Učiteljicam za Veliko noč. Velika noč je pred durmi, z njo pa tudi učiteljska zborovanja, ki se običajno prirejajo ob času, ko pride največ učiteljstva v Ljubljano. Vsakdo se veseli Velike noči — simbola vstajenja — zlasti že zato, ker je v najlepšem času, v večnolepi pomladi, pa tudi zato, ker pohiti tedaj k svojcem, znaneem in prijateljem. Učiteljstvo se veseli velikonočnih. p 0 6 i t n i c; veseli se pa tudi zborovanj svojcev! Saidejo se učitelji in uSiteljice kot prijatelji, vsi z istimi težnjami, z istimi interesi in s skupnimi smotri. Pri raznih učiteljskih zborovanjih se — ako že ne doženemo vselej zaželenih uspehov — vsaj razvedrimo in navdušimo za nadaljno delo, za nadaljno vztrajnost. Jaz vsaj se veselim vedno onih dni, ko zborujejo naša društva zlasti pa željno pričakujem zborovanja nDruštva slovenskih učiteljie". Nikoli pa se še nisem bolj veselila tega zborovanja kot baš letos; ne vem, ali bolj iz radovednosti, ali iz resničnih interesov? Saj pa ima letošnje zborovanje lep in velevažen predmet na dnevnem redu, namreč: Bo li možno uresničiti prekrasno idejo, ki je bila izprožena že na božičnem zborovanju? Ali bo mogoče ustanoviti lasten dom. lastno, nad vse potrebno zdravilišče? Drage tovarišice! Ojunačite se, vslanite in pristopite v naše društvo tudi one, ki ste se ga ogibale do sedaj. Pridite in pridružite se četici, ki si je postavila za sveto nalogo, delati in se boriti za skupne interese učiteljstva, skrbeti pa tudi za lastne težnje in potrebe. Jubilejsko leto je! Vsakdo se bo potrudi), proslaviti ga na katerikoli način. Tudi me moramo storiti v proslavo vladarjevega jubileja nekaj, kar nam bo v č a s t i n k 0 r i s t, kar naj bo t spomin še poznim naslednicam. Zato pa pristopile in prepričajte se 0 našem resnem delu! Možno, da potem ne boste imele več praznih izgovorov in nespametnih predsodkov 0 društvu slovenskih učiteljic. Ali bi ne bilo sramotno, ako bi zvedel svet, da je še mnogo tovarišie, ki niti po imenu ne poznajo našega društva, še več pa onih, ki ga nočejo poznati? Zdramite se tudi Šiškarice, Vrhnieanke, Šentvidčanke i. dr.! Pridite med nas, boste videle, da vam ne bo žal dveh kronic, in se vam ne bo sramovati našega društva. Da se vas oglasi prav mnogo nanovo kot članice našega društva, one pa, ki ste že članice, da poravnate Ietnino, to je moje iskreno voščilo za velikonočne praznike! Dragim kolegom pa želim, da ne sodijo našega prograraa napačno in krivično (kakor se je zgodilo že opetovano); zakaj ta ne razdružuje in tudi ne sme razdruževati koleginj od kolego?, sester od bratov, ampak ima le nalogo in dolžnost, bojevati se za skupne interese, poleg tega pa še — kdo bi nam zameril?! — tudi za lastne. J. Z.