Miklavž, Grdavz in Dušan.
Iz raja Miklavž,                    A črni Grdavž —
iz pekla Grdavž                    no, ta nima nič
odšla sta na svet.                   kot šibice tanke,
In s svetim Miklavžem          verigo in bič. so božji krilafci,
z rogatim Grdavžem            In kamor Priha]a
pa črni so škratci.                 sveti Miklavž,
deca molitev šepeče;
In sveti Miklavž,                   če pride pa mimo
glej, plašč ima rdeč,              z verigo Grdavž,
rogati Grdavž ¦—                  v strahu in grozi trepeče.
huj — jezik goreč.
Le Dušan sosedov,
Pa sveti Miklavž                    ta pedemmožic,
prenaša košaro                      se nič ne boji:
napolnjeno z mično               Grdavžu se roga,
in pisano šaro.                      Miklavžu reži...
Utva
40