V uradnem sporočilu je bilo povedano, »da je CK ugodno ocenil razpravo o načelu, da je treba jemati prakso kot edini kriterij resnico«. Wang Dongxing in Wu De sta formalno še ostala člana politbiroja, toda njuno članstvo v tem partijskem organu je bilo odtlej popolnoma votlo. Wu je že prej izgubil mesto pekinškega župana, Wang Dongxing pa mesto v partijskem sekretariatu, predsedniško mesto v osrednji partijski šoli v Pekingu, predvsem pa poveljniško mesto v enoti »8341«, ki je prešla pod neposredno poveljstvo vojaške komisije pri CK. Na drugi strani so polno rehabilitirali devet visokih žrtev kulturne revolucije, med njimi tudi Peng Zhena, ki je takoj dobil težavno in nujno nalogo, vzpostaviti socialistično, zakonitost. CK je takole Politična ura v kitajski armadi. Krizno situacijo po smrti Mao Zedonga so presekali vojaki, ki so v tistem prehodnem obdobju podprli Hua Guofenga. SEST TOČK EKONOMISTA CHEN YUNA Tretji plenum je kljub nedorečenosti odprl novo obdobje. Deng je rehabilitiral vrsto uglednih vrstnikov in jim vrnil politične funkcije, med prvimi Peng Zhenu, ki je bil 26 let pekinški župan, dokler ga ni strmoglavila kulturna revolucija. Hkrati z njun sta se znova pojavila na politični sceni Chen Yun, rojen 1906, in Bo Ibo, rojen 1907; prvi se je vrnil v gospodarski resor, drugi h gospodarskemu načrtova- nJUToda vse te osebnosti so bile starejše od 70 let. Zato je Deng poskrbel, da so prišli na politično površje tudi njegovi mlajši politični privrženci in prijatelji. Med njimi so bili Zhao Ziyang, partijski sekretar v Sichuanu, ki je prišel v Peking kot podpredsednik vlade in je pozneje postal ministrski predsednik, pa ekonomist Yao Yilin, poznejši podpredsednik vlade in minister za trgovino in finance, in Yu Qiuli, nekdanji minister za nafto, ki je zdaj skupaj s Chen Yunom prevzel nadzorstvo nad gospodarskim načrtovanjem. Med vsemi je najbolj odkritosrčno izrazil svoje razočaranje nad vsem, kar se je bilo zgodilo, Chen Yun: »Ce bi bil vedel, kaj vse bom moral prestati med kulturno revolucijo, vam povem, da bi jaz, Chen Yun, prvi sledil zgledu Zhang Guotaia, ko je iz Yan'ana odšel k Cangkajšku...« Te trde besede je izrekel aprila 1979 na zasedanju CK. ' .... Kdo je bil Zhang Guotao, na katerega se je skliceval Chen Yun? Sodil je med ustanovitelje KP Kitajske in med zgodovinske voditelje partije in revolucije. Aprila 1938 je na skrivaj odšel iz Yan'ana, kjer je bilo široko osvobojeno ozemlje pod komunistično upravo, in se zatekel na jug, ki so ga kontrolirale kuomintan-ške sile. Preden je pobegnil iz Yan'ana, je bil pod stalnim nadzorstvom in tako rekoč v hišnem priporu,, ker je zagovarjal sodelovanje z Gumindangom (Kuo-mintang). V bistvu je šlo za dezerterstvo. Chen Yun je dal neusmiljeno diagnozo stanja na Kitajskem. »Zakaj so ljudje pasivni? Zato, ker danes vedo, česar prej niso vedeli. Na primer t:• da bi ohranili odhod bataljona na dru? tališča v tajnosti. Ste že poslal, po* 15. korpusu?« ga je vprašal. »To bomo storili jutn.« »Potem dodajte za generala Le naslednje besedilo: Razširite vest da 5. junija 1943 je stopil v partizanske vrste. Nekje nad Nemiljami se jim je pndružil. Zal, jii dolgo partizanil. Le nekaj mesecev, potem Bolj kot zdravila so zdravile vesele vesti se je zasukalo drugače... Pa vendar je v teh nekaj mesecih skusil partizansko življenje z vseh njegovih strani. Sel je skozi žirovsko hajko, bU z brigado na Krimu, ko šo jih napadli Italijani in bil z njo, ko je kapitulirala Italija... »Čudna je bila takrat na Žirovskem vrhu,« se spominja. »Po napornem pohodu smo se 1. avgusta nič hudega sluteč ustavili na Žirovskem vrhu. Štab brigade je dal povelje za počitek. Ko se je 2. avgusta zdanilo, so tisti, ki so skrbeli za prehrano brigade, začeli pripravljati zajtrk. Niso Se dobro zakurili ognja, ko je bilo dano novo polje: »Pripravite se za pohod!' Komaj smo se premaknili nekaj sto metrov, že so počili prvi streli. Vsak si je naglo poiskal zaklonišče in se pripravil na borbo, le kakih šeststo kilogramov težak vol, ki ga je imela brigada za rezervo hrane, je obstal na mestu in se po nekaj trenutkih zgrudil zadet od sovražnikove krogle Presenečena in takrat razmeroma slabo oborožena brigada ni mogla sprejeti odprte borbe, ker tudi nihče ni vedel, kje so »zelenci« in koliko jih je. Posredi je morala biti izdaja. Previdno smo se začeli pomikati po strmem bregu. Pred kroglami nas je krilo gosto drevje. Po četrturnem umikanju v neko grapo je omahnil in zdrsnil za debelo bukev prvi partizan. Nemci so nas obmetavali z minami, najbrž prepričani, da tolčejo in uničujejo glavnino. Tako se je pričela žirovska JPo nekaj urah se nam je uspelo neopaženo premakniti za drugi rob v gosto leščevje. Tam smo počakali noči. Medtem so manjše patrulje ugotavljale, koliko Nemcev nas je napadlo in kje so. Ko se je stemnilo, smo se začeli pomikati v dolino z namenom, da prekoračimo cesto in na drugi strani nemško-italijansko mejo. Trdno smo bili prepričani, da bomo zjutraj z juriŠem prebili sovražnikov obroč. V zgodnjih jutranjih urah smo prišli v bližino ceste in pred nemško zasedo. Padlo je povelje: »Vsi, ki imajo orožje, naprej!« Medtem, ko so se oboroženi borci začeli pomikati v ospredje, so nas začeli Nemci osvetljevati z raketami. Zaropotali so mitraljezi in usul se je svinčeni ogenj. Obležal je komandant brigade Silvan in nekaj borcev. Nekaj je bilo ranjenih, ostali pa smo se umaknili po grapi v hrib. Ko se je zdanilo, je streljanje nekoliko ponehalo. Zavedali smo se, da dan, ki nas čaka, ne bo minil brez žrtev. Zbirali smo se v grupe. Nekateri borci so ostali zadaj. Kasneje so pripovedovali, kako so preživeli tisti čas. Milan-Triglavski in Janko Koselj-Jaro sta splezala v drevesa in več ur v smrtnem strahu pod seboj gledala zelene morilce... Partizanka Daš a se je zatekla na kmetijo, kamor so prišli Nemci. Daš a je hladnokrvno vzela v ku-ninji lonec, šla v hlev in začela molsti krave. Ko je pomolzla, je morala Nemcem naliti mleka. Domači je niso izdali.« Popoldne so naredili premik. Vodstvo nad zbrano brigado sta prevzela komandanta dveh bataljonov Krtina in Blaž. Hrabra žirovska dekleta so jim prinesla hrane. Ker je bilo borcev veliko, je dobil vsak komaj grižljaj, se spominja Ciril, toda požrtvovalnost žirovskih deklet jih je podžgala. »Odločili smo se, da se moramo prebiti, čeprav še ni bila zbrana vsa brigada. Ko smo se začeli premikati, so nas Nemci takoj obsuli s kroglami, vendar nas je vodnik vodil po drčah tako spretno, da nam niso prišli do živega. Proti jutru smo se približali cesti. Osvetljevali so jo žarometi, po njej je patrulji-ral nemški tank. Našima mitraljezcema Albinu in Severju se je posrečilo razstreliti žaromet, a v istem trenutku je rafal nemškega miraljeza Albinu odstrelil nogo. Komandant bataljona Krtina je z ročnimi granatami razbil najbližji nemški bunker. Nemci so bili precej zmedeni, komandanta sta to izrabila in dala povelje za naskok. Oglasile so se partizanske puške; Nemci so zmedeni bežali in se pri tem pomešali med nas. Bilo je temno. Med divjim steljanjem je bilo slišati le kričanje »juriš« in »hura«. Brigada je skoraj vsa prešla cesto in se na drugi strani po odprtem polju v smeri potoka razvila v strelce. »Bist du, Paul?« sem zaslišal zraven sebe ob potoku. »Jawohl!«, mu je odgovoril komandant Blaž in pritisnil na petelina ... Prebredli smo potok in se zbirali na drugem bregu. V dobri uri se je začelo daniti, medtem pa smo že prečkali žično oviro nemško-italijanske meje. Tisto jutro je nad Žiri priletel prvi nemški avion, toda prepozno...« Na Travni gori so borci Prešernove brigade izvedeli za italijansko kapitulacijo. Na cesti pri Rakitnici je bila razporejena večja italijanska enota, ki jo je morala Prešernova brigada razorožiti, in ji odvzeti hrano in obleko ter vse ostalo, kar so hoteli odpeljati na konjskih vpregah. Prvič so Prešernovici napadli okrog polnoči, drugič pa, ko se je začelo daniti. »Ko so Italijani zagledali vso brigado razporejeno po travniku in zaslišali naš »juriš«, so se še tesneje stisnili za cesto ob tla tako, da je bil njihov odpor razmeroma neučinkovit. Streljali so bolj čez nas. Ko pa smo prijurišali v neposredno bližino ceste, so Italijani začeli metati ročne granate. Komandant Krtina in jaz sva istočasno skočila na cesto med konjske vprego. Zadela me je ročna granata in v desne nogo sem dobil tri rane. Tedaj so Italijan opazili, da smo pred njimi. Nehali so streljat, in drug za drugim so dvigali roke. Kljub ranam sem še vzel petim Italijanom puške. Zaradi hude krvavitve sem se moral umakniti. Med Italijani za cesto je bilo tudi nekaj slovenskih deklet. Rano mi je obvezala ena izmed njih. Ker je kri takoj prelila obveze, mi je čez obvezano rano zavezala svojo ruto in istočasno zatrjevala, da so jo vzeli s silo in da je nedolžna...« Tu je Ciril dobil tudi nove italijanske čevlje, kajti svoje je imel že hudo obrabljene. Na italijanski muli je spremljal ujete Italijane vse do Grčaric. Ranjence, med njimi tudi Cirila, so Prešernovci tedaj pustili na žagi, kasneje pa so jih prepeljali v vojaško bolnico v Kočevje. Tu je slišal za zavzetje Turjaka. Bolj kot zdravila, so nas takrat zdravile vesele vesti o uspehih borcev Prešernove brigade,« pravi Ciril. D. Dolenc Ponedeljkov prvi del noči v dežurni ambulanti kranjskega zdravstvenega doma je bil nenavadno miren — Kljub temu pa je potrdil, da je med obiskovalci vsaj polovica takih, ki ne potrebujejo nujne zdravniške pomoči Kranj — Zdravniški poklic je prav gotovo eden od najbolj izpostavljenih. Ce je zdravnik, ki ga obiščemo v ambulanti, slabe volje in se ni pripravljen pogovarjati z nami kot bi radi, se užaljeni potolažimo, češ, saj je tudi on človek, obremenjen z vsemi tegobami sodobnega časa. Huje pa je, če stori napako, še tako malenkostno. Takrat zanj nimamo več razumevanja, ampak ga, v strahu za svoje zdravje in življenje, proglasimo za površnega zdravnika, nevrednega našega zaupanja. Primerjava obremenjenosti zdravnikov, ki si res ne smejo privoščiti bolečih spodrsljajev, pa njihov včasih kisel obraz in redkobesednost vsaj nekoliko opravičuje. Medtem ko imajo zdravniki v razvitih državah največ do dva tisoč kartotek in štiri obiske enega bolnika v letu dni, ima večina naših zdravnikov prek tri tisoč kartotek in osem obiskov bolnika. Ce potegnemo črto, torej naši zdravniki delajo skoraj dvakrat toliko kot tuji. Po sedem ur so vsak dan v svojih ordinacijah, v katerih sprejmejo tudi po petdeset bolnikov. Ne opravičujemo jih, vendarle pa: je čudno, če niso vedno nasmejani? Razen tega so ob rednem delu obremenjeni še z dežurstvi v tako-imenovani urgentni ambulanti. Ker njihov delovni dan v ordinacijah traja le sedem ur, morajo razliko »loviti« z dežurstvi, ki jih doletijo enkrat ali dvakrat na mesec. Le nedeljska, ko se splošnemu zdravniku pridruži še pediater, so zunaj obveznosti. Takrat je običajno naval »nujnih« bolnikov najhujši. Pediater poskrbi za otroke, ki jih je približno polovica med obiskovalci dežurne ambulante, splošni zdravnik sprejema odrasle in se odziva na klice od zunaj. Lani so dežurni zdranviki v urgentni ambulanti kranjskega zdravstvnega doma sprejeli okrog 24.000 bolnikov, torej približno tretjino vseh prebivalcev kranjske občine. To je za dežurno ambulanto oziroma za zdravnike vsekakor velika obremenitev. Posebno še, ker prihajajo bolniki z najrazličnejšimi težavami. _ Izkušnje kažejo, da je med bolniki več kot polovica takih, ki ne potrebujejo nujne zdravniške pomoči, ampak pridejo zato, ker manj čakajo kot pri svojem zdravniku ali ker mamica šele zvečer prestrašena ugotovi, da ima njen otrok vročino. Zato je breme, ki ga nosi dežurni zdravnik, še toliko težje; kaj pa, če je bolnik, ki tega ne kaže, vendarle »nujen«? Med nujnimi primeri so vsekakor žrtve prometnih in drugih nesreč, srčni in astmatični bolniki in nekateri drugi. ... sicer pa so klici zaradi podobnih nesreč na naših cesi pogosti. — Foto: arhiv Glasa mK/K^r .............................................. Injekcija iz spretne roke sestre Berdarde bolečine vsaj za nekaj časa pomiri. — Foto: H. J. MARIJAN PETERNELJt Problemi hribovskih krajev Izseljevanje iz hribovitih predelov je eden največjih problemov sodobne slovenske družbe V ponedeljkovem nočnem dežurstvu je rešilec do polnoči le enkrat odpeljal izpred postaje ... Kranjska urgentna ambulanta je za nujne zdravniške posege dobro opremljena. Nekoliko skromnejša je le po moči zasedbe. V ponedeljek, ko je ob sedmih .zvečer začela delati nočna ekipa, so dežurali doktor Oton Kikel in medicinska sestra Bernarda Kokalj v reševalni postaji f>a so bili dva šoferja in spremljeva-ec. Premalo, če bi hkrati na več koncih prišlo do prometnih nesreč ali drugih nujnih klicev na pomoč. Zato so zdravniki upravičeno nekoliko nestrpni, če jih motijo bolniki, ki nujne pomoči ne potrebujejo. In takih je, kot smo že rekli, več kot polovica. Tudi v ponedeljek jih je nekaj bilo. Žal dan ni najbolj primeren za slikovito, bogato reportažo. Bil je pač ponedeljek, daleč od »izplačil- nih« dni, tudi vreme ni bilo naklonjeno bolnikom, razen tega pa je tačas veliko ljudi na dopustih, zdoma. Precej bolj barvit bi bil najbrž petek ali sobota. Ob sedmih se je v čakalnici že nabralo nekaj ljudi. Najprej je prišla na vrsto urezni-na, potrebna strokovne pomoči. Drugi je bil deček, ki ga je zdravnik poslal na slikanje v jeseniško bolnišnico, saj je domneval, da gre za zlom. Pri naslednji bolnici je zdravnik ugotovil infekcijo sečilnega trakta. Res neprijetna stvar, ampak ženska bi lahko počakala do jutra in stopila k svojemu zdravniku. Dvajset minut do devetih sta starša pripeljala še ne dveletnega sinčka, ki mu je cement prišel v očki. Jok ga ni rešil, očesi je bilo treba sprati, zaradi varnosti pa ga je zdravnik napotil še v klinični center. Par minut zatem je Oton Kikel odšel na domači obisk. Na Primsko-vem je nek možak »zlezel skupaj«. Rešilec ga je odpeljal naprej na Golnik, vendar hujšega najbrž ni bilo. Seveda pa nujen primer. Medtem se je oglasila astmatična bolnica, stara znanka dežurne ambulante. Sestra Bernarda je vedela, kakšno injekcijo naj ji da in je kar sama opravila z njo. Tako kot mora večkrat, če zdravnika ni ali če njegova prisotnost ni nujno potrebna. Ženska je dobila zdravilo, čeprav ji napad ni grozil, a astamtiki so menda tudi precej prestrašeni ljudje. Vmes je sestra Bei še telefonski klic. Soj drHgi strani je sprašen razlika med dvema vi Naslednji je bil m< _ na prstu, ki pa ni bila kaže, se mu k njegovei ni dalo ali pa je kai oddal v ambulanto del zacije, kjer upa na za^__ bal, da ga zaradi poškodl bodo sprejeli. Primer, . počakal naslednjega dne. Ob pol devetih sta t»i_. otroška obiska po vrsti, prišla z vneto kožo na pa z vnetim ušesom. \ sta res zbolela šele zvečer bil bolj primeren o} ambulanti. Drugače je bilo s zbodla z vilami. Rano razkužiti in obvezati, ij premagala strah pred ij jen primer. Dvajset minut čez oglasil moški srednjih , je »pretegnil« hrbtenico, boli, ni mogel skrivati, zdravnik lahko pomagal injekcijo proti bolečinam. Potem je bilo spet polnoči, kolikor sem j nost, ni bilo nobenega na vrata. Kako je preživela drugi del noči zjutraj, ne vem. Upam, * veliko dela. Zdravnik, tako voščiti. H.** let. Trditev, zapisana v podnaslovu, se marsikomu zdi pretirana. Desetletja je prevladovalo mnenje, da je razvoj mest in industrije največja garancija za nacionalni razvoj. Žal nimam statističnih podatkov o gibanju števila prebivalstva v slovenskih hribovitih predelih. Ti podatki bi lahko pokazali nazadovanje in počasno izumiranje številnih vasi in zaselkov. Ce kdo od bralcev razpolaga z njim, čeprav veljajo le za posamezne občine, pa prosim, da z njim potrdi moja razmišljanja o problemih našega hribovja. Vzrokov, zakaj postaja življenje v hribih, predvsem za mlade, vse manj privlačno, je več. Navedel bom le nekatere. Izredno hitremu razvoju mestnih in dolinskih predelov manjši, odmaknjeni kraji niso mogli slediti. Vse večja koncentriranost proizvajalnih sredstev in prebivalstva je večjim krajem dajala možnost vlaganja v vse oblike družbenega standarda, vzporedno s tem pa je naraščal tudi osebni. Predstavniki večjih krajev so skoraj v celoti odločali na vseh nivojih, tako da je bila družbena skrb in podpora mnogo bolj namenjena mestom kot vasem. Ukrepi kmetijsko-gozdarske politike so bili mnogokrat popolnoma neustrezni. Opustitev pašništva, ki je bilo stoletja najcenejše in najbolj ustrezno izkoriščanje visokogorskih travnatih površin pomeni nazadovanje. Posledice se kažejo še sedaj, v prihodnosti bodo še bolj občutne. V gozdarstvu kmet, gozdni posestnik še zdaleč ni enakopraven Član v verigi lesne in pohištvene industrije, ki jo zalaga s surovino. Čeprav zanjo opravlja najtežja in najnevarnejša dela, je za svoje delo najslabše plačan in najmanj upoštevan. Kljub temu pa je bilo izseljevanje manjše v tistih predelih, ki razpolagajo z večjimi lesnimi zalogami. To sa- mo po sebi kaže, kako pomembno vlogo v življenju hribovskih vasi ima gozd. Na izseljevanje je zelo vplivala tudi notranja povezanost, medčloveški odnosi. V hribovskih vaseh je odvisnost od medsebojne pomoči večja kakor v mestih. Tako je tam življenje. Edino trdna povezava med ljudmi zagotavlja obstoj in varnost. Ugotavljamo lahko, da tam, kjer so vezi med ljudmi trdnejše, izseljevanja ni bilo toliko kot v krajih,kjer je vladalo nezaupanje, prepiri in pikolovstvo. Upam si trditi, da so nekateri kraji izumrli zaradi prepirov, medgeneracijskih sporov, čeprav so imeli sorazmerno dobre možnosti za obstoj. Močno so izseljevanje pospešili nekateri ukrepi politično-gospodarske narave: odvzem skupnih vaških površin, srenje, posebno gozdnih. Srenjski gozdovi so imeli dve poglavitni nalogi. Iz njih so se nabirala sredstva za skupne vaške potrebe, poleg tega so lahko pomagali tistim vaščanom, ki je zapadel v težak gospodarski položaj. Res porazdelitev pravic ni bila primerna, saj bi se moralo bolj upo- števati tiste vaščane, ki niso imel; gozda. Kljub temu pa je srenja moi zovala vaščane, zato izguba pomeni v* zadovanje. Ukinitev vaških kmetijsko- gozdar drug prav tako pomeni ukrep, ki ie * gativne posledice za razvoj hnbovskifc' združitvi vaščani niso imeli tolikšne* na ustvarjene presežke, ti se niso kraj. Zadruge so uveljavljale štetnosti, ki bi lahko pospeševale razvoi k? menile so možnost zaposlitve ne le & pač pa tudi strokovnjakom ti so bH;? nosilci vsega družbenega m polit**1 gajanja kraja. V okviru vaških zadr-mogoče uresničiti ustanavljanje ' skupnosti. Ukinitev vaških zadrug i? kmetijske od gozdarske kooperacije* bovške vasi eden od najboli negativi pov kar jih je bilo sprejetih in av^ To so le poglavitni vzroki izseli še številni drugi: delno ali ponolne s» hribovskih šol, nepriznavanje kmečki žičnega dela, želja po lagodnosti in ^ » Ali naj hribovje ostane naseljene' Ob vseh nepravilnostih in vostih pa seveda ne moremo mimo T Družbena skrb in pomoč je bila v * vojni neprimerno večja, kot kdaj k> čeprav se nam še ne zdi zado^** omenim le najpomembnejše pridobil trifikacija, cestna povezava, kredit nabavo kmetijske mehanizacije, m-poslovanja ob vsakodnevnem vrač&r1 kraj. To so pridobitve, ki so v velik: menile življenje na vasi ter razmer* mestnim. Dobra osnova, na kater. načrtovati za bodočnost I Mislim, da velika večina želi. da r voj hribovja hitrejši in da bi se izse> celoti ustavilo. Razlogov za to je dove Spoznanje o potrebnosti hribovska je pokazalo ob sprejemanju in uu ; koncepta splošnega ljudskega odpor* boli uspešnega boja proti morebu^ padalcu. Izkušnje našega osvobodi in gverilskih gibanj po svetu kažejo I zanski način bojevanja nujno Tj močno zaledje v teže dostopnih ie obramba naša skupna in najm \ notem je že to zadosten razlog, d« J hribovje ne le živo, pač pa tudi ,v> močno. .... , , „,4 V SR Slovenrji je dozorelo spozn>-* lastno pokrivanje prehrambenih ^ največjih nalog. Procenti doma^; naj bi jo po srednjeročnem repu: * ? gramu pridelali, so tako visoki d« hektarov ravninskih polj, kot »h - 2 ima, nalogi ne bo; kos. Velita> rezen* hribovitih predelih od tod lahko p^ i kar velike tržne viške. t sen Prosim, pomagajte! petkov portret Jer a Zupane Čebelarski muzej ni samo za čebelarje Čebelarski muzej, eden od muzejev v radovljiški občini, je edini tovrstni muzej v Jugoslaviji. V razvoju slovenskega, posebno pa Gorenjskega čebelarstva, je bilo toliko specifično našega, da je vredno ohraniti prihodnjim rodovom _ j ' -s V" f V obliki Turka Ker je bilo čebelarstvo v naših krajih razvita kmetijska panoga, poleg tega pa je še nekaj posebnega, je ideja o ustanovitvi podobnega muzeja tlela že v predvojni Jugoslaviji, uresničena pa je bila leta 1959. Od ustanovitve do danes je muzej dosegel nekaj bistvenih dopolnitev. Ob 200-letnici smrti našega znanega čebelarja in prvega čebelarskega učitelja Antona Janše je bil 1973 muzej obnovljen in dopolnjen, zbirka pa preparirana in dopolnjena z napisi in fotopovečavami ter po tematsko zaključenih enotah urejena v šest prostorov. Prvi prostor prikazuje fotografije in slike, ki pojasnjujejo življenje čebel v naravi, drugi pa njihovo biologijo, življenje in delo čebel tako v naravi kot v panju. Obiskovalec si tu lahko ogleda tudi delo živih čebel v opazovalnem panju. V tretjem prostoru so razstavljene slike panjev, od najstarejših pa do sodobnih, dopolnjene s fotopovečavami posameznih panjev in čebelnjakov. Osrednji prostor v Čebelarskem muzeju je namenjen zbirki poslikanih panjskih končnic, tej posebni, originalni zvrsti ljudske umetnosti na Gorenjskem. Gre za pravo ljudsko umetnostno blago. Prvi primerki so iz srede 18. stoletja. Najstarejša danes znana končnica ima letnico 1758 in kaže podobo Marije z detetom. Motivika upodobitev je zelo pestra in seže od najstarejše pretežno religiozne tematike do zgodovinskih, komičnih, lovskih in drugih prizorov. Slike na panjskih končnicah so izraz načina življenja in mentalitete tedanjega alpskega človeka, sodijo v njegovo veselje do kra-šenja in lepšanja vsega, kar ga obdaja. Manj je prizorov iz vsakdanjega življenja, več pa tistega, kar je bilo bolj atraktivno in je burkalo domiš- Končnice so razdeljene po tematikah in ne morda po slikarskih šolah ali letnicah nastanka. Ravno pripo-vednost teh slik, bogatstvo različnih motivov, je namreč tisto, kar je tipično zanje. Zal so bile panjske končnice dolgo časa v naši zavesti nekaj tako vsakdanjega in preprostega, da se njihove enkratnosti in pomembnosti dolgo nismo zavedli in je tako prenekatera dragocenost romala v ogenj kot neuporaben les. Poleg končnic imajo v tem prostoru še panje kot ljudske plastike, na primer panj v obliki francoskega vojaka, Turka, gradu, cerkve, leva, itd. Vendar te oblike niso originalno naše. Poznajo jih tudi drugod po Evropi. V petem prostoru je zbrano čebelarsko« orodje in potrebščine. Kaže iznajdljivost čebelarjev, ki so in še poskušajo olajšati čebelam delo in tako iztržiti od njih čim več medu. Zadnji muzejski prostor je tako imenovana soba slovenskih čebelarjev. Poleg ostalih čebelarskih imen se ponašamo z dvema pionirjema evropskega merila: Anton Janša je bil prvi učitelj čebelarstva na Dunaju, Filip Terč, mariborski zdravnik, pa pionir zdravljenja s čebeljim strupom. Tu so tudi najstarejši zapisi o čebelah pri nas in strokovna čebelarska literatura. Pred štirimi leti je muzej dobil še sedmi razstavni prostor. DO Medex Ljubljana je v njem predstavila apite-rapijo, uporabo čebeljih produktov v medicini. Istočasno je portoroški mednarodni simpozij o apiterapiji čebelarskemu muzeju podaril zlato medaljo za njihovo potujočo muzejsko razstavo sto desetih panjskih končnic, ki je do tedaj in še potem obiskala že več krajev v Sloveniji in Avstriji. 1978. leta je čebelarski muzej predstavil svojo zbirko na simpoziju o Čebelarskih muzejih v Evropi in s svojimi poslikanimi končnicami zbudil veliko zanimanje v tuji strokovni literaturi. Francoska čebelarska revija je radovljiški muzej označila za »najlepši čebelarski muzej na svetu«. Tega, da je slovensko čebelarstvo nesporno vezano na našo tradiciojo in precejšnjega pomena zanjo, se povprečen obiskovalec pogosto ne zaveda. Čebelarski muzej ni zanimiv le za čebelarje. Je dokument naše zgodovine in kulture, zanimiv tako po umetniški, biološki kot strokovni plati. D. Šeško Kakor se koscu streže, tako se trava reže 7 - v .-v-" ■ w •.. ..... Kakršen kup grabljica naredi, takšnega fanta dobi Turistično društvo So vodenj je preteklo nedeljo pripravilo že deseto tradicionalno prireditev »Praznik koscev«. V Novi Oselici so se zbrali številni obiskovalci ter si ogledali običaje, ki so včasih spremljali košnjo. Veliko je bilo tudi navijačev, ki so spodbujali tekmovalce pri košnji in tekmovalke pri grabljenju. Koscem in grabljicam je šlo delo hitro od rok, kajti skoraj vsi so iz visokogorskih kmetij, kjer je kljub modernim obdelovalnim strojem veliko dela še treba opravljati ročno. Janez Jezeršek iz Sovodnja je imel ob travniku veliko navijačev. »2e lani sem sodeloval na tekmovanju. Zaradi zabave, pa tudi zato, ker sem se lam dobro uvrstil, sem se za tekmovanje prijavil tudi letos. Ker imamo doma precej veliko kmetijo, mi je domače delo zadostovalo za »trening«. Ce mi še ne bo treba na služenje vojaškega roka, bom drugo leto zagotovo zopet tekmoval.« Dušan Klinar iz Javorniškega rovta nad Jesenicami je bil na tekmovanju prvič: »S prijateljem sva se prijavila za tekmovanje. Košnja je bila dobra, pa tudi vzdušje je imenitno. Doma imamo sicer manjšo kmetijo, vendar je veliko dela treba opraviti ročno, zato mi je delo na kmetiji zadostovalo za pripravo na tekmovanje.« Martina Eržen iz Podjelovega brda je bila med najmlajšimi grablji-cami, saj je stara šestnajst let: »Letos sem na tekmovanju že drugič. Všeč mi je ta prireditev in tudi tekmovanje, zato sem se odločila, da bom prihodnja leta ponovno sodelovala. Tudi meni niso bile za tekmovanje potrebne posebne priprave, kajti dela na kmetiji je vedno dovolj.« Kljub vetru, ki je ves čas spremljal košnjo, je bilo koscem in grabljicam pošteno vroče, saj so vsi hoteli čimprej in čim bolje opraviti svoje delo. V izenačeni borbi se je kot najboljši kosec izkazal Anton Pivk iz Osojnice, najhitreje pa je pograbila in naredila kopico Vilma Rupar iz Jazen. Tekmovalci in ostali si ogledali nastop folklorne skupine KUD Sovodenj, prireditev pa so zaključili z rajanjem pod lipo. V. Primožič Čigava kosa reže najhitreje? Ah, ta ženska sla po lepoti! Prikupno Branko Vrhovnik, kranjsko kozmetičarko, sem našla v svojem salonu, sredi dela. Ko sem ji razložila, o čem bi se rada pogovarjala, je malce pomišljala, nato pa le privolila. Pri svojem delu ima opraviti z ženskami najrazličnejših »sort«, ona bo že kaj vedela o njih. Pa se je pokazalo, da jO predvsem zanima njihova koža, kar se seveda njenemu poklicu povsem spodobi. Neguje obraze, jih čisti, masira, odstranjuje nadležne dlake, posebno še v tem poletnem času, pa seveda še kaj. »Se vam zdi, da so ženske po negi res kaj bolj zadovoljne s svojim videzom?« »Prvi dan v gla vnem ne, ker je koža razdražena, a po dveh, treh dneh se izgled.zelo popravi. Masaža pa popravi videz že takoj. V splošnem so nekaj dni po negi ženske bolj sproščene, celo samozavestnejše.« »Ali je koža edini vzrok, da ženske obiščejo kozmetičarko, ali pa se vam morda zdi, da določen tip ali sloj žensk prihaja pogosteje? Morda je odločujoča tudi debelina denarnice'?« »K meni prihaja veliko delavk in ne bi rekla, da so obiski bistveno povezani z debelino denarnice. Koža in izgled sta več ali manj edini vzrok prihoda. Nobenega tipa ali sloja žensk ni mogoče razločevati, saj prihajajo ženske najrazličnejših starosti, značajev in temperamentov.« »Ali se ženska, ki pride k vam prvič, v povprečju še vrača ali ne?« »Precej je strank, ki prihajajo redno, precej pa je tudi takih, ki zaidejo v salon le priložnostno in od njega pričakujejo čudežev. A šele z redno nego postane koža negovana.« »Ali menite, da so ženske dovolj seznanjene o možnostih za svoje polepšanje?« »Ne, premalo. Ne vem, kako to, saj je vendar toliko najrazličnejših informacij in reklam po revijah. Zgodi se, da imam opraviti z žensko, ki ne pozna niti osnov kozmetike, denimo zakaj se uporablja čistilno mleko ali tonik. Nekatere tožijo o pomanjkanju časa. A povsem zadostuje že pet minut zjutraj in pet zvečer, le vzeti si jih je treba. Če bi ženske svojo nego imele bolj za sprostitev in manj za obvezo, bi bili tudi izgovori o preutrujenosti brez teže. Menim, da je prav vsaka ženska, pa naj bo kmetica, delavka ali uradnica, lahko urejenega videza, če ima le malce volje in kanček vztrajnosti.« »Že deset let se ukvarjate z lepoto in negovanostjo Kranj-čank. V tem času ste jih zagotovo toliko spoznali, da imate mnenje o njih?« »Meni se zdijo povsem prijetne ženske, celo nekako domačne. Z njimi klepetam med nego, jim svetujem. Če me same ne vprašajo po nasvetih za njihov tip kože, to pa seveda velika večina stori, jih sama povprašam, kaj uporabljajo in potem povem svoje mnenje. Z njimi se odlična razumem.« Branka Vrhovnik pravi, da poklica absolutno ne bi menjala. Leži ji umirjeno in natančno delo s strankami. Malce nerodno je le to, da mora po material več ali manj v inozemstvo, ker v Jugoslaviji zaenkrat še nimamo primernega proizvajalca, pa tudi to, da so naši kozmetičarji v glavnem »firma zase«, torej premalo naklonjeni medsebojnim izmenjavam izkušenj. Pač vsak skrbno čuva svoje male tajne o skrivnostih ženske lepote ... D. Seško Teža življenja včasih hudo pritisne na človeka, a leta ga sčasoma umirijo in mu zarišejo v obraz spokojen, mil izraz. Vse življenje se je borila in trdo delala tudi Jerica Zupančeva, ki gre danes v šestinde-vetdeseto leto. V domu upokjencev na Planini je za svojo sostanovalko Simunačevo, sedemin-devetdesetletno še čilo in bistro Kranjčanko, bržkone najstarejša. Tudi po stažu, prebitem v domu, šestih letih, bi ji prisodili vztrajnost in uporabnost. Našli smo jo ob oknu, ko je v dremavem popoldnevu prebirala časnik. Pravi, da je to njeno najljubše razvedrilo, ki ji je veliko veselje pomenilo že zamlada. Z desetimi leti je že šla služit za pastirico in na paši je vedno prebirala Večernice. Tedaj ji je katera od krav tudi pobegnila. S petnajstimi leti se je zaposlila v medveški papirnici in tako je že kot otrok spoznala, da je življenje trdo, delovno prebijanje iz dneva v dan. Tudi kasneje ni bilo nič laže. Tedaj, ko sta z prvim možem upravljala gostilno »Na Brodu« na Smledniku ali tedaj, ko je kot mlekarska prodajalka delala v kranjski mlekarni. Pri 65 letih je dočakala pokoj s 45 leti delovne dobe kot kak moški. Življenje je minilo v delu, in današnje mirno prebivanje v domu upokojencev ji slednjič nudi trenutek za počitek, kakršnega si je vedno želela. Veliko bere, med številnimi priljubljenimi pisatelji pa so ji najljubša domača imena — Cankar, Finžgar, Prešeren. Pravkar se je lotila Fin>garje ve Prerokovane. Zatopljena v branje se zapre v svoj notranji svet in tedaj je ni mogoče zmotiti. Ob tem prijetnem razvedrilu Jerici Zupančevi ni prav nič žal, da ni nikdar videla kaj dosti sveta, razen kar jo je pot vodila na romanja. V branju, ki že od prvih prebranih Črk spremlja njen vsakdan, se je želja po velikem svetu porazgubila. Tudi morja ni nikoli videla, vendar ji ni žal. V Medvodah in Kranju, kjer je živela, je bilo toliko prijetnih kotičkov, ki jih je znala odkriti. S 96. leti je Jerica Zupančeva že marsikoga preživela. Doma jih je bilo dvanajst, Jerica, srednja po starosti, žilava in vitalna, jih je vse preživela Tudi oba moža — drugi ji je umrl pred dvajsetimi leti — tudi sina, ki je umrl v Ameriki. Vendar ni nikoli osamljena. Med stanovalci doma upokojencev si je nabrala dosti druščine. Z mnogimi si izmenjava knjige in časopise, da ni treba vseh kupovati; pogovor pa že težko steče, saj ji sluh ne služi več kot bi bilo treba. V drugem zakonu je »primožila«, kot sama pravi, moževe otroke. Čeprav niso bili njeni, so se imeli vselej prisrčno radi in Še danes se radi srečajo. Ob slovesu smo jo povprašali, kje je skrivnost visoke starosti. V zmernosti in pridnosti, je kratko odgovorila. D. Z. Zlebir 14. STRAK ŠPORT IN REKREACMA PETEK, 38. V Kranju slovensko prvenstvo v šahu KRANJ - Tako kot večina Športov v Kranju ima tudi šah bogato tradicijo. Šahovsko društvo Kranj je bilo namreč ustanovljeno že leta 1952 in tako šahisti iz Kranja letos praznujejo tridesetletnico plodnega dela. V vseh teh letih je šahovsko društvo Kranj skrbelo za množičnost in popu-lirizacijo šahovske igre med občani, predvsem mladine. Skrbeli so tudi za dvig kvalitete, vrhunske tekmovalce in s tem razvijali pri svojih članih tiste vrline, ki jih šahovska igra tudi Šahisti Šahovskega društva Kranj so v teh svojih plodnih letih posegali po vidnih uspehih. V svojih vrstah so imeli več mladinskih republiških prvakov Enako zavzeto so svoje dodale tudi mladinke. Devet šah is tov Krama je osvojilo naslove mojstrskih kandidatov, poleg tega pa so tudi ženske osvajale prvo žensko kategorijo. Clam SD Kranj so bih uspešni tudi na tekmovanjih za pokal maršala Tita in bih pri tem v članski konkurenci več let gorenjski prvaki. Uspešno so v tem tekmovanju nastopale tudi ženske. V prvi članski slovenski ligi šahisti iz Kranja že vrsto let uspešno a stopajo in so v sredini lestvice. .- novsko društvo Kranj ima v svoiem programu razvijanje mladinskega šaha. Lepo je zaživela mladinska šahovska šola velemojstra Albina Planinca, zelo aktivni pa so tudi na področju pionirskega šaha. To ni vsa njihova dejavnost. V zadnjih letih so bili Kranjčani organizatorji gorenjskih prvenstev, organizirali so žensko, mladinsko in pionirsko slovensko prvenstvo. V okviru občinskega praznika bodo letos šahisti Kranja organizatorji letošnjega dvaintridesetega Članskega prvenstva Slovenije. Turnir se bo pričel 31. avgusta ob 15. uri v hotelu Creina. Igralni čas je od 16. do 21. ure. Na prvenstvu bo nastopalo štirinajst igralcev. Lepo bodo zastopani tudi gorenjski šahisti, saj se bodo za najboljša mesta v Kranju potegovali Rudi Osterman, Vojko Mencinger, Leon Mazi in Dušan Jokovič. Tudi po mednarodnih točkah bo prvenstvo zanimivo, saj ima mednarodni mojster Jelen kar 2430 točk. Favoritov za prvaka je več, a mednarodni mojster Janez Barle bo skušal ponoviti uspeh iz predlanskega in lanskega prvenstva in s tem bi že tretjič zapored osvojil najvišji slovenski šahovski naslov. Zaključek prvenstva je 14. avgusta in v tem času bodo igralci imeli dva prosta dneva. Prosta dneva sta 6. in 13. avgusta. D. Humer Padalstvo Dušan Intihar in brata Jug LESCE - V Murski Soboti se je končalo letošnje člansko in mladinsko republiško padalsko prvenstvo. Po tradiciji so bili najuspešnejši padalci Alpskega letalskega centra Lesce, saj so zmagah v vseh diadplinah. Kar osem od desetih pa jih bo zastopalo Slovenijo na državnem prvenstvu, ki jena Reki. Naslov republiškega danskega prvaka je tokrat pripadel Dušanu Intiharju, medtem ko je bil lanski prvak Branko Hrast ki je letos skočil že 3.000 skokov, pa je bil sedmi. V mladinski konkurenci sta si republiški naslov razdelila Bogdan in Iztok Jug. Dosegla sta enak rezultat kot njuni starejši in izkušeni padalci. V skupinskih skokih na cdj je pn članih slavila druga leška ekipa tfntihar, Smid, Mirt, Svetina) z 0.65 m, pred prvo leško ekipa (Hrast, Safarič, Fajfar, Božič) s 4,49 metra. V mladinski konkurenci pa je bila najboljša trojica B. Jug, I. Jug in Pogačar s sedemindvajsetimi centimetri. Pn figurativnih skokih je bil prvi Božič, medtem ko sta bila pri mladincih najuspešnejša Bogdan in Iztok Jug. Državno prvenstvo je zlasti pomembno za naše najboljše padalce, saj bodo na njem izbrali kandidate za državno reprezentanco, ki nas bo od 6. do 20. avgusta zastopala na svetovnem prvenstvu v CSSR. Gorenjski padalci Darko Svetina, Benjamin Smid, Bogdan in Iztok Jug ter Dušan Intihar imajo lepe možnosti, da se uvrste v reprezentanco. Skupne pnprave bodo takoj po državnem prvenstvu v Lescah. M. Hudovemik ^ Kolesarstvo Kranjski kolesarski praznik Kranj - Kolesarski klub Sava iz Kranja, ki letos praznuje 25 let nadvse uspešnega dela, saj se je medtem iz skromnih začetkov prebil v vrh jugoslovanskega kolesarstva, bo od danes do vključno nedelje gostil najboljše kolesarje z vseh koncev domovine in tudi iz tuji- nGDanes zjutraj ob 8. uri se bo začelo državno prvenstvo na dirkališču v Straži-šču, na katerem bodo tuHi letos Savčani "kušali ubraniti čim več naslovov. Urnik prvenstva je takle: petek od 8. do 11. ure pred tekmovanja posameznikov v zasledovalni vožnji, od 11. do 13. ure predtek-movanja v sprintu, od 14. do 16 ure četrtina finala v sprintu, od 16. ure do 18.2U predtekmovanja ekip v zasledovalni vožnji in od 18.20 do 20. ure predtekmovanja v vožnji na čas. Jutri, v soboto, bo od 8. do 8 50 pol fina le posameznikov v zasledovalni vožnji, od 8.50 do 9.50 polfinale v sprintu od 9.50 do 12.20 finale 1000 oziroma 500 metrov na čas, od 14. do 14.30 finale posameznikov v zasledovalni vožnji, od 14.30 do 16.30 finale v sprintu ter od 16.30 do 17. ure finale ekip v zasedovalni vožnji. S prvenstvom na dirkališču pa za tekmovalce naporna sobota še ne bo pri kraju. Ob 19.15 se bo namreč začel drugi mednarodni nočni kriterij v Kranju, na katerega so prireditelji povabili tudi kolesarje iz Italije, Zahodne Nemčije, Avstrije in Madžarske. Najprej bodo štartali mladinci, ki bodo morali prevoziti 30 krogov oziroma 18 kilometrov poti okrog Trga revolucije in Globusa. Člani bodo štartali ob 20. uri in bodo vozili 40 krogov oziroma 24 kilometrov. Start in cilj bosta pred gimnazijo. . . V nedeljo, 1. avgusta, bo jubilejna 15. mednarodna krožna dirka po ulicah Kranja. Ob 7.45 bodo štartali mlajši mladinci (8 krogov), ob 8.15 starejši mladinci (12 krogov), ob 9.25 pionirji B (1 krog), ob 9.35 pionirji A (2 kroga) in ob 9.45 Člani. Krog je dolg 3280 metrov, od tega je 400 metrov zahtevnega vzpona po Jelenovem klancu, kar uvršča kranjsko dirko med najtežje preizkušnje pn nas. Lani je med člani zmagal Bojan Ropret, med starejšimi mladinci Janez Lampič (oba Sava), med mlajšimi mladinci pa Šandi Papež (Novo mesto). H. J. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n.sol.o. S«! MrS^rSfSa ?2£dJft&JS'nji (prijava sečnje, g-dno^.tven.h del ud.) za proizvodno leto 1983 po sledečem razporedu. 1 PODROČJE OBČINE ŠKOFJA LOKA ' :^rrt^~nfei?ne or^n,zac,Je kooperantov gozdarstvo Škofja Loka. 2. PODROČJE OBČINE TRflC 1982od6.dol0.ure v p^miH^meljne orga^zadj^koop^rantov Gozdarstvo Tr«. 3 PODROČJE OBČINE KRANJ ' v ponedeljek, dne 9. 8.1982 za revirje: Preddvor, Nemilje, Besnica, Zabnica in Kranj Srfcf&S* Kfe Cerklje in genska gora v četrtek, dne 12 8.1982 za revir Šenčur Preddvor. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Temeljna organizacija kooperantov gozdarstvo Temetjna^organizacija kooperantov gozdarstvo Tržič Temeljna organizacija kooperantov gozdarstvo Preddvor ČP GLAS Kranj, n. sol. o. KRANJ, Moše Pijadeja 1 Upravni odbor objavlja za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas s polnim delovnim časom za opravljanje prostih del in opravil komercialnega zastopnika — propagandista en delavec Pogoji: - uspešno končana srednja šola, - poznavanje propagandne dejavnosti, - velika komunikativnost s strankami, - 3 leta delovnih izkušenj na podobnih opravilih. Poskusno delo 6 mesecev. iTari/liHflti nai nriiave z dokazili o izpolnjevanju pogojev no^fefo doTs 8.1982 na naslov: ČP Glas Kranj, Upravni odbori Kranj, Moše Pijade 1, s pripisom: za razpis. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh. Nemilie - Čeprav je bazen v Nemiljah že močno načel zob časa. £™TzmrzaliZčnJo odstopa cementnr bazena morala počakati na drugo leto. - Foto. L. M. _ Vaterpolo ZAMUJENA PRILOŽNOST Perugia - Potem ko je mladinska državna kolesarska reprezentanca osvojila na svetovnem prvenstvu v italijanski Perugii odlično osmo mesto v ekipni vožnji na čas, so bili fantje tudi na štartu nedeljske dirke posameznikov dokaj optimistično razpoloženi. Res sta bila na 126 kilometrov dolgi progi Papež in Pintarič vseskozi v vodilni skupini in kazalo je že, da se bosta uvrstila med najboljše mladince na svetu. Toda le sto metrov pred ciljem je prišlo do skupinskega padca. Oba naša sta bila med nesrečneži in prišla peš na cilj. Papež se je uvrstil na 37. mesto, Pintarič na 47., oba imata čas zmagovalca Belgijca Sixa, medtem ko sta druga dva naša tekmovalca Rnjako-vič in Trampu ž zaostala za vodilno skupino kar za 12 minut. Rnjakovič je bil 62., Trampuž pa 79. V mladinski ekipi Jugoslavije ni bilo nobenega kolesarja kranjske Save. KRANJ - Mladinska vaterpolska vrsta kranjskega Triglava je na letošnjem mladinskem republiškem prvenstvu v Kopru brez težav osvojila naslov. Lep uspeh pa so z drugim mestom dosegli mladinci Triglava II. Najboljši igralec prvenstva je bil Rakovec, najboljši vratar je Perkovič in najboljši strelec Sirk. Vsi tnje so igrali za Triglav I. Izidi - I. kolo: Koper : Delfin 11:7, Triglav I : Triglav II 14:6, Kamnik : Zu-sterna 9:8, II. kolo: Triglav I : Koper 13:3, Delfin : Kamnik 5:6, Tnglav II : Zu-sterna 13:3, III. kolo : Triglav I : Delfin 23:2, Triglav II : Kamnik 17:4, Koper : Zustema 13:6, IV. kolo: Triglav I ^Kamnik 28:3, Triglav II : Koper 11:7, Delfin : Zusterna 5:6, V. kolo: Triglav II : Delfin 13:1, Kamnik : Koper 3:14, Triglav : Zusterna 24:0. . . Vrstni red - 1. Triglav I (10), 2. Tnglav II (8). 3. Koper (6), 4. Kamnik (4), 5. Zusterna (2), 6. Delfin (0). KRANJ - V letnem bazenu v Kranju je bil kranjski Triglav organizator kvalifikacij za pionirsko dižavno prvenstvo. V kranjski skupini so nastopali pionirji Obveščamo udeležence prometa, da bo v soboto, 31. 7. od 19. do 21. ure zaprt promet na cestah okoli Trga revolucije, v nedeljo, 1. 8. od 7.30 do 13. ure pa naslednje ceste: Ljubljanska, Prešernova, Poštna, Cesta 1. maja, Smledniška in Savska cesta. V tem času bodo ukinjene tudi lokalne avtobusne linije. Kolesarski klub SAVA Kranj r Alpinistične novice LEPI VZPONI V alpinističnem odseku Gorje, po ne preveč aktivni zimski sezoni 1981-82, vse kaže da bo letna boljša. Vodstvo alpinističnega odseka je v marcu prevzel Franc Ferjan kar naj bi dalo pobudo mladim za boljše sodelovanje s planinskim društvom, krjevno skupnostjo in športnim društvom. Sestanki odseka so vsako sredo zvečer od 8. do 9. ure zvečer v prostorih TVD Partizana Gorje Na te sestanke so vabljeni vsi, ki so pripravljeni delati v odseku. . . V zadnjem času so alpinisti iz Oonj zabeležili že nekaj lepih vznonov: Vzhodni raz v Debeli peči, Dolar-Ki-ler-Vavken v Veldraškem vrhu, leva in desna v Trapezu ter v Luknja peči, Krušič-Ferjan Zupanova smer in zajeda v Sije glavi so smeri, ki stajih preplezala Franci Ferjan in Miha Zu-mer Poševno zajedo Tokrar-Zupan. Severno zahodni raz v M,Mojstrovke Torkar, Kunšič in Kumar. Klinar je plezal še v dolgi nemški, Mira Marko Debelakovo in Kačji stolp ter Cop m Cesnik slovensko v Vratih Kungig reškega Primorja, zagrebške Mladost domačega Triglava. Najboljšo igro sc? kazali Zagrebčani, ki so si s prvim mes* priborili vizo za državno prvenstvo. Izidi - Triglav : Primorje 8:6. Ml** • Triglav 8:6, Primorje : Mladost 2:12. KRANJ - Člansko moštvo kraajsfe* Triglava je v četrtem kolu prve i rigiavu jc t —--- ----------« lice B doma brez težav premagalo p* iz Rovinja. Ind: Triglav : Detfm * (4:1,5:3,7:3,2:3) Triglav:' Perkovič, Kuhar, Čalič 2, Švarc 2, Stariha 4 < Z MalavašiČ 3, Svegelj 2, M. 1 NagliC, Sirki, Kosi. Delfin: KalačK, Mikolovski 2, KrS> B Rocco, Martinčič 2, C. Rocco, N* lov 3, MatoSevič, Rudah 3, Barbaro Sama igra m bila na višini, sai e nasprotnik slab. Tako se domačim * preveč trudili, da so osvojili že četic' prvenstvenih točk. Čeprav igra ni višini, vseeno lahko od Tnglavanev prvem gostovanju na črnogorskem * morju pričakujemo uspeh. Ze drevni vaterpolisti Triglava gostje Bokelju. -gostujejo pri 3ijeli m v - nedeljo Rivieri. Rokomet Uspešna sezona preddvorskega rokometa ______»kini Izole. Končana je prvenstvena sezona 1981/82 v rokometu in čas je, da damo nekaj ocen o preddvorskih rokometaših v pretekli sezoni. Kot veste, se nam je jeseni uresničila želja, ki je prisotna že enajst let, da bi nastopali v republiškem merilu. V jeseni se nam je želja uresničila in uvrstili smo se v II. SRL. Začetek je bil zelo težak, saj smo začeli skoraj iz nič. Nismo imeli trenerja pa tudi finančno smo bili zelo skromni. Da smo sploh lahko šli na kvalifikacije, se imamo zahvaliti samo prihrankom iz prejšnje sezone. Sezono smo tako začeli skoraj brez financ m ie močna volja in samofinansiranje sta "am omogočala tekmovanje. Poleg teh težav pa smo tudi rezultatsko zelo slabo začeli, kaj smo prvo točko osvojili šele v 6. kolu. To lahko opravičimo s slabšo kakovostjo treningov, ker nismo imeli trenerja. V o začetnem nabiranju izkušenj smo zaigra l nekoliko bolje, v jesenskem delu osvojili še šest točk in končali ta del na skromnem devetem mestu (med iz 6k\Fendar tako ni šlo več naprej. Kot prvo smo morali dobiti trenerja in za pomoč smo prosili prof. Cudermana. Čeprav zaradi težkega finančnega položaja ni mogel pričakovati nadomestila za svoje delo, ie vseeno sprejel to nalogo. . Druga naloga je bila izboljšati finančni položaj. Čeprav smo nastopali v višjem rangu tekmovanj, smo dobili prav toliko denarja, kot prejšnje leto. Vendar pa to del krivde nosimo samo prepozno oddane prošnje. Naknadne prošnje so bile žal zavrnjene. (RK Zabnica je v tej sezoni končala za KK Preddvorom, pa je dobila skoraj 4 x vec sredstev). . . Pripravili smo se položaju primerno in pričeli drugi del prvenstva z zmago nad Piranom, porazom proti kasnejšim Cuderman letos četrti Banjaluka - S peto etapo od Jajca do Banjaluke se je v torek končala tradicionalna kolesarska dirka Po poteh Avnoja, dolga 532 kilometrov. Čeprav so Savčani, zlasti po prvi etapi, ki jo je osvojil lanski zmagovalec Marko Cuderman, upali na ponovitev posamične in ekipne zmage, so bili kolesarji Roga premočan nasprotnik. Pirš je osvojil dirko s komaj dvema sekundama prednosti pred klubskim tovarišem Polončičem. Tretji je bil Pav-lič, prav tako član Roga, ki je zaostal za 51 sekund, medtem ko je Savčan Cuderman z zaostankom, 2,53 minute osvojil četrto mesto. Lampič je bil 12., Kopret (JLA) 13., Udovič 17. Ekipno je zmagal Rog pred Savo, Metalcem in Astro. zmagovalcem, ekipi Izole. Nato ie s* serija sedmih zaporednih zmag. Po t* ločeni igri in porazu smo sezcrs" kliučili s prepričljivo zmago prot: * Zabnice. Sezono smo končali na mestu (2-3 v spomladanskem > Težko bi bilo izdvojiti najboljšega ker smo se vsi borili po najboljših vendar velja omeniti predvsem vri* Krivec Borisa in igralca ArneŽa, ki * naš najboljši strelec. Največji uspeh preddvorskega rok* ta so ustvarili: Krivec B., Komovec, Kožar, Vki" Cvek, Ferjan, Krivec, V., Arnež, O man, Lombar, Jakšič, Sušnik in Bo^a D. Lombar, M. Za drsi" Veselo rajanje brez sank ŽELEZNIKI - Športno druS* Železnikih ima močno sankaško s kar šestinštindesetimi aktivnimi ^ tekmovalci in funkcionarji. Ker sekciii tudi dva olimpijska kandid*a tekmovanje na saneh se bodo skuž* tos pozinn še bolj pripraviti kot dr* lfitŽa dober trening bo treba najprej * nraviti progo na Zagraju nad tto* 5K Treba bo nakupiti tefan«*< drese, zaščitne čelade m posebne fike čevlje s posebnimi kovmskimi vs-7a zaviranje. Vse to pa stane kopvv ZZ V teh težkih gospodarskih te* so sankači pripravah. »Sankaško rsu" ?alikar veselico), ki je bilo v soboto ~ *er v Selcih. Ta zbrani denar bode £ bili za svojo opremo, pa tudi za »U valne nastope na medklubskih in a*? "3±i£SSt.«*..« » ; Jp leta 1984 v Sarajevu so ie ib Med njimi sta tudi dva iz sankaš* ; aje Železniki, eden je » bohirjf kluba, pet pa iz Sarajeva. 2e letev -bra bodo začeli z uradnimi pnpravtf treningi na olimpijski pron v Sa*' Mimogrede naj povemo, da je »» proga, ki jo je možno ur* "Tienid stala okrog 40 starih mu ' » sankače in bob. leta 1983 bo testiranje proge v Sa£ n takrat bodo tudi dokončno ^ jugoslovansko olimpijsko moštvo v" Upamo, da bodo sankači K PETEK, 30. JULIJA 1982 RADIO 15. STRAN GLAS RADIJSKI SPORED v blagovnici ——-* keramičnih Fužinar ploščic na Jesenicah JUGOKERAM/KA ugoden \/S cena kv. m 182 din nakup kovinotehnaJ SOBOTA, 31. julija Prvi program 4.30 Jutranji program — glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Pionirski tednik — vmes: Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Za pojmo pesem OPZ OŠ Peter Kavčič — Škof j a Loka - 9.20 Komorni intermezzo -9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Panorama lahke glasbe -10.40 Svetovna reportaža -11.05 Zborovska glasba po želji poslušalcev — Marte-lanc Aleksandra - 11.40 V plesnem ritmu s Simfoniki RTV Ljubljana in dirigentom Antonom Nanutom -12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Naši poslušalčci čestitajo in pozdravljajo - 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvđ&tila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -1405 Glasbena panorama -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Poročila - 17.05 Kulturna panorama - 18.00 Poje soprani8tka Ana Jerič-Pusar - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije — Glasbeni tabori -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Mladi mostovi - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za Slovence po svetu - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Od tod do do polnoči - 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 7.30 Sobota na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva, »Človek in prosti čas«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in Se kaj - 19.25 Stereorama -21.15 Pol ure za šanson -21.45 60 minut z... - 22.45 Zrcalo dneva - 22,55 Glasba za konec programa NEDELJA, 1. avgusta Prvi program 5.00 Jutranji program -glasba - 7.30 Zdravo, tovariši vojaki - 7.40 Vedri zvoki -8.07 Radijska igra — R. Do-brovenski — V. Hrustaljeva: Veseli muzikant — Skladbe za mladino - 9.00 Poročila -9.05 Še pomnmite, tovariši -10.05 Nedeljska matineja -11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -13.20 Za kmetijske proizvajalce - 14.05 Humoreska tega tedna - Jevgenij Popov: Vesela Rusija - 14.25 Z majhnimi ansambli - 14.40 Pihalne godbe - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Listi iz notesa - 16.20 Gremo v kino -17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra — Marjan Marine: Skrivnost kote 117, IV. epizoda - Na zgornji polici - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih — Skupni program JRT - studio Beograd - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Nočni koncert lahke glasbe - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Nedelja na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -V nedeljo se dobimo, šport, glasba in še kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21,30 Iz francoske diskoteke - 21.45 II. program novega ročka -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 2. avgusta Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.40 Pesmice na potepu - Poje OPZ Glasbene šole Postojna, p. v. Nede Nanut - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... 11.05 Ali poznate ...? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski' nasveti - 12.40 Pihalne godbe igrajo operetne melodije - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -14.05 Zbori na koncertnih odrih — Naša pesem 1982 -5. oddaja - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana - 20.00 V delavnici Josepha Haydna -20.50 Giuseppe Tartim: Koncert za flavto, godala in continuo v -G-duru - 21 05 Iz | naše diskoteke - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni propgram Drugi program 7.30 Ponedeljek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Znanost in tehnika«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Jazz na II. programu - The jazz Messengers - Sarah Vaug-han in Count Basie - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 3. avgusta Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Za šolarje - Spomini na pisatelje I - 8.35 Iz glasbenih šol - XI. republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe Slovenije - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11 05 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi m plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00-ih - 18.00 Sotočja (iz studia radia Maribor) - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci, 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi -20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.05 Radijska igra -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22,25 Iz naših sporedov - 22.30 Filmska glasba - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtoprjev -00.05 Nočni program — glasba Drugi program 7.30 Torek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva, »Na obisku v . ..« koledar večernih prireditev, druge servisne informacije in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Glasbeno skladišče - 21.30 V živo -22.15 Blues - 15. oddaja -22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa SREDA, 4. avgusta Prvi program 4.30 Jutranji program — glasba - 7.30 Z radioom na poti - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -8.20 Počitniški pozdravi -8.35 Izbor v sredo - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turističlni napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate? -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času -18.15 Naš gost - 18.30 Srečanje glasbenih akademij Jugoslavije Ljubljana 82 - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Bratov Avsenik - 20.00 Jakob Jež: Caccia Barbara — v izvedbi skupine Collegium vocale iz Kblna - 20.25 Ples ciganke ... Španske in mehi-, ške skladbe z violinistom Henrykom Szeryngom 21.05 Richard Strauss: Odlomki iz opere »Arabella« -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo — World Saxophone quartet — Albert Mangels-dorff - 00.05 Nočni program — glasba "N SOZD SLOVENIJA AVTO DO AVTOMERKUR, TOZD KEG Ljubljana, Celovška 150 objavlja za prodajalno na Jesenicah M. Tita 28 prosta dela in naloge PRODAJANJE TEHNIČNEGA BLAGA Pogoji razpisa: KV prodajalec tehnične stroke - lahko začetnik. Delovni pogoji: delo v prodajalni je NON-STOP dopoldne in popoldne OD po pravilniku. Informacije v prodajalni Jesenice, Maršala Tita 28. Ponudbe odposlati na naslov: Slovenija avto, DO Avtomerkur, TOZD KEG, Ljubljana, Celovška 150 Drugi program 7.30 Sreda na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Iz kulture«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po šošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 5. avgusta Prvi program 4.30 Jutranji program — glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Za šolarje - Helga Glušič: A Hieng — Čarodej -8.35 Mladina poje - DPZ »Heribert Svetel« — Maribor in »Igo Gruden« — Nabre-žina - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate... - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce — Koračnice - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00-ih -18.00 Z ansamblom Gorenjci - 18.15 Lokalne radijske postaje - 18.35 Ivo Pogorelič in Sonata v b-molu Friderika Chopina - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Ob 100-lketnici rojstva Alojza Gradnika -21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Mozaik lahko glasbe -0.05 Nočni program — glasba Drugi program 7.30 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, Za mlade radovedneže, Mehurčki, tema dneva »Vroče-hladno«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Glasba ne pozna meja - 21.00 Glasba za razvedrilo - 22.00 S festivalov jazza - Meddelheim — 81 (8. del) - 22.45 Zrcalo dneva -23.00 Glasba za konec programa PETEK, 6. avgusta Prvi program 4.30 Jutranja kronika — glasba - 7,30 Z radiom na poti - 8.05 Za šolarje — Na obisku v Nannarjevem mestu - 8.35 Glasbena pravljica — V. Pečjak-1. Petrič: Pobegli robot - 8.52 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Pihalne godbe,- 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših sporedov — Iz naših krajev -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 13.50 Človek m zdravje - 14.05 Škatlica z godbo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Napotki za turiste — Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00-ih - 18.00 Pojemo in godemo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela . .. -20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Radi ste jih poslušali - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 7.30 Petek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Ob koncu tedna«, koledar večernih prireditev, druge servišhe informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stop pop 20. in novosti - 21.30 Večerni radio - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Sporočamo žalostno vest, da je za posledicami prometne nesreče umrl naš sodelavec FRANC BERGANT delavec v tkalnici Od pokojnika se bomo poslovili v petek, 30. julija ob 15.30 iz hiše žalosti Poženk 37, na pokopališče Cerklje Vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu! Kolektiv in sindikalna organizacija Tekstilne tovarne Zvezda Kranj Kranj, 29. julija 1982 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, deda, tasta, brata, strica MAKSA BIZJAKA s Posavca se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in drugo pomoč. Posebno za hvalo izrekamo osebju Psihiatrične bolnice Begunje za dolgoletno zdravljenje Prisrčna zahvala govorniku tov Eberlu ob odnr-tem grobu, KS in DPO Ljubno, KO ZZB NOV Ljubno Iskri Otoče, SŽ - Venga Lesce in VO SO RadovIjic^Hvala tudi č g župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za ganljivo petie Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zidnji^ Vsi njegovi! Posavec, 26. julija 1982 ZAHVALA Ob izgubi naše dobre, nepozabne mame, stare mame, sestre, tete in svakinje MARIJE MARUŠ IČ p. d. Marušičeve mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebna zahvala pevcem in g. župniku za pogrebni obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Marica s sinom in sin Vinko z ženo Kranj, 23. julija 1982 ZAHVALA ob izgubi drage stare mame, sestre in tete MARIJE PREŽELJ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo družini Odar in Rutar za požrtvovalno pomoč. Zahvala tudi pevcem in govorniku za poslovilne besede, OZZB Boh. Bistrica in g. župniku za opravljen obred. Vsi njeni! Bohinjska Bistrica, 26. julija 1982. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, deda, tasta in brata ANTONA OBLAKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Francka, hči Marjeta z družino, sin Emil z družino in sestra Francka Vrbnje, 21. julija 1982 GLAS 16. STRAN TELEVIZIJA, KINO PETEK, 30. JULIJA IX TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 31.7. 17.20 poročila - 17.25 Znan-stveno-tehnični filmi: Aparat Ilizarova, Spremembe v gozdnih življenjskih skupnostih - 17.55 Paavo Nurmi, finski dokumentarni film - 18.55 Nafl kraj: Lipovci - 19.10 Zlata ptica: Makedonske pravljice: Medved, volk, lisica in štorklja - 19.15 Risanka - 19.24 TV iii radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 Klub detektivov, ameriški film - 21.10 Zrcalo tedna - 21.25 Človekova glasba: Utrip življenja, glasbena serija - 22.20 Festival, zabavno glasbena oddaja TV Skopje -23.00 Poročila Novinarka Kate Morrison pripravlja reportažo o perečem vprašanju prostitucije. Za sodelovanje pridobi prostitutko Wando, ki jo vpelje v svet prostitucije. Z očmi mlade novinarke odkrivamo umazane posle newyorškega podzemlja, pa tudi takoimenovane ugledne družbe, ki pod plaščem domnevnih podjetij bogati na račun prostitucije. V vlogi novinarke v ameriškem filmu Pocestnice nastopa Lee Remick. OddajnikiII. TV mreie: 17.00 Otroška prireditev -18.00 Valter brani Sarajevo, ponovitev nadaljevanke -19.00 Narodna glasba • 19.30 TV dnevnik - 20.00 Radenci '82: Plesni orkester RTV Priština - 20.20 Poezija - 21.00 Poročila - 21.05 Človek in čas, dokumentarna oddaja -21.35 Športna sebota - 21.55 Svet okoli nas. Človek iz Ser?nghetija, dokumentarni film (do 22.50) NEDELJA, 1. 8. 9.00 Poročila - 9.05 Ziv žav, otroška matineja - 9.55 N.Companeez: Ženske z obale, francoska nadaljevanka - 11.25 TV kažipot - 11.45 Domači ansambli: Na sprehodu s Stanko Kovačič -12.15 Kmetijska oddaja - Tret/a epizoda francoske televizijske nadaljevanke Komisar Moulin nosi naslov StotisoČ sonc. Umorjen je trgovec z nepremičninami. Zadevo dobi v roke seveda komisar Moulin. ki že kar na začetku meni, da je morilec prav gotovo ena izmed, žrtev trgovčevih spletk. Vendar žrtev ni malo in med zaslišanji pridejo na dan številne drame in skrivnosti, ki bi sicer za vedno ostale skrite javnosti. 13.15 Poročila (do 13.20) -16.20 Poročila - 16.25 Visok pritisk, zabavno glasbena oddaja TV Koper - 17.10 Športna poročila - 17.25 Stotisoč sonc, film iz francoske serije Komisar Moulin -18.45 Indija - čas bogov, 1. del - oddaja iz dokumentarne serije Opera narave -19.15 Risanka - 19.23 TV in radio nocoj - 19.25 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Ilinden, nadaljevanka TV Skopje -21.25 Človek brez meja: Komu ali čemu je zemljan pokoren, dokumentarna seri-ia p 22.00 Športni pregled -22.30 Poročila OddajnikiII.TV mreže: 13.45 Beograd: SP v kajaku -kanuju na mirnih vodah, prenos - 18.30 Glasbena oddaja - 19.00 Velike razstave, dokumentarna serija -19.30 TV dnevnik - 20.00 Pierrot - prijatelju, baletna oddaja - 20.30 Ročk glasba -20.45 Poročila - 20.55 Iz sporeda TV Skopje - 21.25 I.Silone: Fontamara, italijanska nadaljevanka (do 22.20) TV Zagreb I. program: 12.00 TV dnevnik* - 12.15 Kmetijska oddaja - 13.15 Filmska otroška matineja -15.45 Gledalci in TV - 16.15 Rembrandt, dokumentarna oddaja - 16.45 Glasba narodov: Peru - 17.15 Tarzan -človek opica, ameriški film -18.55 Risanka - 19.30 TV ; dnevnik - 20.00 Ilinden, na-; dalievanka T V Skopje - 21.30 i Dubrovnika karavana 22.00 Športni pregled * 22.30 TV dnevnik PONEDELJEK, 2. 8. 17.35 Poročila - 17.40 Eskimsko poletje, angleško-kanadski poljudnoznanstveni film -18.30 Obzornik - 18.45 Pop godba: Ansambel Sneguljči-ca - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 W. Shakespeare: Dva gospoda iz Verone, predstava Primorskega dramskega gledališča iz Nove gorice - 21.50 Kulturne diagonale - 22.35 V znamenju V prenosu iz Primorskega dramskega gledaliča iz Nove Gorice bomo videli komedijo Dva gospoda iz Verone, ki sodi v zgodnje obdobje Shakespearjevega pisanja. Gre za komedijo prijateljstva, ljubezni, ljubosumja in spletk. Valentin in Protej, iskrena prijatelja iz Verone, se napotita v širni svet. Prvi se zlahka loči od rojstnega kraja, drugi pa se nikakor ne more odtrgati od ljubljene Julije. Vendar kaj hitro pozabi nanjo in se začne ozirati po drugih dekletih. Prav usodno se zaplete, ko si med vsemi milanskimi lepoticami izbere prav tisto, za katro se je že pred njim vnel prijatelj Valentin... OddajnikiII.TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžaiSčini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Lutkarski po- Evori, otroška oddaja - 18.30 judske pripovedke - 18.45 I F Chopin: Fantazija in Dva ! valčka - 19.00 Telesport -19.30 TV dnevnik - 20.00 Po poteh spoznanj - 21.00 Poročila - 21.10 Zabava vas skupina »Živa žica« TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Lutkarski pogovori -18.30 Ljudske pripovedke -18.45 Pop godba. Ansambel Sneguljčica - 19.30 TV dnevnik - 20.00 2. Senečič: Ga-briel, TV drama - 21.05 Glas- beni trenutek - 21.10 Svet danes, zunanjepolitična oddaja - 21.35 En avtor - en film - 22.15 TV dnevnik TOREK, 3. 8. 17.50 Poročila - 17.55 Zgodbe o prismukih, otroška serija -18.00 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Sonce, morje in mimoze, oddaja -TV Beograd - 18.30 Obzornik - 18.45 Mostovi - Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 19.00 Knjiga -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Kdo ima prav? aktualna oddaja -20.55 R.Roland: Jean Chri-stophe, francoska nadaljevanka - 21.45 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Naš dan, otroška oddaja - 18.45 Glasbeni amaterji: Zakladnice bratstva - 19.30 TV dnevnik -20.00 Makedonska ljudska glasbila - 20.25 Spomeniki revolucije: Žarko Zrenjanin -21.00 Poročila - 21.05 Koncert na O sorskih glasbenih večerih'82 TV Zagreb I. program: 17.50 Videostram 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Naš dan - 18.45 Glasbeni amaterji: Zakladnica bratstva - 19.30 TV dnevnik -20.00 Teme in dileme, notranjepolitična oddaja - 20.50 Adam, ameriški film - 22.20 TV dnevnik SREDA, 4. 8. 18.00 Poročila - 18.05 Gusarji kapitana Gancha, brazilska nadaljevanka - 18.30 Obzornik - 18.45 Amaterski studio: KUD Ivo-Lola Ribar - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna-Kapelica, kongoški film -21.20 Miniature: Zlato zrno preteklosti - 21.35 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Padla z neba, otroška serija - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Življenje filma - 20.45 Poročila - 20.55 Zadnji dnevi vojaka Kaupa-le, finska drama Zgodba kongoškega filma Kapelica se odvija v tridesetih letih v zakotni afriški vasici. Misijonarji evangelisti, ki so tam ustanovili šolo, zahtevajo od prebivalcev, da zgradijo kapelico. Dela pa se zavlačujejo, kar župnika spravlja v obup. Zato išče moralno pomoč pri mežnarju in vaškem poglavarju. Prihod mladega učitelja, polnega sodobnih idej, in nekoliko negotov odnos njegovega kolega pripomoreta k ureditvi župnikove avtoritete. TV Zagrebi, program: 17.50 Videostrani - 18.00 Po-ročila - 18.05 TV koledar -18.15 Padla z neba - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabavni kolaž - 21.30 N.Companeez: Ženske z obale, francoska nadaljevanka - 23.00 TV dnevnik ČETRTEK, 5.8. 17.35 Poročila - 17.40 Mladi virtuozi: Oboa - 18.00 Pot okoli sveta z osmimi notami: Moje mesto - 18.30 Obzornik - 18.45 Na sedmi stezi - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zma -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Studio 2 - 21.30 Pesmi F. G. Lorce in Španski ples - 21.45 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 40 zelenih slonov, otroška oddaja TV Ljubljana - 18.40 Risanka -18.45 Muppet. show - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Filmski večer: Zadeva Macomber, ameriški film PETEK, 6. 8. 17.55 Poročila - 18.00 Radenci '82: Plesni orkester RTV Skopje - 13.30 Obzornik -18.45 Pot v prihodnost: Cena napredka, izobraževalna seri- TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila 18-05 TV koledar -18.15 40 zelenih slonov - 18.40 Risanka- - 18.45 Muppet show - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Panorama, politični magažin - 21.05 Zabavno glasbena oddaja 22.05 TV dnevnik V ospredju nove ameriške nadaljevanke Fantje h Hill Streeta je policijska postaja z vso »posadko«: šefom, policaji, pomožnim osebjem, »stalnimi gosti«, politiki in seveda mestom, v katerem postaja dela. Sedemnajst zgodb povezujejo isti liki, ki se skozi epizode psihološko razvijajo. Dan po rojstvu bombe je zanimiv dokumentarni film tako po intelektualni kot čustveni pla ti. Deloma je to zgodba sijajnega, a prav tako zagonetnega J. Roberta Oppenheimerja, čigar romantična apolitična osebnost se je v Času druge svetovne vojne spremenila, v znanstvenega genija, ki je s pomočjo velike skupine znanstvenikov izdelal prvo atomsko bombo. Zaradi neprepričljivega nastopa na zasliševanju v dobi mccarthizma pa je izgubil svoj ugled, Lahi bi rekli, da je to zgodbe o človeku, ki se Je kot Mefisto zapisal hudiča, vendar pa film še boi; poudarja usodo humanistično navdahnjenih fizikov, t se ob svojem delu za. iti. daje znanost lahko tac pregrešna, da pa pot n. nazaj. ja - 19.15 Risanka - 19.24r in radio nocoj - 19.26 Zr do zrna - 19.30 TV dnevna 19.55 Vreme - 19.57 Ptc* gandna oddaja - 20.00 s Hill Streeta, ameriška & daljevanka - 20.50 Ne dt**-' te - 21.05 Španske oper* zvezde: Vincente Sardir.er 21.55 Spremljajmo -mo, športna oddaja Nočni kino: Dan po bombe, a meril ki d okus*' tarni film - 23.30 Ponf- - j Oddajniki II. TV mreds 16.10 Test - 16.25 Maj* Državno atletsko prves-za posameznike - preto 19.00 Znanost - 19» " dnevnik - 20.00 Konce* * Kremer na dubrovnišfci * letnih prireditvah *82 20.50 Poročila - 20io Vo dokumentarna serija -Usnjeni telovnik, SriU** film TV Zagrebi, prognm 17.50 Videostrani - 1&.0C:' ročila - 18.05 TV ko!e-~ zabavno glasbena oddai 21.55 TV dnevnik - 21* Paleta, kulturni mozai* 23.40 Poročila r Jutri in v nedeljo na Ledine Ledine - Jutri, 31.julija: se bodo pri Kranjskem domu na Ledinah srečali številni planinci, alpinisti, smučarji, družbenopolitični delavci in drugi ljubitelji »bisera« Kamniških Alp. Prav jutri namreč mineva pet let, odkar so delavni člani planinskega društva Kranj usposobili ledeni- na Ledinah in odprli Kranjsko kočo. Pet let je minevalo v stalnem potrjevanju njihovega smelega načrta. V tem času je namreč Ledine obiskalo prek 35 tisoč ljudi, letne smučarske pogoje pa je vsako leto izkoristilo najmanj dvajset klubov iz Slovenije, drugih republik in s Koške, letos tudi moška A članska alp<* reprezentanca Jugoslaviie. Svečanost, na katero kr&nsi planinci še posebej vabijo vse. ki sč * pred petimi leti kljub slabemu vren* nu udeležili otvoritve, se bo začek X 11. uri. Slavnostni govornik bo sekr tar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Štefan Nemec. Naslednji dan, v nedeljo, bo 10. uri na ledeniku drugo poletno se-čarsko tekmovanje rekreativcev. H. J NOVO V KINU Francosko-belgijska drama Pripravite robčke je bila 1978. leta na-grajena z oskaijem. Na videz vsebina ni kaj posebnega Raoula moti fladnost, njegovega dekleta Solange. Da bi jo »ozdravil* jipnskrbi driega mJkega, Stephana, a tudi on ne more pomagati Očitno je, da bi Solange rada otroka. V mladinskem taboru se sprijatelji z mladim Christianom, s katerim kasneje preživi konec tedna. Raoula in Stephana obtožijo zaradi ugrabitve fanta, ju zaprejo ko se vrneta pa Solange najdeta nosečo in srečno z »ugrabljencem«. V filmu igra tudi Patrick Deiveare, kije pred kratkim napra vil samomor Nadarjeni temnopolti boksar Leon osvaja vse mož ne naslove med amaterji. Prijatelj (Muhammad Ali ali Cassius Clay)ga hoče spraviti v profesionalni vrh. vendar fant ni preveč navdušen. Odloči se, ko zboli njegova sestra in mora zaslužiti denar. Prihajajo uspehi, slava., denar, ljubezen pa ludi nesporazumi z mafijo. Film ima naslov Telo m duša. Seks v sto lekcijah je seveda erotična komedija. Prikazuje >frigidno« študentko Lilian, ki ji zdravnik svetuje, naj potuje po svetu, saj bo tako nabrala največ izkušenj ... KINO KRANJ CENTER 0. julija hongk. barv. film NEPREMAG-VI IZ PEKLA ob 16.. 18. in 20. uri 30. UIVI 31 julija hong barv. film NEPREMAGLJIVI IZ PEKLA ob 16., IS. in 20. uri, premiera amer. barv. aklcij. filma TELO IN DUŠA ob 22. uri 1. avgusta mlad, barv. film HRABER KOT LASSIE ob 10. uri, hongk. ban. gilm NEPREMAGLJIVI IZ PEKLA ob 15., 17. in 19. uri, premiera dans. barv., erot. filmu SEKS V 100 LEKCIJAH ob 21. uri 2., 3. in 4. aigusta amer. barv. akcij, film TELO IN DUŠA ob 16., 18. in 20. uri 5. avgusta nem barv. erot. film RESNIČNE ZGODBE I. DEL ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽlC VSI 30 julija franc. barv. komedija GREMO V RAJ ob 16., 18. m 20. uri V julija Hal. barv. erot. komedija PRESAJANJE MOŠKOSTI ob 16., 18. in 20. "j avgusta hongk. ban,. film SMRTONOSNI Š AOL IN ob U-inlS. ^argent^n erot. film ZDRAVNIKI IMAJO RAJŠI NAGE ob 16. uri, premiera franc,belg. filma PRIPRA VITE ROBČKE ob 20 un 2 avgusta fmnc.-belg. ban. film PRIPRAVITE ROBČKE ob 16., 18 m 20 uri 3. avgusta franc barv film BELA GRIZA ob 16 in 18. uri, belg. barv. film PRIPRAVITE ROBČKE ob 20 un 4 avgusta nem. barv. pust film M tU JASTREBI ob 16 .18 in 20. un 5 avgusta angi. ban. vojni film TOTO-VANJ Ž PREKLETIH ob 15.30 un, 17.45 m 20. uri TRŽlC 31. avgusta i ta l. barv. romantična komedija TEMPERAMENTNA ROZI ob 18. in 20. uri, premiera dans. barv. erot. filma SEKS V 100LEKCIJAH ob 22. uri 1. avgusta nem. barv. pust. film MED JASTREBI ob 15 in 17. uri, ital. barv. pust film HERKUL TRIVMFIRA ob 19. uri, premiera amer. akcij, filma TELO IN DUŠA ob 21. uri 2. avgusta hongk. ban\ film SMRTONOSNI SA OLIN ob 18. in 20. un 3. avgusta franc. ban', film BELA GRIZA ob 16 uri 3. aigusta ital. ban. erot. komedija PRESA JEVAN JE MOŠKOSTI ob 18. in 20. un 4. aigusta angl. barv. vojni film POTO VANJE PREKLETIH ob 18. in 20.15 5 avgusta franc. film BEL\ GRIVA ob 20. un KAMNIK DOM 31. julija amer. ban. krim. film BALTI-MORSKA KROGLA ob 18. in 20. uri, pre miera fhinc. belg filma PRIPRAVITE ROBČKE ob 22. uri __________ 1. avgusta amer. barv. film POAUL CURSEY NE OPROSTI ob 15. uri, amer. barv. film BALTIMORSKA KROGLA ob 17. in 19. uri, premiera angl barv. filme BAJ - BAJ, BRAZIL ob 21. uri 2. avgusta ital. barv. erot. film PRESAJE VANJE MOŠKOSTI ob 18. in 20. uri 3. avgusta angl. barv. vojni film POTOV A ■ NJE PREKLETIH ob 18. in 20.15 4. avgusta franc. barv. film BELA GRIVA ob 18 uri, hongk. barv. film NEPRAMAG-LJIVI IZ PEKLA ob 20. uri 5. avgusta hongk. barv. film NEPREMAG U IVI IZ PEKLA ob 18. in 20. uri DUPLICA 31. julija hongk ban. film SMRTONOSNI S A OLIN ob 20. un 1 avgusta amer. mlad. film HRABrM KOT LASSIE ob 15. uri. angl ban vojni film POTOVANJE PREKLETIH ob 17. in 19.15 uri ecire v 4 avgusta danski ban. erot. film ShK> v 100 LEKCIJAH ob 20. uri 5. avgusta nem. barv. pust. film MEo JASTREBI ob 20. uri - CeSnjica 30. julija maer. ban. akcij, film TELO IN DUŠA ob 20.30 uri RADOVLJICA 31. julija amer. ban. film BUCK ROGERS - JUNAK VESOLJA ob 18. uri. amer. ban. film SLADKE PUSTOLOVŠČINE ob 20. un 1 avgusta nem. barv. film MONIKA IyJL BEŽEN PRI 16 ob 18 uri, amer. ban film BUCK ROGERS - JUNAK VESOLJA ob 20. un 2 in 4. avgusta nem. barv. erot. film MU-NIKA LJUBEZEN PRI 16 ob 20. un 3. avgusta amer. ban. film SLADKE PUSTOLOVŠČINE ob 20. un 5. avgusta kanad. ban. film NOCI STRIPTIZA ob 20. un BLED 30. julija amer. barv. film MEGLA ob 20. uri ' r rnrw, 31, julija amer. ban. film Lt.Ut.fr 1 PEKEL ob 18. uri. amer. barv. pust. film VELIKI ROP ZLATEGA VLAKA ob 20 un l. avgusta amer. ban. film MEGLA 00 18. uri, amer. ban film LEDENI PEKEL ot> 20. uri utrrir 2 in 3 avgusta amer. ban. film />< ca ROGERS - JUNAK VESOLJA ob 20. un 4 avgusta amer. ban. film SLA DKr rl STOLOVŠČINE ob 20. uri BOHINJ BOHINJSKA BISTRICA 31. julija amer ban. film MEGLA 20. un ob 1 avgusta amer. ban. film VELIKI $ ZLATEGA VLAKA ob 18. uri, ital han > DIVJE SEME ob 20. un 5. avgusta nem. ban. film A/OAr/Al4 U BEŽEN PRI 16 ob 20. un ŠKOFJA LOKA SORA 30. julija kanad. dok, film AfOCl TEASEA ob 18. in 20. uri 31. julija in 1. avgusta amer. bar. " KRVAVI MATURANTSKI PLEsZb .< 20. uri . , , 3. in 4. avgusta ital. komedija POL f? PUSTOLOVŠČINE ob 18. in 2a uri a* gusta samo ob 20. uri) 5 avgusta amer. grozljivka S/iV GROZE IN STRAHU ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 30 julija amer. ban. film KRVAVI 1 TURANTSKI PLES ob 20 uri 31 julija kanad. dok. film MOCl >T> TEASEA ob 20. un 1 avgusta franc. ban. komedt/a ŠE -REL BOM ob 18. in 20. un 4 avgusta amer. avant. film BAR.A.K ob 20. uri POLJANE 30. julija franc. komedija ŠE ZX ': BOM ob 20. uri 1. avgusta amer. avant. film BARAK * *i8avg£tO amer. grozlj. SHOW G**' IN STRAHU ob 20. un JESENICE RADIO 30. julija amer ban. film JABOLA 1737julija in 1 avgusta amer. pust ,-i> r F PILOT V LETALU ob 17. m 19. un . 2 in 3 avgusta amer pust film ali PROPAD ob 17. in 19. un JESENICE PLAV2 W tulijo amer. ban. film GLAS* KOLI KONCA ob 18. in 20. un n - tiin in 1 avgusta amer. ban * Jr Iz ALKATRAZA ob IS. in 20. un o'in 3 aigusta amer. ban. film C „rr/vr v I FTALU ob 18 in 20. un . 5 avgusta amer. komedija HOLL V* AU pioPADob 18. in 20. un KBASNJSKAGORA 31. jaulija hongk. ban. film TIGRC1 : ^avgusta amer. pust. film BEG Z * KAT RAZ A ob 20. un DOVJK J 31 julija amer. drama KAZNILS 19fa"gu*ta hongk. ban, film TIGRC> ob 19.30 \ PETEK. 30. JULIJA 1982 PRAZNIČNE ČESTITKE 17. STRANO LAS A Iskra KIBERNETIKA KRANJ Iskra Kibernetika — Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n.sol.o., je nastala s spremembo organiziranosti delovne organizacije Iskra Elektromehanika Kranj. V ISKRO KIBERNETIKO SO ZDRUŽENE TEMELJNE ORGANIZACIJE: 1. Tovarna števcev Kranj, 2. Tovarna stikal Kranj, 3. Tovarna merilnih naprav Kranj, 4. Orodjarna Kranj, 5. Tovarna sestavnih delov Kranj, 6. Razvojno-tehnološki center Kranj, 7. Vzdrževanje Kranj, 8. Delavska restavracija Kranj, , 9. Tovarna optičnih in steklopihaških naprav Ljubljana, 10. Tovarna merilnih instrumentov Otoče, 11. Tovarna mehanizmov Lipnica ter Delovna skupnost Komerciala Kranj in Delovna skupnost administrativno-tehničnih služb Kranj. V novi delovni organizaciji je zaposlenih skupno 4.750 delavcev. Z imenom Kibernetika se predstavlja zahteven in obširen razvojno-proizvodni program s področij merilne, regulacijske in stikalne tehnike, od komponent do izdelkov, sklopov in postrojenj, do sistemov in inženiringov. -Razvojno-proizvodni program pokriva področja energetike, proizvodnje in testiranje, šolstvo in zgradbe, medicino in ekologijo, agroživilstvo in analitiko ter transport in servise. Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za občinski praznik Kranja in Radovljice Iskra ®ir®dl(§ Delovnim ljudem in občanom čestitamo ob občinskem prazniku ISKRA ELEKTRIČNO ORODJE-' Tekstilna tovarna zvezda Kranj, Savska cesta 46 Čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike VSE KAR ZNAM, NAPRAVIM SAM IS Iskra Telematika 36 LET TRADICIJE Obstoj Iskre Telematike temelji na ^6-letni tradiciji Iskre v Kranju, ki ^ je v preteklosti uspela razviti v ^no vodilnih delovnih organizacij v Sloveniji in Jugoslaviji, katere '*delki so danes prisotni na vseh kontinentih sveta. Napredek Iskre je bil vseskozi hi-in je vztrajno zajemal nove in ^ove razsežnosti. Zato so bile v Preteklosti potrebne različne organizacijske spremembe, zlasti v smislu programske in tehnološke Specializacije. ^ razvojem telefonije se je kranjska 'skra srečala že leta 1 948 in v vseh preteklih letih je osvajala in razvija-^ nove in nove generacije izdelkov panoge, ki se danes oblikuje v Proizvodnjo kompleksnih sodobnih telekomunikacijskih sistemov, specifičnost proizvodnje telekomunikacijskih sistemov, ki poleg stalnih organizacijskih oblik zahteva vse bolj projektne organizacijske Pristope, je v zadnjih letih porodila Smisel o koreniti reorganizaciji i z ^ivše delovne organizacije Iskre Elektromehanike so nastale tri nove ^eiovne organizacije, in sicer Iskra 'elematika, ki združuje proizvodnjo ■elekomunikacij in računalništva 'škra Kibernetika, ki se specializira v proizvodnji merilno-regulacijske ^hpike in Električna orodja, ki Nadaljuje proizvodnjo električnih ''očnih orodij. Tako je torej Iskra Telematika mlada delovna organizacija, ki ima hkrati bogato in dolgoletno tradicijo, kar je oboje lahko pomembno poroštvo za nadaljnji razvoj nje same in njenega dela, oziroma njenih izdelkov, ki lahko zasdovoljijo zahtevnega domačega ali tujega kupca Program delovne organizacije Telematika v nekem smislu definira že njeno ime,- ki nam pove, da si moramo pod njim predstavljati združeni področji telekomunikacij in informatike V času, ko že razpravljamo o viziji »informacijske družbe«, postaja jasno, da bo imela telematika v prihodnosti vse večji pomen V sodobnih družbenih odnosih postajajo potrebe in zahteve po hitri in lahko dostopni informaciji vse večje Vzpostavitev ustreznega sistema komuniciranja se postavlja za enega glavnih pogojev nadaljnjega družbenega razvoja V bodočnosti se predvideva uporaba združenih vrst komunikacij Le-te bodo omogočale prenos informacij (besedil, slik itn.) iz pisarne, ali od doma direktno v pisarno, ali domov, brez vmesnih medijev. Zato lahko pričakujemo postopni razvoj posebnih terminalov za pisna in slikovna gradiva, ki bodo dopolnili sedanje komunikacijske možnosti Razvoj Iskrinih telekomunikacij že sledi vizija bodočnosti, saj se naši strokovnjaki zavedajo potreb, pa tudi možnosti takega razvoja Njihova trenutna prizadevanja so še usmerjena v izpopolnjevanje elektronskih telekomunikacijskih sistemov, v naslednjih letih pa bodo elektronsko tehniko zamenjali z digitalno Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Kranja in Jesenic triglav triglav konfekcija kranj Vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Kranja J L kemična Čistilnica in pralnica jesenice s svojimi poslovalnicami: v Kranju; Radovljici, Kranjski gori in na Jesenicah Vsem cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in delovnim ljudem čestitamo za občinske praznike gorenjskih občin. Ie priporočamo^ za dosedanje zaupanje in OLA818. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE PETEK, 30. JULIJA 1* lesnizia. - les KRANJ - PRIMSKOVO Gorenjcem čestitamo za občinske praznike. Graditelje vabimo na nakup v našo trgovino. VDUjul VOUJVCL VOUAXL VakrtCL Kokra Trgovska in proizvodna DO n. sol. o. Kranj Voicna Čestitamo za občinski praznik prebivalcem občin Kranj, Jesenice, Tržič in Radovljica Vse potrebščine za dopust in rekreacijo v pestri izbiri v naših poslovalnicah v Kranju in drugod Živilski kombinat TOZD Pekarna Kranj čestita svojim potrošnikom in občanom za občinski praznik Kranja in jim želi prijetno praznovanje ■ VaicrUL KOUJUL VjjUSUCL VOUJUL s Frizerski salon CILKA SATLER in Ekspresna kemična Čistilnica in pralnica DRAGO SATLER Kranj, Oldhamska 14 (pri Vodovodnem stolpu) čestita za občinski praznik — 1. avgust KOMUNALNO PODJETJE Oodovod po KRANJ vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine Kranj in jim želimo še naprej veliko delovnih uspehov r~ Dni&himh&fVb TOZD Kontinentalna špedicija KOPER FILIALA KRANJ FILIALA JESENICE čestitajo vsem občanom za praznik Kranja in Jesenic Priporoča se za svoje storitve KIT KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ TOZD KMETIJSTVO KRANJ TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA TOZD MLEKARNA KRANJ TOZD OLJARICA BRITOF TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ TOZD AGROMEHANIKA KRANJ TOZD MESO-IZDELKI ŠKOFJA LOKA TOZD TRGOVINA NA DEBELO ŠKOFJA LOKA TOZD TRGOVINA NA DROBNO KRANJ TOZD KLAVNICA JESENICE in DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE čestitajo občanom i' poslovnim prijateljert občin Kranja, Jeseni Radovljice in Tržičc za občinske praznike TEHNIČNI BIRO JESENICE Projektiranje in konstruiranje strojno metalurških naprav čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča in poslovnim prijateljem za občinske praznike Gradbeno industrijsko podjetje GRADIŠ TOZD Jesenice - Kranj Vsem poslovnim prijateljem in občanom čestitamo za pr<™uk občine Jesenic in Kranja in jim želimo še veliko delovnih uspenov Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice, n. sol. o. in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice čestita vsem hišnim svetom, delovnim m družbenim organizacijam, poslovnim sodelavcem in vsem občanom za praznik oocine Jesenice domplan INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV KRANJ Izdelujemo: stroje za čevljarsko in tekstilno industrijo ter tračno brusilne stroje za kovinsko industrijo JUGOSLAVIJA vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik Kranja M $ai>a Uraro ! industrija gumijevih, usnjenih »n kemičnih izdelkov 2 O SOl O. PCTIK, 30. JUIUA 1982 ____PRAZNIČNE ČESTITKE______lg STRA|y q Modno Č€VUARSTVO čestita cenjenim strankam in občanom Gorenjske za občinske praznike in se priporoča s kvalitetno izdelavo vsakovrstne moške in ženske obutve ter obutev za kolesarje. V naši tipovi ni v Kranju, Maistrov trg (nasproti Delikatese) nudimo žensko in moško usnjeno obutev. Kvalitetna izdelava — ugodne cene — pravo usnje. Trgovina je odprta od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure v sobotah od 8. do 12. ure. Trgovska in gostinska DO ŽIVILA — CENTRAL KRANJ TOZD VELEPRODAJA TOZD VINO TOZD MALOPRODAJA TOZD DELIKATESA TOZD TRGOVINA BLED TOZD GOSTINSTVO - ŽIVILA TOZD GOSTINSTVO - CENTRAL TOZD ZELENICA TRŽIČ TOZD PLANIKA KAMNIK DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj VSEM OBČANOM, ZAVAROVALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIKE OBClN KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA IN TRŽlC Občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča iskrene čestitke za njihova praznovanja KRANJ - CESTA JLA ST. 14 - TELEFON 21-875. 24-440 urbanizem, stavbna zemljiiča, in vesti to rsk i inženiring in stanovanjsko poslovanje it. iiro računa 51500-601-10579 Delovnim ljudem in občanom občine Kranj čestitamo za praznik občine 1. avgust — Delavci DO DOMPLAN Kranj Z izpolnjevanjem nalog, katere prevzemamo, bomo tudi v bodoče zadovoljevali interese delovnih ljudi. ISKRENE ČESTITKE ZA OBČINSKI PRAZNIK Dinamičen gospodarski razvoj prinaša s seboj nove NEVARNOSTI. Svetujemo vam, da ponovno ugotovite, proti katerim nevarnostim za vas ali vaše imetje niste zavarovani, oziroma niste zavarovan' v zadostni višini. Preko 100 zavarovalnih terenskih delavcev dela na področju posredovanja in sklepanja imovinskih in osebnih zavarovanj v družbenem in zasebnem sektorju na Gorenjskem. Pri njih in delavcih, ki delajo na poslovnih izpostavah, boste dobili vse potrebne informacije, da se boste lažje odločili za najustreznejše zavarovanje. Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo G LAS 20. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE PETEK, 30. JULIJA ti Gorenjska oblačila Kranj TOZD Konfekcija Kranj in TOZD Konfekcija Jesenice Delovna skupnost skupnih služb Kranj Vsem občanom Kranja, Jesenic čestitamo za občinski praznik in jim želimo mnogo delovnih uspehov Cenjenim strankam in občanom Gorenjske iskreno čestita za občinske praznike. EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. SE PRIPOROČAMO! V mesecu avgustu zaradi dopusta zaprto. KIT - KMETIJSKO ŽIVILSK KOMBINAT GORENJSKE KRANJ TOZD KOMERCIALNI SERVS Kranj z n. sol. o. KRANJ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik Projektira in instalira vsa elektromontažna dela ja-kega in šibkega toka Izdeluje el. razde lilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, Ei, Riz, Elind, Čajevec, Grundig in Sever • PROJEKTIRA • PROIZVAJA • INSTALIRA • • PRODAJA • SERVISIRA 1 avgust -praznik občin jesenice in kranja GRADITELJI! Skladišče gradbenega materiala Hrastje, tel. 26-371 • - Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material i Posebno priporočamo celotni program STAVBNEGA POHIŠTVA INLES KOMBIVAK Izkoristite ugoden nakup! Kemična tovarna O Ji exoterm kranj j ugoslavija vsem občanom, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik Kranja in jim želimo še mnogo delovnih uspehov «S> JELOVICA JELOVICA ŠKOFJA LOKA vam iz svojega proizvodnega programa nudi: - program oken JELOBOR (vezana okna) TERMOTON (zasteklena izolacijska okna) - polkna s fiksnimi in gibljivimi lamelami, rolo omarice in žaluzije - hrastova in mahagonijeva notranja vrata, hrastovi in mahagonijevi vidni podboji z ali brez nadsvetlobe - hrastova in macesnova vhodna vrata, stranske svetlobe in garažna vrata Za vse podrobnejše informacije se obrnite poslovalnici ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel. 064 61-185 i* s TT?V NUDIMO VAM: - SEZONSKI POPUST ZA STAVBNO POHIŠTVO JELOVICE ZA 12 % _ ZA VEČJI NAKUP STAVBNEGA POHIŠTVA JELOVICE VAM PRIZNAVAMO TUDI DEL TRANSPORTNIH STROŠKOV Ne, ne bomo vam jemali mero! Vendar pa bomo za vsak okus pripra vili poseben sejemski prodajni program tako, da si lahko vsak, k; s/ izb,ra pohištvo, belo tehniko drobne gospodinjske aparate Gorenje, dekora ti vo in železni no izbere tisto, kar je že dolgo iskal za svoj dom. Zato vas pričakujemo na razstavnem prostoru Murke na Gorenjskem sejmu od 6. do 16. avgusta Z JELOVICO BOSTE USPELI 21. STRAN O L A« POKLICNA ŠOLA Kranj, Cankaijeva 2 Na podlagi sklepa delovne skupnosti PS Kranj in v skladu z določbami statuta Sole razpisna komisija razpisuje prosta dela m naloge RAVNATELJA ŠOLE Za ravnatelja bo imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev določenih z zakonom in družbenimi dogovori izpolnjuje Se naslednje pogoje: - visokošolska izobrazba ustrezne smeri, - organizacijske sposobnosti, - najmanj 5 let delovnih izkušnj na področju vzgoje in izobraževanja, - opravljen pedagoški strokovni izpit, - da izpolnjuje pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski politiki občine Kranj Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Začetek opravljanja del in nalog je 1. septembra 1982. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa po pošti na naslov Poklicna šole Kranj, Cankarjeva 2, z oznako »za razpisno komisijo«. Delovna skupnost razpisuje dela in naloge: 1 UČITELJA za poučevanje angleškega jezika z obsegom 3 učnih ur tedensko za določen čas od 1.9. 82 do 30.6. 83 Pogoj: visoka ali višja izobrazba, prof. ali PRU angleškega jezika 2. UČITELJA ZGODOVINE za polni delovni čas za določen čas od 1. 8.1982 do 31. 8. 1983 Pogoj: prof. ali PBU zgodovine 3. UČITELJA GEOGRAFIJE z obsegom 4 ur tedensko za določen čas od 1. 9. 1982 do 30.6.1983 Pogoj: prof. ali PRU geografije 4. UČITELJA TELESNE VZGOJE za polni delovni čas za določen čas od 1. 9. 1982 do si. 8. 1983 Pogoj: prof- telesne vzgoje 5. UČITELJA STROJNIH PREDMETOV za polni delovni čas za določen čas od 1. 9. 1982 do 31. 8. 1983 Pogoj: visoka ali višja izobrazba strojne smen 6 ao Pogoj^ka ali višja izobrazba elektro smeri 7 ao 3, s. Pogoj: visoka ali višja izobrazba gradbene smeri 8 ^o™mA6°^tedensko za določen čas od 1. 9. 1982 do Pogojf^ka ali višja izobrazba gradbene, elektro ali strojne smeri Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju nai kandidati poftljejo v 15 dneh po objavi na naslov. 1'oklicna lola Kranj, Cankarjeva 2, Kranj. SPLOŠNA BOLNICA JESENICE Na podlagi 9. člena Pravilnika o delovnih razmerjih, odbor za delovna razmerja TOZD Bolnice Jesenice Objavlja naslednja prosta dela In naloge: za nedoločen čas 1. ELEKTROTEHNIKA - SMERŠIBKI TOK 2 VODOVODNEGA INSTALATERJA 3. FIZIOTERAPEVTA 4. 2 KV KUHARICI za določen čas , , . , (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) 5. VIŠJO MEDICINSKO SESTRO Poleg sploinih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: ^iralnja tehnična šola - smer šibki tok, - 1 leto izkušenj v stroki, ^poklicna obrtna šola in izpit za VK delavca, ^llja šola za zdravstvene delavce - oddelek za fizioterapevte, ^poklicna gostinska ali gospodinjska šola, - tečaj iz higienskega minimuma, ^tišia šola za medicinske sesfre, - sposobnost za organizacijo m vodenje. Pismene prijave z dokazi o »JJ^^ Jesenice Jesenice, Marša 1 a Ti ta 112 Kandidate bomo o izbiri obTestiliV lS dneh po sprejemu sklepa o izbiri. DOMPLAN KRANJ JLA14 Odbor za medsebojna razmerja želi zaposliti dva nova delavca za naslednja dela in naloge! 1. ODGOVORNA VZDRŽEVALNA DELA 2. DELA PRIPRAVNIKA V KNJIGOVODSTVU Za opravljanje objavljenih del morajo kandidati poleg splošnih izpolnjevati de naslednje pogoje: pod 1. — da ima končano 3-letno šolo vodovodne, toplovodne ali elektro stroke, — 2 leti delovnih izkušenj na vzdrževanju ali montaži vodovodnih, toplovodnih ali elektro naprav, — izpit iz varstva pri delu; pod 2. — da imajo končano srednjo ekonomsko šolo. Delo se združuje pod točko 1. za dobo 6 mesecev. za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pod točko 2. pa Pismene prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v roku 15 dni po objavi na gornji naslov. Podatke o delu in delovnih pogojih dobijo kandidati v splošnem oddelku delovne organizacije. Kandidati bodo pismeno obveščeni o uspehu izbire v roku 10 dni po objavljeni izbiri. /T ALPETOUR ŠKOFJA LOKA TOZD Mehanične delavnice DE BLED Razpored tehničnih pregledov traktorjev in traktorskih priklopnikov 1. Za območje krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica, Stara Fužina, Srednja vas v Bohinju in Koprivnik v ponedeljek dne 16. 8. 1982 in v sredo dne 18.8.1982 od 7.30 ure do 16.30 ure na sedežu AMD Bohinjska Bistrica, 2. Za območje krajevne skupnosti Radovljica, Begnnje, Mošnje. Brezje, Lesce in Lancovo v četrtek dne 19. 8.1982 od 7.30 ure do 16.30 ure na sedežu AMD Radovljica. 3. Za območje krajevne skupnosti Podnart, Kropa, Kamna gorica. Srednja Dobrava in Ljubno v petek dne 20. 8.1982 od 7.30 ure do 16.30 ure na sedežu AMD Podnart. 4. Za območje krajevne skupnosti Bled, Bohinjska Bela, Zasip, Zgornje Gorje in Ribno ter za zamudnike bodo tehnični pregledi vsak torek od 7.00 ure do 13.00 ure v prostorih Mehanične delavnice na Bledu. Ob tehničnem pregledu, ki bo na terenu bo mogoče urediti obvezno zavarovanje katero mora biti po zakonu urejeno do 20.8.1982. Osnovna šola ANTONA TOMAŽA LINHARTA Radovljica Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge HIŠNIKA ŠOLE za nedoločen delovni čas Pogoj: — poklicna šola, — voznik kategorije B, — zaželjen je opravljen tečaj za kurjača nizkotlačnih kotlov z avtomatiko. Razpisni rok 15 dni po objavi. Nastop službe je 1. 9.1982. Stanovanja ni. Kandidati naj pošljejo pismene prgave z dokazili o strokovnosti komisiji za delovna razmerja osnovne Sole A. T. Linharta Radovljica. DEŽURNI VETERINARJI ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 30. 7. do 6.8.1982 za občini Kranj in Tržič dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet., spec. Kranj, Kajuho-va 23, tel. 22-994 LIKOSAR Dušan, dipl. vet., Visoko 45 a. tel. 28 772 v SOKLIČ Drago, dipl. vet., Strahinj 116, tel. 47-192 škofja Loka PIPP Andrej, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska št. 37. tel. 60-380 za občini Radovljica in Jesenice UR H Janez, dipl. vet., tel. 23-716 ali 25-779 Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko razpisuje na podlagi 26. in 39. člena Zakona o javnem obveščanju in na podlagi 94., 95. in 129. člena Statuta CP Glas. Kranj prosta dela in naloge odgovornega urednika poltednika Glas, glasila SZDL za Gorenjsko kot delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo, kot so: — organizira in vodi delo redakcije in operativno ureja časopis — odgovarja za vsebino časopisa in publikacij, ki jih izdaja DO Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati tudi naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušeni, od tega najmanj 3 leta v novinarstvu — da ni bil kaznovan za naklepno kaznivo dejanje — da je drfavljan SFRJ — da ima moralno politične kvalitete ter sposobnost organiziranja in vodenja. Kandidati naj svoje priglasitve s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih opravil dostavijo v zaprti ovojnici do 15. 8. 1982 na naslov: Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko, Kranj, Trg revolucije 1, s pripisom »za razpis«. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh od dneva izbire kandidata. MS SZDL za Gorenjsko INTEGRAL LJUBLJANA TOZD GOSTINSTVO GOZD MARTULJEK, b.o. Objavljamo prosta dela in naloge ŠEfFA STREŽBE v TOZD Gostinstvo Gozd Martuljek z naslednjimi pogoji: — poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev moraio kandidati izpolnjevati še naslednje, — imeti morajo poklicno gostinsko šolo in poslovodsko šolo ustrezne smeri, — imeti morajo tri leta prakse, — znata morajo pogovorno dva tuja jezika. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati morajo prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Komisija za delovna razmerja TOZD, TOZD Gostinstvo Gozd Martuljek. N. G L AS22.STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PETEK, 30. JULUA 18C Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki in hudi bolezni zapustila naša sodelavka ZOJA METAJ Ohranili jo bomo v lepem spominu Delovni kolektiv Vezenine Bled ZAHVALA Ob izgubi našega dragega ata, starega ata, brata in strica ALBINA HRIBARJA p. d. Majerjevega ata iz Gorice iskrena zahvala sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam v teh žalostnih dneh pomagali, nas tolažili darovali lepo cvetje in vence in nam izrazili ustmeno sožalje. Prav pnsrfno se zahvaljujemo vsem tistim, ki so našega ata spremili na zadnji poti k večnemu počitku/Enako velja zahvala organizaciji zveze borcev NOV za venec in poslovilne besede, Zdravstvenemu domu Radovljica za venec in Servisu osebnih vozil Labore za venec in sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Cernetu in pa trona ž ni sestri Saški za zdravljenje in nego. Zahvalo smo dolžni tudi g. župniku za opravljen cerkveni obred, enako tudi zvonarjem in grobarjem. Žalujoči: hčerke Marinka z družino, Ivanka s Francijem in Albina, sinova Janez in Silvester z družino ter ostalo sorodstvo. Gorica pri Radovljici, Stražišče, Kokrica, Hlebce, Švica 26. julija 1982. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega očeta, deda, brata, strica in svaka FRANCA JUVANA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sočustvovali z nami. Lepa zahvala tudi zdravstvenemu osebju z Golnika, g. župniku za opravljen pogrebni obred, govorniku ob odprtem grobu ter pevcem obrtniškega pevskega zbora za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala Vsi njegovi V Kranju, 17. julija 1982 MSmM ZAHVALA Ob nepričakovani in tragični izgubi našega dragega sina ZVONETA ŠOŠTARIČA y -tUU m u V«PTT, ki an na nieeovi prezgodnji poti sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje, se nHSnji poti. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in nam izrekli soža.je ' f P°« stoli ob strani in nam pomagali. Iskrena hvala PGD Mošnje, J^rf Radovlfice k^ektivu Planike KranfinJ?0 ZSMS Mošnje. Po.bej hvala P* tudi g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: ati, mami, brata Tini in Goran, sestrica Tanika ter ostalo sorodstvo. Mošnje, 25. julija 1982. ____ ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi naše mame, babice, prababice, tete in tašče ANGELE MARTINJAK roj. Ropret se naiiskreneie zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na n/en^dnj poti darovali cvetje in vence ter izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedu ^nu Kemu -aCkebično pomoč v zadnji uri njenega življenja. Iskrena hvala tudi kolektivu ALPETOUR za izrečeno sožalje ter podarjeni venec. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lep pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI Velesovo, 23. julija 1982 MALI telefon OGLASI 27-960 nasproti porodnišnice C. JLA 16 komerciala 28-463 PRODAM Prodam ŠTEDILNIK 3 plin-1 elektrika, jedilni kot, mizo s stoli, kavč. Vse rabljeno. Naslov v oglasnem oddelku. OTROŠKI VOZIČEK, globok, modre barve, dobro ohranjen, prodam. Telefon: 23-464 Kranj 7237 Prodam 1 kub. meter smrekovih PLOHOV. Glač, Retljeva 13, Kranj, CirČe Prodam drap žensko POROČNO OBLEKO št. 40/42. Ogled popoldne. KoSem-na, Sv. Duh 37, Šk. Loka , 7287 Prodam ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika), Dobnikar, J.Gabrovška 23/111 Kranj 7304 Prodam BETONSKO ŽELEZO premera 10 v kolobarjih. Ljubno 51, Podnart 7oUo Prodam dobro ohranjen TELEVIZOR. Alojz Cebašek, Trboje 55, Kranj. Ogled popoldne J30* Siamske MUCKE, stare 7 tednov, oddamo. Tel.: 28-956, Erznožnik, Planma 18, Kranj Prodam plemensko KRAVO po telitvi in 1 kub. meter hrastovih PLOHOV Leže 7 Tržič 7oUo Prodam 350 kosov strešne OPEKE špi-čak, Lesce, Na Trati 9 7309 Prodam mlade PSE Novofundlance, Benedičič, Globoko 11, Radovljica 731U Prodam rabljena OKNA in 3 m balkonske OGRAJE. Eri en Ivan, Sp. Besmca9 / Ol 1 Prodam BIKCA simentalca, primeren za rejo. Žeje 16, Duplje Prodam zadnji NAKLAD ALEC za močnejši traktor in VALJAR za njivo Sp. Bitnje 34 , . , Prodam FERGUSON - čelni naklada-lec. Sp. Veterno 3, Tržič 7314 Ugodno prodam OTROŠKI MOTOR na akumulator, otroško KOLO, mrežasto STAJICO in otroški NAHRBTNIK. Kranj, Ljubljanska 11 po 19. im 7315 Prodam novo rogovo DIRKAL. N u KOLO »Profesional«, velikost okvirjai 58. Frelih, Cankarjeva 32, Radovljica 731b Prodam nova TERMOTON OKNA: 2 komada 180/90, 2 komada 120/90, 4 komade 140/90, 3 komade 100/90, lahko na gradbeni kredit ali zamenjam za tervol. Zalog 11, Cerklje, tel. 42-135 7317 Prodam »ŠKODLJE*. Soklič, Cešnjica 22, Podnart, tel.: 70-410 po 7. un zvečer 731" Nemško OVCARKO, 2 leti staro, čistokrvno, ugodno predam. Gnčar, Cešnjevek 8 Cerkje 7319 ' Prodam TEL1CO simentalko za zakol ali za rejo in enobrazdni PLUG za traktor pasqali. Zaplotnik Jože, Zg. Veterno 1, P-Križe , »i AVlf Prodam Šeststrunsko nemško AKUSTIČNO KITARO za 7.000 din. Mmov Zvonko, Nazorjeva 10, Kranj "J^l Poceni prodam zložljive, podstrešne STOPNICE, dolž. 2,80, viš. 2,40 m. Košak Marija, Nožice, GostiČeva c. 52, pri Homcu ' Prodam 1 teden staro TELIČKO. G na KprSamKrpasko NEMŠKI VOLCJAK, stara 2 leti, dober čuvaj. Bašelj 20, Preddvor 1?ŽA Prodam ČOLN Maestral 18 z motorjem Tomos 4.5. Tel.: 064-47-335 7325 Prodam tovorno PRIKLICO za osebni avto. Tel.: 064-47-335 7326 Prodam Čistokrvne nemške OvCAKJ^ z rodovnikom, stare 8 tednov. Markič Stane, Strahinj 70 a . Prodam BUTARE, DRVA m DROG za dvigalo. Sp. Besnica 138 Prodam OPEKO bobrovec, staro. Slap-ničar, Suha 26 pri Kranju Jr r,J Prodam 2 kub. metra macesnovth P1AJ-HOV ih 2 OVCI z jagnjeti. Kavar, Poj- ljubelj 92 _ _ 7 Prodam ČOLN SMS Sport Beograd. ' Ogled popoldne. Filipič Rajko, Delavska c. 26, Kranj , . , Prodam mlado KRAVO, k! bo v kratkem teletUa. Sp. Ettmje 1 73*! Prodam PRASlCE, težke od 40 do 100 kg. Posavec 16, Podnart Traktorsko »VITLO« za izvleko lesa prodam. Vodnik. Predoslje 58, KFanj Ugodno prodam rabljeno KNJIŽNO OMARO in KAVC. Ogledi od 17 do 19. ure, telefon: 064-62-509. Mrgole, Pod-lubnik 196, Škofja Loka 7*wo KRAJEVNA SKUPNOST ŠENČUR OBJAVLJA NALOGE IN OPRAVILA TAJNIKA v Pogoj: administrativni ai ekonomski tehnik z znanj strojepisja Naloge in i opravila ge žujejo za nedoločen čas s 4-ur-no dnevno obveznostjo ali s 3-krat tt- pogodbenim delom densko po 4 ure v skem času. po] Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev po Al ji te t 15 dneh po objavi na naslov KS ŠENČUR, Kranjska 1 ___ . ** Ugodno prodam vikend eieks£ KOSILNICO. Kodran Anton, Benerf* va 5, Kranj __ Prodam 10 vreč HLEVITA in veča* dih RAC ter češnjeve PLOHE. Gabo^ §k Loka Prodam OSTREŠJE za hi&o 8 m Sr* in 10 m dolžine. Eržen Valentin, Sv! 1> 147, Škofja Loka Poceni prodam zavarovan barvni LEVI ZOR Gorenje. Naslov v oglasi oddelku Prodam plemenskega OVNA in 1 breje OVCE. Raiko Oblak, Brebovnia Gorenja vas nad Sk. Loko Prodam dve diatonični HARMON? Lubas - Železnik. Binkelj — nova ^ Škofja Loka Prodam nov ELEKTRIČNI STft CEK za izdelavo ključev. Tel.: Prodam termoakumulacijsko r? 6 Kw in ZABOJE za okenske rolete 2 Cadovlje 1, Golnik Prodam 3 tone CEMENTA. Sreč Bitnje št. 9 Prodam KRAVO s teletom ali * (3. tele). Podnart 15 Prodam rabljene DESKE, PUNTS BANK1NE. Hrastje 51, Kranj Prodam stilno pisalno MIZO. M** Štempihar, Cesta 1. maja 12, Kranj Prodam kvalitetno haloško SLIVC* CO Naslov v oglasnem oddelku Suha BUKOVA DRVA prodam. 3» den, Kranj C. talcev 49, telefon: 21^ Ugodno prodam POROČNO OBLE# modre barve št. 38. Tel.: 21-410 Prodam KRAVO fnzijko, breja 5 cev Radovljica, Kranjska cesta 17 T Prodam gradbene BANKINE. Sfc* Loka, Sorška c. 33 LIPICANCA, 8 let starega, primen*' za jahanje in vožnjo prodam. Ogled? 18 ure dalje, Selo pn Bledu Št. 44 * Prodam rabljena, zasteklena OKV 1 komad 140X120, 4 komade 120x1* Telefon: 50-456 Prodam TELETA, težkega 130 J ZCprodam PRAŠIČE do 100 kg tež* L* 1 Krivica 10, Baza, Jesemce ' Prodam cca. 13 m lepe, lesene VRT* OGRAJE z dvojimi vrati, borovec. lm Ogled petek popoldne in scSv Dolinšek Kranj, Pot za krajem °pSam TRAKTORSKO VITLO £ ne Tomo, Sp. Danje 11, p. Sonca Prodam KONJA in KOBILO. 5 A Begunje Prodam sestavljiv, platnen ČOLN čan z lesenim ogrodjem, nov, dimeni* 2 45X1 20 X 0,50 m in dve kamp PO? ; LJI. Tel.: 26-676 Prodam 10 kub. metrov smrefc* PLOHOV. Medja Mara, Planinska^ Blp?odam globok OTROŠKI VOZlCjJ Tel.: 064-79-454 ? \ Prodam samsko ali otroško >CP GliSič Miha, Tovarniška 22, Lesce, tei^j 74 560 Ogled po 14. uri Prodam navadno 6-strunsko KITA^ Tel: 45-229 „ Jf Prodam KRAVO - simentalkcv FJ. proše 3, Podnart OBLETNICA Let deset je ie minilo o med nami še živiš, pozabiti te ne moremo ker preveč smo se ljubih. etrTiUv-^aia^- na^ga ljubega ama m brata janija krča i 'pte niegov prerani grob Vsem, ki se ga Se sponnnjate .n ob.sku^ ^ jn prijigat„ skupaj z njegovim atkom.arakPna , Tvoji: mami, Boru« in Slav. ^-».n Kranj. 30. julija 1982. 5 * S k I *€TEK, 30. JULUA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE .23. STRAN. G Prodam IMV PRIKLICO 450 Special s hladilnikom, gretjem in predprostorom. ^el.: 064-24-506 7398 Prodam VODOVODNE CEVI 1/2 in 3/4 cole, 5 armiranih MRE2 8/5 in 1700 *o«ov STRESNE OPEKE, grafitno sive s E»o«ipom z zakjučniki in slemenjaki in 2.500 kosov MODULARNE OPEKE 5 H Tel.: 22-933 7399 Prodam 2 kub. metra DESK 25 mm in **«kaj PLOHOV. Senično 5 7400 . PLINSKO NAPRAVO za osebni avto *** starejšo SPALNICO ugodno prodam. <^ts4nik 25, tel:: 57-014 7401 Prodam več SRNJAKOVIH, Gamsovih rogov in jelenova ter fETELINA in RUSEVCA. Zorman-Radovljica, Gorenjska cesta 28 7402 % Prodam GUMI VOZ (lojtrnik), GUMI VOZ za 3.000 kg, star tip KOSILNICO. Kupim pa SADNI MLIN, starejši pasqali /"RAKTOR. Albin Zupančič, Zapuže 3, p. Begunje 7403 „ Prodam PRAŠIČKE, težke od 35 do kg. Visoko 5, Šenčur 7276 Prodam več kv. m OPAŽA. Preddvor 26 , Prodam mlado KRAVO devet mesecev ^ejo. Zalog 22, Cerkje 7442 p. Prodam 2.000 kosov rabljene strešne VPEKE - špičak cementni. Eljon, Za-8, Kranj 7443 ^ Prodam bukova DRVA. Babni vrt 9, ^olnik 7444 , Prodam 15 T CEMENTA. Orehovlje 1Kranj 7445 • Ugodno prodam masivno, raztegljivo KUHINJSKO MIZOs štirimi stoli. Sorli-^Va 29, stan. št. 20 7446 p. Prodam TELICO, 6 mesecev brejo. ( kroglo 4, Naklo 7447 t. Prodam suhe DESKE 25-50 mm. ^bni vrt 6, Golnik 7448 . ^ SPALNICO - barvan les zelo poceni ^odam. Ul. XXI. div. 56, tel. 23-224 7449 t. Prodam kompletni VARILNI APARAT za avtogensko varjenje. Tel.: 24-259 7450 Prodam AVTO-RADIO KASETOFON £ Blaupunkt in dve KLOPI z MIZO iz tVOdovine. Stritar, Cesta na Klanec 31, ^tanj 7451 ; , Prodam KRAVO — osem mesecev bre-^ Vopovlje 11, Cerklje 7452 p ^ Prodam 7 tednov staro TELICO za ali za zakol. Praproše 1, Podnart 7453 > Prodam 500 kg BETONSKEGA 2ELE-A g mm. Ziganja vas 31, Tržič 7454 > prodam 1.000 kg GRADBENEGA ZE- ZA desetica in 1.500 komadov stare OPEKE »špičak«. Kresal Mirko, ^ritenska 9 B (64260) Bled 7455 ^.Prodam KRAVO, ki bo v kratkem tele-Jože Cebavs, Brezje 42 7456 I^Prodam smrekove DESKE in borove o^-OHE ter nekaj rabljenih DESK za I Vopovlje 13, Cerklje 7457 ^ Prodam gumijast ČOLN na vesla, dolg 1 nosilnost 280 kg in OTROŠKO PO- } Zri ELJICO. Ul. M. Pijade 9, stanovanje Kranj 7458 i ^Jprodam bukova DRVA, 2 kombinirani [ za kopalnico - rabljene in SOR- *HNIK krompiija. Čirče št. 25 7459 R_Prodam suha bukova DRVA in nov ^■litrski GNOJNICNI SOD. Telefon: * ^-368 7460 s \jjarvni TV Gorenje, črnobeli TV EI ; »venknnni MOTOR Tomos 4 ter t^vOCN0 KAMERO Chinon super 8 pro- • ^v?1' V«lj«vec Jože, Tupaliče 75, Pred-I ^r 7461 ' ^ifrodam OBRAČALNIK za BCS kosil-' MLATILNICO na reto in trosila ter MN na kamna. 2i«anja vas 17, Tržič . 7462 ' ^Jrrodam 15 komadov macesnovih PLO-i ^V. Ogled popoldne, Pelko Tone, Hote-; ^ie 5I/B N. H?Preddvor 7463 i ^ Vodarn 10 »TRAMOV« 12/12, dolžina \ ^petrov in pol kub. metra »COLARIC«, « ^ »s Brnik 59, Cerklje 7464 ^js>odam MIZARSKI poravnalni nOJ. Gašperlin, Urhova 8, Komenda i K 7465 J * K>odam 1500 komadov strešne OPEKE i ^H^lc«, rabljena, betonska in PLUG -i ^«5Vfllnik za traktor pasaal. Vopovlje 5, S 7466 ( ^^J-odam KRAVO po tretjem teletu -f vjt* mlekarica. Apno 9, Cerklje 7467 i *tr\*cdam cementno, staro, strešno OPE-t v cena 5 din. Cerklje 142 7468 > N>VrlKCA starega 5 tednov prodam. L vUlolOO 7469 TOLP SANYO - nov in JADRALNO ^KO Tornado prodam. Tel.: 77-477 r fc 7470 -rVJ'odam mladiče — samce NEMŠKE : rK>ARJE. Anton Kenda, Ziganja vas 63, vl* 7471 rvT^ceni prodam RIZOV HI-FI stolp. } v ^ 064-62-834 7472 r jV<\*odam novo diatonično HARMONI-I Slovenka. Demšar Franc, Predmost K t K Poljane nad Šk. Loko ^ 7473 ^^ .godno prodam novo PEČ za centra 1-V*uijavo Stadler 35.000 ccal z bojler-> Jv Naslov v oglasnem oddelku 7474 SC^odamcca. 3T BETONSKEGA 2E-VfA premera, 6, 8, 10 in 12. Tel.: 74-816 v do 15. ure 7475 Jagodno prodam ČOLN Maestral 9 z "Sojeni Tomos 4. Bertoncelj Valentin, U Na Trati 39, tel.: 74-378 7476 KLAVIRSKO HARMONIKO 80 basov in MOTORNO ZAGO "VfU (meč 40 cm). Informacije do 14. ure fc jjM.: 47-077 Prosenc 4777 : i, ^jUlo rabljeno termoakumulacijsko 5 kW in nov KUPERBUSCH še v takoj prodam. Radovljica, Ko-k 5 7478 ^ >odam suhe hrastove PLOHE 40 mm , mi rekov »POBJON«. Grad 43, Cerklje 7479 ---.-------v 1 MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Cenjenim strankam in občanom občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič čestitam za občinski praznik. filološko društvo Bled Le-^e prireja pod pokroviteljstvom TD Lesce nastop Volanih psov julija 1982 ob 17. uri v ^mpu Sobec pri Bledu. Kinološko društvo Bled Lesce Prodam dobro ohranjen KAVČ ii. 2 FOTELJA po ugodni ceni. Ogled vsako soboto in nedeljo. Pranjič Ante, Isospan, Gradnikova 67, Radovljica 7480 Termoakumulacijsko PEC 5 kW AEG in stereo radio ISKRA HI-FI z zvočniki 2x50 V še v garanciji prodam. Za radio možno plačilo v 3 obrokih. Kranj, Župan čičeva 10 7481 Prodam večjo količino STREŠNIKA -»špičaka«, rabljenega. Košir Jože, Moste 58 A, 64274 Žirovnica ^ 7482 Prodam čistokrvne NEMŠKE OVČARJE - samce. Benedik, Studeno 8, Železniki 7483 Prodam bočno MERTL KOSILNICO za traktor Ferguson 35, Suha 15, Skofja Loka . 7484 Prodam mizarski kombinirani STROJ. Ferlan Dol. Dobrava 4, Gorenja vas nad ŠkofjoLoko 7485 Prodam 4 OKNA - enodelna 120x 120 in kupim KMCEKO PEC 170x 180. Tavčar Poliane 20 nad Škofjo Loko 7404 Prodam MOŠKO KOLO in OTROŠKO POSTELJICO z jogijem. Ogled v soboto. Mramor, Frankovo naselje 41, Škofja Loka 7405 Prodam približno 550 kosov CEMENTNE STRESNE OPEKE - folc Sorška cesta 17, Skofja Loka 7406 Prodam 3 tone CEMENTA, 300 PPR KABLA in večjo količino rabljene STREŠNE OPEKE - bobrovec. Telefon: 064-60-531 , 7407 Prodam STAJICO Maja - lesena 1 50000 din, HLADILNIK Gorenje 150 litrov 6 000,00 din, trifazni dvotarifni ŠTEVEC 3.000,00 din, varnostni otroški AVTOSEDEZ (nemški) 2.500,00 din, SNEŽNA VERIGA - Rival, dimenzijsko območje 5.60-13, 6.00-13, 6.45-13, 6 15/155 SR 13, 6.45/165x13, 155 SR 13, SR 15, 155X355 cena 2.000,00 din, cmv^NA VERIGA BENZO, dimenzijski nroeram 175X13, 5.20-14, 5.60-14, SS? 6.00—14, 6.45-14, 5.50-15, 1 opisan 145-15/380, cena din 1.500,00. Telefon' 064-60-965 ^ 7408 Prodam ZIBELKO in ŠPORTNI VOZIČEK. Zgornja Senica 22, Medvode Prodam breje TELICE in TRAKTORSKO ŠKROPILNICO (Hmezad). Poren- ta, Sv. Duh 44, Škofja Loka Prodam TRAKTOR 7410 v Kronam ......... FERGUSON IMT 533 in bukova DRVA. Pipanova 38, Šenčur 7411 Prodam TELETA za rejo. Sp. Besni-r« 180 7412 Prodam brejo KRAVO, ki bo drugič teletila in KRAVO simentalko s teličko. Zg. Bitnje 30 7413 Prodam viseče NAGELJNE in silažni KOMBAJN FAHR. Stare, Tatinec 6, Preddvor _7511 kupim Kupim PARCELO ali NJIVO. Ponudbo pošljite: CP Glas Kranj - »dvojna priložnost« TOČILO za med na ročni pogon kupim. Mlinar Tone, Stara vas 273, 64226 Ziri 7417 Po ugodni ceni kupim stare PANJE s čebelami ali brez njih in star ŠTEDILNIK na plin in ŽELEZNO OGRAJO. Partizanska 9, Bled, tel.: 77-472 7414 Kupim malo rabljen ŠIVALNI STROJ. Ponudbe poslati pod »Dobro ohranjen« 7415 Kupim BCS SNOPO-VEZALKO. Telefon: 064-65-057 7416 vozila Prodam ZASTAVO 101 L confort, letnik 1980,17.000 km. Telefon: 064-60-982 po 19. uri 7254 Prodam TOVORNI AVTO TAM -furgon, letnik 1974. Informacije po telefonu- 064-68-242 vsak delavnik od 9. do 10. ure 7297 Ugodno prodam ZASTAVO 750, tudi na kredit. Mencinger, Ribno 104, Bled 7298 Prodam avto SIMCA GL 1000, letnik 1968, celo ali po delih in MOTORNO KOLO Javva 350, letnik 1979. Klemenčič Avgust, Podljubelj 86 7341 Prodam MINI Moriš, letnik 1977, registriran do leta 1983 (julija). Mlakarjeva 9, Šenčur 7342 Prodam ZASTAVO 750 v voznem stanju in prodam DELE za škodo 1970. letnik Bobovk 26, Kranj 7344 GOLF JL, letnik 1980, 32.000 km, dodatno opremljen, prodam. Kranj, Vrtna 3, tel.:21-217 7345 Prodam LADO 1600, dobro ohranjeno, letnik 1980. Jenkole, Zasavska 8, Kranj 7346 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1972. Govekar Valentin, Dragočajna 1, Smlednik 7347 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1977, registrirana do julija 1983. Zibert, Kidričeva 17, Kranj 7348 Prodam dobro ohranjen, registriran MOPED T-12 z originalno prikolico: Horvat Edo, Badkova 6, Stražišče, Kranj 7348. Prodam osebni avto RENAULT K 8, letnik 1967. Visoko 30. Šenčur 7349 Prodam ZASTAVO 101 po delih. Hočevar Srečo, Voklo 48, 64208 Šenčur 7350 OPEL KADET - Economy, letnik 1977, odlično ohranjen ugodno prodam. Sušnik Anton, Britof 152, Kranj 7351 Prodam NSU 1000, dobro ohranjen. Tel.: 24-960 7352 Prodam AUDI 75 po delih. Mlakar Miro, Velesovo 34,64207 Cerklje 7353 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirana do 1983, dobro ohranjena. Babič, Žeje 1, Duplje 7354 Prodam poceni MENJALNIK za Zastavo 750. Košenina, Sv. Duh 37, Škofja Loka 7355 Prodam dobro ohranjeno 5 let staro DIANO. Hotovlja 38, Poljane nad Škofjo Loko 7356 Prodam FIAT 850. Polajnar, Kokra 2, Preddvor 7357 Prodam avto RENAULT - 14, letnik 1977. Jurij Kumer, Partizanska 46, Škofja Loka, tel.: (064) 61-153 7358 Ugodno prodam SIMCO 1100, letnik 1973, neregistrirano Šluga Maks, Ul. M. Pijade 4, Kranj, tel.: 28-668 7359 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, cena 1 SM. Terglav, Jenkova 4, Kranj 7360 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do junija 1983. Bevk Anton, Stara Loka 23, Škofja Loka, tel.: 61-203 7361 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, neregistrirano, telefon: 74-317 7362 Ugodno prodam 126 P, letnik 1980, prevoženih 28.000 km. Telefon: 28-234 od 19. do 20. ure 7363 Prodam MINI 850, letnik 1975 - december. Bračič Alojz. Kumerdejeva 16, Bled ' 7364 Prodam R-4, prevoženih 80,000 KM, registriran do marca 1983. Zeleška 9, Bled 7365 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, tel.: 064-77-210 v soboto 7366 Zastavo 101 C, maj 1979 prodam. Ogled v soboto 31.7. 1982 od 12. do 18. ure. Kovač, Grenc 5, Škofja Loka 7367 Prodam kombi furgon ZASTAVA 435, letnik 1980 — november. Mežek Bojan, Loka 55, Tržič, tel.: 50-907 7368 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979 za 15 SM. Informacije vsak dan po 18. uri, tel.: 064-74-439 7369 Prodam VW, letnik 1975. Jereb Vinko, Jesenice, Bokalova 14. Tel.: 82-528 7370 ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano do februarja 1983, prodam za 4.8 SM. Tel.: 28-705 7371 Prodam dobro ohranjeno DIANO, letnik 1976. Štucin, Pristava 2 A, Tržič 7372 Ugodno je naprodaj FIAT 850 Special. Tel.: 064-50-945 7373 FIAT 750, letnik 1975 po ugodni ceni prodam. Hraše 45 D _ 61216 Smlednik 7374 Karamboliran avto ZASTAVA 101, letnik 1976 - prevoženih 50.000 km, ugodno prodam. Trojar Andrej, Zg. Gorje 88 Ugodno prodam SIMCO 1100, letnik 1976, registrirana za celo leto, prevoženih 78.000 km, ali zamenjam za večji avto Milutinovič, Savska 24, Kranj 7487 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, celega za rezervne dele. Stranska pot 3, Šenčur 7488 Pridam ŠKODO, letnik 1974, 82.000 km prevoženih. Potočnik, Dragočajna 23 Smlednik, tel.: 061-627-087 7489 Poceni prodam lažje karambolirano ZASTAVO 101. Hrastje 83. Ogled vsak dan 7490 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Mizerit, Betonova 28, Kranj 7491 Prodam avto GOLF 1977 ali zamenjam za kadeta 1976-1977. Lahovče U 7492 Prodam ENDURO CZ 250, dobro ohranjeno. Štirn, Breg ob Savi 47, tel.: 40-136 7493 Prodam osebni avto ERCEDES 200 D, letnik 1969. Informacije v petek popoldne tel.: 75-079 7494 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, registrirano do aprila 1983, ca. 2 kub. metra TERANOVE - bele in 3 kub. metre SIPOREXA 7,5 cm, po stari ceni. Adergas 41, Cerklje 7495 Prodam karamboliran CITROEN 8 GS PALAS, letnik 1978. Ogled vsak dan od 18. ure dalje. Cena 110.000- din. Cerin, Praprotno 17, Selca nad Škofjo Loko 7496 Poceni prodam ŠKODO 100 delux, letnik 1973 v voznem stanju. Prevodnik Franc. Bodovlje 6, Škofja Loka 7497 Kupim ZASTAVO 750. Kličite telefon: 064-60-801 7498 Prodam rezervne dele za ZASTAVO 750. Hafner Anton, Godešič 71, Škofja Loka 7499 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, celo ali po delih. Grginič, Kidričeva 69, Škofja Loka 7500 Prodam R-4, letnik 1974, celega ali po delih. Ogled v soboto in nedeljo. Podnar, Stara Loka 151, Škofja Loka 7501 Poceni prodam 2 »FlCOTA« in NSU 1200 v voznem stanju, neregistriran. Velesovo 35, Cerklje 7502 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirana do decembra. Štefanja gora 14, Cerklje 7503 1 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Ambrožič, Krnica 12, Zg. Goije 7504 Kupim eno leto star JUGO 45 ali prevzamem vrstni red zanj. Naslov v oglasnem oddelku 7505 Ugodno prodam MOTOR 15 SL. Roman Šušteršič, Zg. Bitnje 213 7506 Prodam ZASTAVO 750 S, letnik 1978, 53.500 km, registrirana do julija 1983. Informacije po tel.: 064-75-927, Šolar, Jal-nova 7, Radovljica 7507 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Tel.: 70-227 7508 Kupim MOTOR Tomos E-90. Kosmač, Krnica 37 A, P. Zg. Gorje 7509 Ugodno prodam R-4, letnik 1974, 57.000 km.Telefon: 22-962 7510 Prodam FIAT 1300, letnik 1972, registriran do marca 1983, po zelo ugodni ceni Pogačnik Metka, Otoče 26, Podnart 7511 Prodam ZASTAVO 750 LC, letnik 1980, prevoženih 28.000 km. dobro ohranjena. Mali, Tupaliče 58, Preddvor ali telefon: 45-096 7512 Prodam OPEL RECORD, letnik 1968, registriran do junija 1983. Informacije tel: 70-135 od 7. do 16. ure 7297 Prodam R8-S, letnik 1970. Kranj, Jezerska c. 106, tel. 23-908 7296 stanovanja zaposlitve Pekarija »UMNIK« — Šenčur, sprejme K V PEKA 2 s 16. avgustom. OD po dogovoru. Tel.: 41-036 7226 KVALIFICIRANA PEDIKERKA, priučena FRIZERKA išče zaposlitev. Gre tudi v družabništvo ali prevzame lokal za obrt. Šifra: »Gorenjska — Ljubljana — Kranj« 7434 Za popoldansko delo honorarno zaposli NATAKARICO ali NATAKARJA. Ponudbe pod šifro: »NATAKAR« 7435 ClSTILKO iščem za čiščenje stanovanjske hiše v Škofji Loki, enkrat tedensko. Informacije telefonično popoldne na št. 064-62-318 7436 prireditve SKUPINA V SOBOTO 31. VII.OB 20* IN NEDELJ01.VIII. OB tf NA VRTNI VESELICI V LAHOVČAH VABLJENI! ★*★★★*★******* ANSAMBEL SIBILA s pevcema vabi v PETEK, ob 19. uri na GASILSKO VESELICO v ZAPOGE, v SOBOTO ob 19. uri in NEDELJO ob 15. uri pa na VRTNO VESELICO na ZGORNJI BRNIK 7441 Mladina Lahovč priredi v soboto, 31. julija in v nedeljo, 1. avgusta, ob 16. uri VRTNO VESELICO. Igra skupina TRGOVCI 7425 Ansambel KRVAVŠKI KVINTET igra v soboto na VRTNI VESELICI v Zapogah, v nedeljo pa na VRTNI VESELICI v Sreclnji vasi v Tuhinju 7426 Gasilsko društvo Štefanja gora vabi v nedeljo, 1. avgusta 1982, ob 14. uri na prevzem gasilskega avtombila. Nato VRTNA VESELICA s srečelovom in kegljanjem za jarca. Zabaval vas bo ansambel BRATOV POLJANŠEK. Vabijo gasilci 7427 obvestila! IZDELUJEM BETONSKE STEBRE za kozolce. Tel.: 47-144 7103 Popravljam vseh vrst TRANZISTOR-SKIH SPREJEMNIKOV, GRAMOFONOV in KASETOFONOV. Silvo Mulej, Staneta Žagarja 57 — pri Plinarni 7104 Sprejemam naročila za vsa KLEPARSKA DELA. Izdelujem in montiram tudi SNEGOLOVE, Sebenje 64, Tržič 7228 Obveščamo cenjene stranke, da bo od 1. do 31. avgusta 1982 zaradi beljenja in delnega dopusta ZAPRTA MESNICA v Šenčurju pri Kune j Ivanki 7428 OBVESTILO! Cenjene stranke obveščamo, da bo cvetličarna zaprta od 1. 8. do 31. 8.1982 zaradi letnega dopusta. Za nadaljnji obisk se priporočamo. Cvetličarna »FLORA«, Šubic Pavla, Titov trg 14, Škofja Loka 7429 Nudimo vam ZIDARSKE USLUGE, novogradnje, omete in adaptacije. Telefon: 061-340-447 7430 izgubljeno Ušel je PAPAGAJ - KAKADU, sive barve. Prosim tovariša, ki ga je ulovil blizu trgovske šole, da ga vrne proti nagradi na naslov: Žagar, T. Dežmana 6, Kranj 7301 ostalo Oddam opremljen BIFE na Bledu za 2 leti s predplačilom celotne najemnine v znesku 72.000,00 din. Partizanska 9, Bled, tel.: 77-472 7437 Pozivam po kratkem razgovoru ugotovljeno osebo z izleta Vogljancev 22. 7., ki je vzela mojo kavo, da isto vrne, sicer bom proti njej sodnijsko postopal 7438 Iščem VARSTVO za 8 mesecev starega otroka v bližini Vodovodnega stolpa. Šifra: 15. avgust 7439 Bi kdo odstopil 62-letni upokojenki PARCELO, jaz pa vas lahko oskrbujem. Šifra: ALI PLAČAM 7440 Skupina opravlja vzdrževalna DELA NA STAVBAH: čisti in barva »pobjone«, žlebove ... Kranj, telefon 27-598 7295 IŠČemo VARSTVO za 8 mesecev starega fantka v našem domu. Oglasite se na Koroški cesti 14, po 20. uri pri Ažman 7486 LOTERIJA V okolici Škofje Loke vzamem v najem manjše STANOVANJE. Ponudbe pod šifro: Čimprej 7302 DVOSOBNO STANOVANJE na Jesenicah zamenjam za ENOSOBNO v Kranju. Tel.: 25-840 7418 Oddam STANOVANJE na Bledu samcu ali samki. Partizanska 9, Bled, tel: 77-472 7419 STANOVANJE išče mlajša družina v Kranju ali oklici. Ponudbe poslati pod: »Takoj« 7420 Družini oddam OPREMLJENO SOBO in KUHINJO s souporabo sanitarij na Bledu za tri leta g predplačilom celotne najemnine v znesku 57.600 din, Partizanska 9, Bled, tel.: 77-472 7421 ENOSOBNO STANOVANJE ali večjo GARSONJERO v Radovljici ali bližnji okolici iščeta starejša zakonca. Ponudbe pod: »Skromna« 7422 3-sobno STANOVANJE in PARCELO z gradbenim dovoljenjem zamenjam v Kranju za novo HISO. Ponudbe pod šifro: »Hiša« 7423 V najem vzamem STANOVANJE ali SOBO s kopalnico. Šifra: »Mlada mamica« 7424 Srečka št. 0 1790 3020 4570 224360 455660 j:n Srečka St. 40 440 1.040 840 20.040 20.040 09381 8.000 109301 - 20.000 254231 100.000 02 462 9422 33352 49152 100 160 400 2.000 2.000 117112 500.000 156392 20.000 1 posesti Prodam POSESTVO (3 ha) na Malen-skem vrhu, primerno tudi za vikend. Za ogled se zglasite: Lovsko brdo št. 4, Poljane nad Škfjo Loko 7431 Zamenjam GRADBENO PARCELO z nekaj materiala za VIKEND ali manjšo HIŠO. Naslov v oglasnem oddelku 7432 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku 7433 298932 429732 3 46943 81183 93373 20.000 20.000 40 6.040 4.040 6.040 039223 1,000.040 14 24 34 30074 71134 80944 382594 65 7705-130005 120 60 60 2.000 4.060 6.000 20.000 60 600 20.000 77 262937 26 246 796 4696 41766 81456 229676 345656 387616 77 262937 18 38 48 68 88 1008 5608 03728 10698 72388 018468 117058 205648 255878 406128 89 439 0881 ^ 17479 64559 75429 003569 din 60 20.000 100 200 160 400 8.000 6.000 20.000 20.000 20.000 60 20.009 80 80 80 80 60 400 600 2.000 2.000 2.060 20.080 20.000 20.080 50.000 20.000 60 200 8.000 4.000 4.000 8.000 20.000 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 31. julija bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Kle-menček Duplje, Krvavec Cerklje, Hrib Preddvor, Kočna Zg. Jezersko. Živila: Dežurne prodajalne so odprte od 7. do 19. ure in sicer: PC Globus, PC Bitnje, SP Šenčur, PC Britof, PC Vodovodni stolp, M. Pijade ja 12, PC Zlato polje, Kidričeva 12, PC Klanec, Likozarjeva 12, SP Cerkje. I V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. JESENICE Rož ca — samopostrežna trgovina na Plavžu, Titova 79 in Delikatesa Kašta 3 na Kor. Beli, V. Svetina 8/a ŠKOFJA LOKA Market Novi svet BOHINJ Ljubljanske mlekarne - Delikatesa BLED Špecerija delikatesa Park hotel in Živila Center II, Cesta Svobode GORJE Špecerija market Zgornje Gorje LESCE Murka 3 RADOVLJICA Živila Center TRŽNI PREGLED KRANJ Solata od 40 do 50 din, špinača od 68 do 70 din, cvetača 70 din, korenček od 50 do 60 din, čebula od 40 do 50 din, fižol od 100 do 120 din, pesa od 40 do 60 din, kumare 40 din, paradižnik od 40 do 50 din, paprika od 80 do 100 din, slive 40 din, jabolka 60 dinarjev, hruške od 40 do 60 din, marelice 80 din, limone 68 din, ajdova moka 80 din, kaša 80 din, surovo maslo 136 din, smetana 120 din, skuta 100 din. orehi 400 din, krompir 20 din, jajčka od 6 do 6,50 din, breskve od 50 do 60 din. NESREČE NEPRAVILNO PO LEVI Mlaka — 29-letni Ibrahim Idžič iz Ljubljane je v torek, 27. julija vozil iz Kranja proti Golniku. Ko je pripeljal na Mlako, kjer se levo odcepi cesta proti Golniku, je zapeljal na nasprotni vozni pas, v tem trenutku pa je nasproti pripeljal drug osebni avto, ki ga je vozil 33-letni Janez Jelene iz Grosupljega. Vozili sta čelno trčili. Voznika so oba hudo ranjena prepeljali v ljubljanski Klinični center. Tudi vozilom ni bilo ravno prizanešeno, saj skupna gmotna škoda znaša 120.000 dinarjev. DVA MRTVA V VRBI Vrba — V Vrbi, na »nestu med avtobusno postajo in križiščem, kjer se je pripetila Že marsikatera prometna nesreča, sta v sredo, 28. julija, nekaj pred dvanajsto uro v nesreči izgubila življenji Anton Božič, , star 42 let, doma v Blejski Dobravi pri Jesenicah, in 32-letni Franc Pikon z Jesenic. Zaradi neprimerne hitrosti je Božičevo vozilo na nevarnem odseku v Vrbi zdrsnilo s ceste, voznik ga je skušal obvladati, vendar ga ni uspel zapeljati nazaj na cesto. Ob cesti je avtomobil zadel v ograjo sadovnjaka, jo podrl, potem pa po bočni strani zletel v drevo. Vozilo je z vetrobranom in streho silovito trčilo v drevo, voznik Božič in njegov sopotnik pa sta pri tem utrpela tako hude poškodbe, da sta jim podlegla na kraju nesreče. t NENADNA SLABOST ZA VOLANOM Volče — Na lokalni cesti med Poljanami in Javorji je v sredo, 28. julija, nenadoma zapeljala s ceste voznica osebnega avtomobila Zdenka Valentinčič, stara 54 let, iz Ljubljane. Ko je pripeljala v bližino vasi Volče, ji je namreč nenadoma postalo slabo Avto je zaneslo v levo na bakino, od tod pa več kot dva metra globoko v potok, ki teče ob cesti. Voznica je v nesreči utrpela težje poškodbe in so jo odpeljali v Klinični center v Ljubljano. y D. 2. Veselje na otroških • ^ • v v •! igriščih TRŽIČ -V Tržiču so otroška igrišča dobro opremljena. To se da zaključiti iz pogovora s strokovno delavko skupnosti otroškega varstva Zdenko Maglica. Nekdaj je bilo v Tržiču samo igrišče za otroke'in sicer tako imenovani »živ-žav« pod Gradom. Zal pa je bilo tudi vedno vse polomljeno, saj se je na tem otrokom namenjenem pro- Živ-žav bo avgusta KRANJ — »Ko smo lani navduševali ljudi za 2iv-žav, smo imeli precej težko delo, saj je bilo treba vsakemu posebej dopovedati, kako naj bi zadeva izgledala. Letos se je obrnilo; kjerkoli smo, povsod nas otroci sprašujejo: »Ali bo letos spet Živ-žav?'« »Živ-žav 82 bo!« zatrjuje Andrej Šifrer skupaj z drugimi člani prireditvenega odbora. V soboto, 28. avgusta, bo na istem kraju kot lani. Prireditveni prostor bodo še malo raztegnili, saj lani nihče ni pričakoval take množice kot se je privalila na travnike pod Šmarjetno goro. Lanski Živ-žav je obiskalo prek deset tisoč ljudi, največ otrok. Letos - pričakujejo še nekaj tisoč obiskovalcev več in tudi tokrat bo prisotno oko kamer ljubljanske televizije. Program bo pester, poln znanih imen iz vseh plasti zabavnega življenja. Poleg znanih bo nastopilo še ogromno neznanih otrok. Ker vstopnine ne bo, je edini pogoj spet: »Odraslim je vstop dovoljen le v spremstvu otrok!« štoru zbiralo vse preveč odraslih »otrok«. Leta 1976 so se pri skupnosti otroškega varstva v Tržiču odločili ustanoviti poseben fond sredstev, ki so jih potem redno vsako leto namenjali posameznim vzgojno varstvenim enotam in krajevnim skup-* nostim za nabavo zviral, gugalnic, vrtiljakov in drugih igral za otroška igrišča. Tako so v šestih letih namenili sredstva za opremo v vzgojno-varstvenih enotah ter v krajevnih skupnostih Tržič-mesto, Lom pod Storžičem, Bistrica, Podljubelj in Ravne, letos pa bodo sredstva dobili Lešani. Na razpis, ki ga vsako leto pripravijo na skupnosti so se sicer letos prijavile štiri krajevne skupnosti, vendar sta dve od njih že dobili sredstva za ta namen, ena pa še nima urejenega prostora, kamor bodo postavili igrala, kajti vsak prosilec mora sam pripraviti prostor, ko pa dobi sredstva in nabavi igrala pa mora za njihovo vzdrževanje skrbeti sam. Letos so v ta namen zbrali nekaj manj kot 50.000,00 dinarjev, ki so jih dobili v Lešah. Za ta denar pa bodo na prostoru, ki so ga že pripravili lahko postavili štiri do pet igral. »Spodbujamo in strokovno svetujemo vsem, ki dobijo ta sredstva, da sami naredijo še lesena igrala, ki se lepo dopolnjujejo s kupljenimi, otroci pa jih imajo prav tako radi kot tista iz trgovin,« pravi Zdenka Maglica. »Zelo lepo imajo v tem smislu urejena igrišča ob vrtcu na Deteljici.« V Tržiču je kar 1400 otrok med osmim mesecem in šestimi leti in pol starosti, kar pomeni da so vsa ta igrišča vsak dan polno zasedena in izkoriščena. Prav zaradi teh otrok je potrebno, da skrbimo za ta igrišča, posebej pa še tisti, ki so to svojo skrb že zanemarili. Mednje v prvi vrsti sodi krajevna skupnost Tržič-mesto, V tej krajevni skupnosti bodo morali za »živ žav« pod Gradom sami najti sredstva ter obnoviti dotrajana igrala z novimi. J. Kikel LASTNOST KAVA VIDEN HRIBOVJE LEPEGA S SLA DO- ZNAK VEDENJA LEDOM GORENJA ^^^^^^ fteftua w —-------- J P|sATEL' POsRvAeStEL T * DOMAČE OBČUTEK ~ rf -?V6T MOŠ IME POTREBE H*** [ pf™1K . P0PITJU ___ LLfttJ ... -(VASKOl----^----------------- ODPOR. .I- I ► G'BANJE PARADIŽ t" 1 PISATELJ -1FTIII____FLEMINQ__________ PRITOK 5T. JUGOSL VISLE NA MAROG*, ROKOME- POUSKEM pEGA TAŠICA --------TELESNO PRIPA0N. . VZGOJNO ESENOV OBSEŽNO DRUŠTVO .. DELO SRED ROM N/|J2frt ___MOLDAVIJE____L-Htvu_____■ IITPM DRŽAVA SLOV V ZDA m* '»»JAKO (dr. JANEZ)____DAUE________ ---JOŽKO------IRANSKI NEM GRA- PIRNAR ANTON . NOMADI ENAKA SO- sr gsz Tssr ^ =j=? "s® PLOVOV rcwTQ v ZAL bAN _______FRANCSCO______ 11» "1 SR. KOL ŠVICA NAFTNI PRIKOPI v.STA 2SS reka v trdega N 5 ' U ROMUNIJI SIRA __ DOSEŽEK VRSTA MATEM AN°Li/°' KRIVULJE MORSCAK IN PISATELJ___L^—J—— TREBUŠA- KVoTo OKROGLA JOST RAKEV • VAS PRI cBRA ' ' KAFRIH (»orhitek- SELEN ^^^-JiUkA JESTV,NE 0V Polja po toči Pred časom je neurje s točo opustošilo koruzna in pšenična polja tudi na Gorenjskem. Najbolj je prizadelo kmete na področju Šenčurja,' Bmika in Cer-kelj, kjer jim je toča dobesedno zbila posevke v tla. Kdor je imel zavarovane, so mu že izplačali del škode, pomoč je obljubila tudi zadruga, občila pa olajšave pri davkih in nakupih gnojil in semen. Koliko od tega danes kmetje že koristijo, smo povprašali tri od najbolj prizadetih od Šenčurja do Cerkelj. t tili > Milan Zorman iz Šenčurja »Toča mi je naredila za sto starih, milijonov škode na posevkih. Zavarovalnica nam je že izplačala, vendar pa je škodo na koruzi ocenila in povrnila le 50-odstotno, čeprav je od nje ostalo kaj malo. Občina nam obljublja olajšave pri davkih. Pri kmetijskem davku imam že zaradi gradnje in nabave strojev nekaj ugodnosti, tako da bi bilo bolj ugodno, ko bi nam oprostili del prispevkov za socialo, zdravstvo ter pokojninsko in invalidsko varstvo. Zadruga nam je doslej pomagala le z nasveti. Upam, da bomo od nje dobili tudi krmilno koruzo in da nam bo regresirala gnojila in škropiva.« Anica Sajovic iz Srednje vasi pri Šenčurju »Zavarovalnine za koruzo, ki jo je pobilo skoraj do tal in smo jo morali takoj podorati, smo do bili le polovico. Baje zato, ker je zrasla šele do polovice. Toda mi smo morali vnovič kupiti koruzno seme za silažno koruzo in jo takoj posejati, pa še vedno nismo prepričani, ali je bo zraslo dovolj za zimsko krmo. Le 4 stare milijone smo dobili za nastalo škodo, živine pa je veliko v hlevu in sntf krmo iz tega denarja pokrmili * nekaj dneh. Zadruga se je hi m j pozanimala za nas, saj nam * takoj svetovala, kaj nam je ston- \ ti. Kakšne ugodnosti si lahko *j obetamo od nje, pa so se kooperanti pogovarjali sinoči na se--j stanku in mi mož še ni povedaLtJ Miha Jenko iz Praprotne Palice pri Cerkljah »Po toči smo kmetje izpolni obrazce, v koliki meri nas * prizadela toča, in na podlagi ti podatkov je občina obljubi nekaj olajšav. Upam, da nas b* deloma razbremenila prispevka' za socialno in zdravstveno za*t rovanje, vendar na to še ved* čakamo. Škodo nam je zavarovalnica sicer povrnila, a se bo kIjuč temu poznalo. Nekoliko bolje & i bilo, ko bi nam zadruga bolj po-1 magala. Slišal sem, da so v Kc-mendi dajali 40-odstoten regr* za semena, pri naši zadruiP enoti pa o tem še ni bilo b? slišati.« D. Z. Žlebii _____ --- Razvoj blejskega turizmi Bled — Strokovni delavci Integrala so v sodelovanju s posameznimi turističnimi in gostinskimi delavci na Bledu pripravili sto strani obsegajoč o študijo o tem, kako naj bi v prihodnje bil Bled in kako naj bi kar najbolje izkoristili možnosti, ki jih Bled ima. Kaj v tej študiji ugotavljajo? Osnovna ugotovitev je, da ima Bled odlične možnosti za okoli 9000 gostov. Znano je, da danes lahko sprejme le slabo polovico od tega, skrajna meja pa je navedena v tej študiji Dodatne zmogljivosti naj bi dobili najprej v preurejevanju sedanjih starih hotelov, v vilah, zasebnih sobah in z gradnjo novih hotelov, ki so že vrsto let v programu. Tako naj bi Bled do leta 2000 dobil okoli 1500 novih ležišč - takšnih, ki jih zahteva današnji gost in po katerih je danes povpraševanje. Posodobiti bo treba propagandno informativno službo. Za splošno pagando je dobro poskrbljen zdaj, manj pa je prave komer? propagande. Ni enotnega sic^j"^ enotnih komercialnih edicij, cer'jV, za vse vrste uslug. Manjka s«}^ prodajna in informativna sfc' čeprav zdaj na Bledu zaposli Sl teh službah dovolj sposobnega . , dra. Kvaliteta uslug se na Bledu dviginiti. Povečati pa je rekreacijske možnosti, med t najbolj nujna izgradnja kc teniških igrišč. Veliko pr namenili trgovini, saj ta Zakaj ne bi dali več mažnostii3J%j šim trgovskim lokalom, ki jih postavijo tudi v pritličja hot^ študiji tudi ne pozabljajo na silo, večina ugotovitev in pr pa dejansko ne pove ničesar saj se je o vseh teh pi večkrat ugotavljalo in B. Refiitev nagradne križanke z dne 1«. julU*: B^jjJ KgTSfc St^jS Sara, Anera, A tika, Al, Roner, las naris, Lee, Severa brat. exjo, miazem, car IT, Ales, TT, zel, rapir, etika, Lika Malta, krat- prejmeTan« Uport. j Prejeli smo 124 rešitev. Izžrebani bo bili: 1 vnagrado licJama 19 t Kvedrova B-l, Ljubljana, 2. nasrado <120 An) prejme Ludv« ^ la]i ^ ^ 3. nagrado (100 din) prejme Metka Piber, Bled, Alpska l-^ martinar. arest, VA. I Rešitev nagradne-praznične križanke z dne ZO. juiij p ^ Rtanj, Anja. Bard f sad, nlp, dan vstaje, odjek, amater. Sadnja, kwal,iraK, «. ^ sake. so. mrakt T Anker, OK, volja, Al, likanje, invar, ajda. Baklam, farsa, otorn JS, jovialnost, Ada, Ala, Eindhoven, kol, nn, kerala. Prejeli smo 177,re«<*v .Vrebani »obili:, i ffi prejme Anica Bizjak, StefetovaJftu S»n«ur.^o M din Bert< prejme Mimi Kramar, C. JLA ZO, irzic, j. • » nrp;me Q- Darko ? LU, Naklo 157, ostalih ttffS, Krat? Čeferin, Kranj, Krašnova 15, I^o Kumer vo p Urh Bo1l Edo Bernik, Glinškova ploščad 2, Ljubljana a ^ ^ Bistrica, Jelovška 10, Nataša f^^^Lr, Partizanska pot Jurhar, Kranj Ul. 31. divizije 54, Marjan Grajzar, 12-a, Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. ZA REŠEVALCE NAGRADNE KRIŽANKE RAZPISUJEMO DESET NAGRAD IN SICER: 1. nagrada 250 din 2. nagrada 150 din "3. nagrada 120 din 7 nagrad po 100 din a naslov: CP Gtel Rešitve pošljite do 4. avgusta 1982 do u m& pRAZNIČ- f Kranj, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj. Na kuverto nap | NA KRIŽANKA - 1. avgust.