ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Coxnmerlcal Priniing ol All Kindg EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Čiialelji v: CHICAGI. NEW YORKU. DETROITU. ■ploh po !n izyon Amerike VOL, XXXIX. — LETO XXXIX. CLEVELAND, ОШО, THURSDAY (ČETRTEK), FEBRUARY 23, 1956 ŠTEVILKA (NUMBER) 38 Zadnje vesti Mralo tudi daAes. Najvišja temperatura 25, najnižja 19 stopinj- V Cincinnati, Ohio, se temperatura vrti okrog ničle. Povod-nji v Washingtonu, Oregonu in v severni Califomiji ne grozijo vež. Evropa zmrzuje že 23 dni. Ni nobenega olajšanja, Mrtvih po oanašnjem poročUu je 828. ško-na poljskih pridelkih pa ne w šla v milijone, marveč v mili-Jsrde dolarjev. V Clevelandu gre za oster mr v vodstvu C.T.S. Včeraj je izsio poročilo, da bo C.T.S. uki-^ 12 avtobusnih zvez na vzhodu Clevelanda in ekspres bus na ^Padu Clevelanda. Kdo sme jati take ukinitve se sprašu-pri občini in C.T.S. v komisiji Pr^sednik Elsenhower je ^ za vrednost ene ^ijarde dolarjev urana na razpolago ameriški privatni podjet-in ameriškim zaveznikom. v naj zaene biti v službi v civihie namene. ®® j® v Washingtonu politična vest. da se je J;^°i,®wer že odločil, da kandi- predsA^ 4^^ ^gGl v javnost predse^ republikanske stran-^Hall. Tudi eden od bratov Ei-je zatrdil, da bo П;е tiskovnega urada fctehfo^rtyJenaVsa- лпћ A ^y^niee na teh govori-y„ ' fe^tko; "Meni ni o dS . "'česar znan^^ga Ka. Sv »**** Eisenhower povedal Rt^ **^^oČitey, jo bom takoj «PoročU ameriški javnosti. У ^®ntgomery, Alabama, je ® ^ Črnka dne 5. decembra ^®skega leta bila kaznovana z Omejevanje posojil aU-vprašanje inflacije Ameriške federalne oblasti se držijo principa, da naj bo kredit tudi privatnim bankam omejen. Federalna rezervna banka je izračunala, da so privatne banke v zadnjem tednu dovoljeni kredit prekoračile za $500,000,000. Federalna vlada je nadalje podčrtala svojo politiko, ki je ta, da bodo krediti privatnim bankam še nadalje omejeni. Privatne banke pa naj gledajo same, koliko posojil dajo klijentom. Z drugimi besedami, ali je podano kritje, ali ne. ni k globo, ker v avtobusu hotela iti na prostor določen ti Črnci so propagirali in izvedli bojkot prevoznega stenia v Montgomery-u. Včeraj Л stavila pod obtožbo ^ črnskih voditeljev, 73 jih je zaprtih. Za danes so k ' v Montgomery veli- dfl ? in napovedujejo, zbranih najmanj 10,000 jjjj^^v, ki pa bodo tudi javno mo- б«2!! Island, N. Y., je v tovarnah Republic Avia-jf^K* ^'®8lašena stavka. Včeraj 81» dan, to pa radi pro- ^^^ojstnega dne Washingto-v J ^anes bo vse drugače. Niso J =% stavko. Tisti, ki so za ^ko, piketirajo in zahtevajo Jj^^co piketiran ja. Družba in ti-, ; ki hočejo na delo, pa poudar-Jo pravico do dela. Družba bo, J" gre za produkcijo sestavnih ® ov Za vojaška letala, iskala pri °^Šču zapoved, da gre delav-0 za na^jnih 80 dni na delo, otem pa se vršijo pogajanja. ^ Parizu se danes predistavi J predsednik vlade Guy Mol-® • Zahteval bo od zbornice pos-da mu odobri pni delav-o socialni zakon. Mollet hoče « delavcem tri tedne plačane-^ dopnsta. To je za francosko ^lavstvo novost. Z vprašanjem posojil se je ba-vila na zadnji seji tudi britanska vlada. Državna banka v Veliki Britaniji, ki se imenuje Bank of England, je podržavljena. Za posojila privatnim bankam je zvišala obrestno mero skoraj za en odstotek. To bi pomenilo, da naj leto storijo tudi privatne banke, ko dajejo posojila, z drugimi besedami, da bodo Angleži, ki se zadolžujejo, plačevali višje obresti, zato se bodo premislili, ali posojilo vzamejo ali ne. Zunanja trgovina med Veliko Britanijo in Združenimi državami je zelo živahna, ima precej sličnosti. V Veliki Britaniji preživlja, kakor tu v Ameriki, industrija avtomobilov svojo krizo. Preveč je produkcije, prodajalci so preveč založeni z novimi avtomobili. Angleške banke so oblegane s prošnjami, da dajo posojila, tako industriji, kakor prekupčevalcem z avtomobili. Banke ta posojila odklanjajo. Kakor v Zdniženih državah, je tudi v Veliki Britaniji avtomobilska industrija omejila svojo produkcijo. V Veliki Britaniji pa pravijo, da gre za nevarno igro, če se meče delavce, posebno strokovno sposobne, iz avtomobilske industrije na cesto. V Veliki Britaniji ne poznajo brezposelnosti. Praktično je vsakdo zaposlen in se iščejo strokovne moči. če bo odpuščala avtombilska industrija, bodo odpuščeni lahko dobili novo zaposlitev, težko pa bo industriji avtomobilov dobiti te delavce nazaj, če se časi zbolj-šajo. Britanska vlada je napovedala boj inflaciji. V ta namen bo skrčila svoje izdatke in omejila kupovanje na kredit 8"i obroke; zvišala je posojilne obreka, omejila davčne olajšave za nove investicije, omejila, oziroma preložila za eno leto izdatke za nove šole, ukinila podpore producen-tom mleka in pekarnam, in enako omejila izdatke za narodno obrambo. Vsa davčna politika Velike Britanije gre za tem, da se zviša domača produkcija, toda za izvoz in ne za domač kon-sum. Angleške finance boli glava, ker se več uvaža v Anglijo, kakor pa iz Anglije izvaža. # Tajništvo za trgovino v Washingtonu je izdalo pregled o zlati rezervi. Pred tremi leti je znašala ameriška zlata rezerva $23,-300,000,000, danes $21,800,000,-000. Do te zlate rezerve pa imajo zahtevke države izvoznice v Ameriko in sicer v višini $13,-800,000,000. Praktično vzeto bi znašale ameriSke zlate rezerve le še osem milijard dolarjev. Lansko leto je šlo iz Amerike v Evropo v dolarjih $5,600,000,-000, za to vsoto so Evropejci prodali Amerikancem blaga. Toliko jim morajo Amerikanci izplačati. Evropa je dobila na darilih in na pomoči $1,700.000,000. Evropa je torej profitirala od Amerike $6,700,000,000. Amerika je prodala Evropi za $5,600,000,000 blaga, če seštejemo in odštejemo gornje vsote, vidimo, da ostane za Evropo le prebitek $1,700,000,000. Evropa je torej od Amerike profitirala. GRONCHI PRIHAJA V AMERIKO \ CWcagu je padel kot žrtev ^®jega poklica zdravnik Brano J^tein, star komaj 25 let. rl'^vniško službo je bil nastopil lanskega julija in to v Cook unty bolnišnici. Včeraj je pri-v bolnico neki 76-letni Jim o Ш ko je Epstein ravno tele-® ga je Go napadel z nožem PTPsa in v spodnij del telesa, ^^nik Epstein je nekaj minnt Prvi državni poglavar Italije, predsednik republike Italije Giovanni Gronehi je na poti v Ameriko. Gronchi bo v Washingtonu dva dni gost Bele hiše. O njem se trdi, da ne bo vsemu prikimal, kar mu bodo predlagali v Washingtonu. Gronchi se jezi nad tem, da razne države, ki so članice Severno atlantske zveze, niso po vprašane, kaj one mislijo, marveč morajo sprejeti, kar jim diktira Washington. Osebnost Giovanni Gronchia je zanimiva. V Ameriki bo pokazal, da je tudi Italijan, ki skrbi za Italijane v tujini. Iz Waehing-tona bo odšel v ameriška mesta, kjer so Italijani gosto naseljeni in to v New York, Detroit in v San Francisco. Sploh se bo med Italijani v Ameriki mudil polnih 14 dni in bo odšel iz Amerike šele 14. marca. Giovanni Gronchi je star 68 let. Dokončal je bil univerzo v Pizi, se udeležil prve svetovne vojne in je bil tudi odlikovan. Gronchi je eden od ustanoviteljev bivše italijanske ljudske stranke, sedanje krščanske de mokratske stranke. Gronchi velja za levičarja v krščanski de- mokratski stranki. Isti Gronchi je leta 1922 pomagal Mussolini-ju, da je prišel na vlado, in se vozi v vlaku, ki ga je bil naročil Mussolini za sebe in je stal v dolarski valuti $500,000. Je pa šel v drugi svetovni vojni v italijansko osvobodilno vojno, torej zoper Mussolinija, bil minister v povojnih italijanskih vladah, nazadnje predsednik spodnje zbornice, odkoder je šel v predsedstvo republike. Za predsednika republike Italije je bil s podporo komunistov izvoljen lanskega aprila. zatem izdihnil. Ubijalec Jbn Go je tožil zdravnika Epsteina, da mu ni hotel dati zdravil, ki bi mu bila olajšala velike notranje bole čine. Zaroka Mr. in Mrs- Anton Meznarsic iz 6409 St. Clair Ave. sporočata, da eta se zaročila njiju hčerka Leona in Donald Brunswick, sin Mr. in Mrs. August Brunswick, 820 Hoover Rd. Zaročenec je graduiral iz John Carrol univerze. čestitamo! Na operaciji V St. John's bolnišnici se na haja Mrs. Mary Kljun iz 3548 W. 61 St., ki se bo morala pod vreči težki operaciji. Nahaja se v sobi št. 309 in prijatelji jo lahko obiščejo. V isti bolnišnici je srečno prestala težko operacijo Mrs. Mike Bizaj. Prijatelji jo lahko obiščejo. Obema želimo, da bi ee kmalu vrnili zdravi na svoj dom. KAPITAL SI ZNA VEDNO POMAGATI Vlagamo davčne prijave osebnih dohodkov. Nekateri bodo doplačali, nekateri bodo dobili nekaj nazaj. Ko gre za delavca, ali stalnega nameščenca, uradnika, si prvi ali dru^ po ameriškem davčnem sistemu pač ne more pomagati. Njemu se odtrga pri izplačilu zaslužka če premalo, doplača, če preveč, dobi nazaj. V davčnih prijavah tudi navajamo, kaj naj se vzame v poštev, ko so končno izračuna letni davek. Imamo davčno lestvico, da se plača od višjih dohodkov več, kakor pa od nižjih. Razni ravnatelj po podjetjih so zastopniki kapitala. Imajo visoke plače in morajo plačati visok davek. Precej se jim odtrga. Kapitalistične družbe so prišle v zagato. V Ameriki se pojavljajo slučaji, da razni ravnatelji in podravnate-Iji z visokimi plačami nekaj nahranijo, pa gredo potem sami v "business," tam pa že znajo znajti postavke, ki se pri plačevanju davka morajo upoštevati. Na drugi strani pa je vsem vrstam industrije na tem, da ne izgubijo sposobnih ravnateljev in podravnateljev. Znašli so razne trike, ki pa morajo držati tudi pred davkarijo. Prava plača, ki jo preje-m^ta ravnatel jali pod ravna/, telj, je postala le navidezna. Industrijske družbe so dale na stran toliko in toliko delnic, katere da sta ravnatelj in podravnatelj že plačala, uživala pa jih bosta, ko bosta šla v pokoj. Ali pa postaneta ravnatelj in podravnatelj lastnika delnic. Ali pa se izda navidezna plača, pa industrijska družba s posebno pogodbo ravnatelju ali podravnatelju garantira, da bo takrat, ko bo šel v pokoj, dobival visoke tisoče mesečnih prejemkov, češ, da bo takrat, svetovalec družbe, Itar bi bilo družbi dobrodošlo, ker ima pač velike skušnje. Teh nasvetov seveda družba ne bo potrebovala. Staro pravilo, da kapital v katerikoli obliki že najde posebne kanale, da mu ni treba plačati v korist splošni blaginji, se tudi v tem primeru uveljavlja. Iz stare domovine K svojemu možu, Frank Ka-stelic na 990 E. 63 St. je v torek dospela iz Dednega dola, pošta Višnja gora, Marija Kastelic. Iz Zagreba je odpotovala z letalom v ponedeljek in v Cleveland je dospela v torek popoldne ob dveh. Potovala je s posredovanjem tvrdke August Kollander. Dobrodošla! Pobiranje asesmenta Ker bo v soboto, 25. februarja, bodo tajniki društev, ki zborujejo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., pobirali asesment v petek, 24. feb. v spodnji dvorani, članstvo se opozarja, da to upošteva in pravočasno plača svoj asesment pri društvih. Seja čitalnice V nedeljo popoldne o6 dveh se vrši redna seja čitalnice Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Vabi se vse čitalničarje in društvene zastopnike, da se je gotovo udeleže. Ob zaključku občnega zbora ruske komunistične stranke "PA TEKMUJMO!"-HRUŠČEV; SVET BO POSTAL KOMUNISTIČEN! Ruska komunistična stranka je končala svoj dvajseti zbor. Zadnji občni zbor je bil važen, ker je proglasil kolektivno vodstvo, ne pa diktature enega moža; ker je napovedal, da bo atomska energija v službi civilne produkcije izrinila kapitalizem in socializirala svet. Ker je napovedal, da moderni komunizem ne veruje, da bi moralo priti do socializma samo potom krvavega obračuna, marveč do njega utegne priti tudi mirnim naravnim potom. Občni zbor ruske komunistič-"* -- ne stranke je bil otvoril glavni tajnik Nikita Hruščev, zaključil pa ga je predsednik vlade Nikolaj Bulganin. Nova ruska zunanja politika je važna. Sovjetska zveza hoče zboljšati svoje odnošaje z Združenimi državami, z Veliko Britanijo in Francijo. Sovjetska zveza hoče v svoj krog ne samo komunistov, marveč tudi socialiste in nevtralce. Pri tem je glede Jugoslavije bila zanimiva izjava Nikite Hru-ščeva, ko je druge komunistične države povabil, naj bodo zveze s Sovjetsko zvezo bratske, o Jugoslaviji pa je izjavil, da Sovjetska zvza išče z jugoslovanskim ljudstvom "bratske zveze." Torej ne izrecno z jugoslovansko vlado, marveč naravnost z jugoslovanskim ljudstvom. Nekateri kritiki ruske zunanje politike so ta povdarek Hrušče« va na prijateljstvo z jugoslovanskim ljudstvom tolmačili tako, da bi se v Jugoslaviji ponovilo, kar je skušal leta 1948 pokojni Josip Stalin, da če bi Tito kot predsednik Jugoslavije in vlade odvračal prijateljsko roko iz Moskve, bi se Sovjetska zveza obrnila naravnost na jugoslovansko ljudstvo. Finska je soseda Sovjetske zveze. Je republika in je bil za predsednika republike izvoljen pri zadnjih volitvah dr. Urno Kekkonen. Kekkonen ima v Finski politično isto vlogo, kot jo je imel v republiki Guatemala v Srednji Ameriki, polkovnik Jaco-bo Arbenz. Arbenz sam se ni v Guatemali nikoli smatral za komunista, komunistična stranka pa ga je podpirala. Arbenz je bil leta 1954 pregnan iz Guatemale in je sedaj v Pragi, povabljen pa v Moskvo. Kekkonen ni komunist, za predsednika finske republike pa je bil izvoljen s podporo komunistov. Tudi zagovarja prijateljske zveze s Sovjetsko zvezo. * V Washingtonu gredo razprave o vojaški moči Sovjetske zveze in Združenih držav, svoja ločena pota. Senator Symington, ki je bil pod Trumanom tajnika za letalstvo in ki se stalno zavzema za kredite za čim močnejše ame riško vojno letalstvo, je pesimističen. Trdi, da so komunisti na kopnem in v podmornicah močnejši od Združenih držav, če je ameriško vojno letalstvo še močnejše nad ruskim, bo tudi to nad-moč izgubilo. Nasprotno je sedanji tajnik za letalstvo Quarles prepričan, da Združene države še vedno razpolagajo z letalsko silo, ki je najmočnejša na svetu in kakršne ne more postaviti nobena druga država. Quarles pa je priznal, da je rusko vojno letalstvo po kvantiteti, torej po številu, močnejše od ameriškega, ameriško pa je boljše po kakovosti. Quarles je nadalje priznal, da se tudi kvaliteta ruskega letalstva spopolnju-je. Bitka za kredite, da se izdela čim več raket, ki bodo letele avtomatično iz kontinenta v tuj kontinent in avtomatično spuščale atomske bombe, ki jih bodo s seboj nosile, se enako nadaljuje. Zahtevani krediti so visoki. Nezaposlenost bo rastla? v Ameriki je treba ustvariti vsako minuto vsakega delovnega dne in to nepretrgoma v bodočih desetih letih, novo službeno mesto, če naj se ohrani današnji standard življenja. V letu 1956 bo iskalo zaposlitve najmanj 800,000 novih delavcev, morda celo en milijon. Prišteti je treba še 200,000 takih, ki so ali sami farmarji, ali pa soi delali na farmah, pa sedaj spričo farmarske krize raje iščejo zaposlitve v mestih, v prvi vrsti v industrijah. (Naši prijatelji bodo slednje potrdili, ker so na mestu, kjer delajo, pri mnogih podjetjih lahko opazili, da je prišlo v zadnjem času v Cleveland mnogo manjših farmarjev, recimo iz Penneylvanie, Zapadne Virginije, tudi iz Severne Caroline, ker kot mali ali srednji kmetje pač nimajo zaslužka. Nekateri so zelo odločeni, da ostanejo na delu v industriji radi pokojnine Social Security.) To sliko nam predstavlja federalno tajništvo za delo. je bila iz vasi Podpeč, fara Pre-serje. Pokojnica zapušča tri hčere, Mrs. Frances Karish na 1271 E. 61 St., Mrs. Mary Končan, obe v Clevelandu, in Mrs. Caroline Podlesny v Detroitu, v starem kraju pa dva sinova, Martina in Gašperja, 14 vnukov in 23 pra-vnukov. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vne-bovzete ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary. * ELIZABETH CHILCO Za posledicami poškodb, ki jih je dobila v avtni nezgodi, je umrla v torek zvečer v Summit County bolnišnici v Cuyahoga Falls, Elizabeth Chilco, rojena Palco, stara 66 let. Stanovala je na 6719 Bonna Ave. Tu zapušča pet otrok; John, George, Mrs. Helen Suhadolnik, Mrs. Ann Duncan in Andrew, 12 vnukov in sestro Mrs. Julie Dragan, v West Virginiji pa štiri sestre in dva brata. Truplo bo na mrtvaškem odru v Za-krajškovem pogrebnem zavodu danes od 3. do 10. zvečer in v petek od 11. dopoldne do 3. popoldne nakar bo odpremljeno v Bluefield, W. Va., za pokop na ondotno pokopališče. EDWAKD ALAN SKERBEC Včeraj zjutraj je umrl v Gal-lipoUs, O., Edward Alan Sker-bec, osemletni sinček Mr. in Mrs. Edward Skerbec iz 4926 Donald Rd., Richmond, O. Pogreb oskrbuje Zakrajškov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri. * JOHN KASTELIC Po dolgi in mučni bolezni je umrl v torek v Toledo, Ohio, John Kastelic (Costell), star 68 let. Doma je bil iz Matenje vasi, fara Slavina pri Postojni, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. Dolgo let je delal pri C & O železnici. V Toledu zapušča soprogo Jennie, rojena Stavanja, doma iz Nadanje selo, in osem odraslih otrok ter brata Štefana, v Maple Heights, O., brata Louis, v starem kraju pa sestro Fani Erbag-lio in več ožjih sorodnikov. Pogreb se vrši v petek zjutraj po cerkvenih obredih na pokopališče v Toledu. WILLIAM BENEDICT Včeraj popoldne je preminil na svojemu domu William Benedict, star 46 let, stanujoč na 1121 E. 143 St. Rojen je bil v Thomas, W. Va. Delal je 25 let kot pismonoša ter je bil veteran zadnje vojne. Bil je član Ame riške legije. Oče mu je umrl leta 1918. Tukaj zapušča mater Rose, rojena Znebel, doma iz Markov-ščine pri Sežanu, brata Henry, dve sestri, Rose in Mrs. Mary Zedell ter več sorodnikov. Pogreb ee vrši v soboto popoldne ob 1. uri iz pogrebnega zavoda Jo seph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., na Lake View pokopališče # AAIELIA BEBOL Iz Detroita, Mich., je bilo sno-či prepeljano v Cleveland truplo Amelije Rebol. Stara je bila 98 let in je stanovala na 1780 New Forest Rd., Detroit, Mich. Doma Kava je dražja Veletrgovine s kavo v New Yorku so najavile zvišanje cene kavi na debelo. Cena je poskočila za štiri cente pri funtu. Posledice bodo tudi višje cene kavi v prodaji na drobno. Kaj je ozadje? Zaloge kave so velike. Cena kavi bi morala iti navzdol. Glavne zaloge kave so v Braziliji. Ta kava je prvovrstna. So pa države Columbia, Mehika in druge republike v Srednji Ameriki, ki prideljujejo drugovrstno kavo, ki pa je ni dovolj na zalogi. Na kavinih nasadih so imeli poplave, letina je torej bila slaba. Cena tej kavi je hitro narastla, ve-letrgovci s kavo, ki so sicer držali kavo iz Brazilije in kavo iz drugih držav ločeno, so izrabili položaj ter začeli operirati s tem, da so zaloge kave povsod pomanjkljive. Zmešali so prvovrstno in drugovrstno kavo, to pa kot pesek v oči javnosti. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 6231 St, Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week ih July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu In izven mesta): For One Year — (Za eno leto)_______________ For Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece) -$10.00 _ 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year — (Za eno leto) _____ For Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece) -$12.00 _ 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 SPOZNANJE! (2) Nam. je površno znana komisija za atomsko energijo. Ta komisija je velik delodajalec, je pa tudi velik gospodar, ki razpolaga z ogromnim premoženjem. Ce vzamemo velike ameriške kapitalistične in zavarovalne družbe in če se ustavimo pri največjih, vidimo, da znaša njihovo premoženje 10 do 12 milijard dolarjev. Teh je seveda zelo malo in jih lahko seštejemo na prste ene roke. V Ameriki pa so veliki delodajalci, ki imajo ogromen gospodarski vpliv. Na sto tisoče delavstva ali uradništva, na sto tisoče zavarovancev ali delničarjev! Njihov vpliv pa ni omejen samo na Ameriko, ker imajo ti gigantje svoje podružnice tudi izven Amerike. Amerika je vtaknila v vse, kar spada pod komisijo za atomsko energijo, čez težkih 12 milijard dolarjev. Amerika ima razvito atomsko energijo, katero ponuja tudi ostalemu svetu. Do sedaj seje atomska energija uporabila v glavnem v obrambne namene, seveda če bo treba, tudi napadalne; misli se pa na atomsko energijo v civilni službi. Pa vzemimo samo atomsko ćnergijo za vojne namene! Gre za nove ladjedelnice, ker se atomska energija rabi za pogon, recimo podmornic. Gre za atomske bombe, te se nekje izdelujejo in najbrže tovarne ne bodo samo na industrijskem ameriškem severovzhodu. Gre za atomsko topništvo, a v zadnjem času vzbuja javno zanimanje vprašanje atomskih raket, ki bodo švigale iz kontinenta v kontinent, nosile s seboj atomsko bombo in jo odvrgle, kjer bo aparat pokazal. Tudi te rakete se nekje izdelujejo in zopet najbrže ne v znanem ameriškem industrijskem središču, marveč nekod drugod, vse skupaj pa še posebej pod varstvom, močno zastraženo. Staro ameriško farmarstvo bi ne bilo tako mogočen produkcijski činitelj, ki bi metal na trg vsega preveč, če bi ne bilo novih farmarjev, novih farm, te pa so nastale potom namakanja iz bivših puščav. Sploh pa—koliko zanimanja za svoječasno zaostali ameriški jug, ameriško sredino, ameriški zapad! Ko se pečamo s temi gospodarskimi in družabnimi novostmi , v naši Ameriki, nam gre tudi za Slovence v Ameriki. Mi priznamo, da je prvi rod že ustaljen, da je dogaral, da ne bo več kaka lastovka selivka. Kjer je sedaj obstal, tam tudi ostane, razen, da bo veliko število takih, katerim se bo zaželelo, da bodo zasluženo pokojnino uživali ali v Floridi, ali v Calif orni j i, na vsak način nekje v večnem naravnem soncu. Pri tem priznamo, da gre v vseh slučajih tudi za izjeme. V Ameriki pa že obstoja drugi, če ne že tretji slovenski rod. Pri teh rodovih tudi brez nadaljnega realno gledano v oči življenja, priznamo, da je postal popolnoma ameriški, da ni več kak prvoboritelj za ohranitev materinega slovenskega jezika. Družinske vezi pa še obstojajo in si med seboj dopisujemo, ali pa se obiskujemo. Ta drugi ali tretji rod pa se gotovo orientira po novih razmerah v Ameriki. Novo spoznanje v novih časih! Vzemimo zopet bivšo puščavo Arizono. Ce se v njej nastaniš, boš živel 85 odstotkov življenja v soncu. Ena prednost! Toda gre za zaslužek, za kruh. Arizona je ležišče urana. Uran je danes še vedno neka tajnost, to pa morajo priznati, da je uran v Arizoni močna industrija, ki zaposljuje veliko ljudi. Arizona daje Ameriki 45 odstotkov domačega bakra in je ta industrija toliko napredovala, da ga bo v tem letu dala več kakor polovico! Kaj pa to pomeni, če ima trgovska zbornica v mestu Tucsonu čez 20,000 prošenj od strani strokovno izvežbanih moči iz ostalih krajev Amerike? Pomeni to, da je ravno Tucson središče- tovarn, ki izdelujejo atomske rakete, pomeni, da Se v Arizoni razvija novo gospodarsko življenje, da je tam mnogo rudnikov, industrija v silnem razmahu, kjer je začelo samo od leta 1948 dalje delo 180 novih industrij, da tam rastejo naselja in mesta kot gobe po dežju, da se z namakanjem puščav te spreminjajo v rodna in je bombaž iz Arizone važen faktor v ameriškem farmarstvu. Nekaj vzgledov našega novega spoznanja, ki pa gotovo vlečejo! ' L. Č. Fotografiranje želodca od znotraj želodec je zelo občutljiv organ. Trditev, da ima srce manj opraviti z razpoloženjem, kakor želodec, v glavnem drži. Skrbi in težave čutijo mnogi ljudje najprej na želodcu: Želodec je celo tako občutljiv, da ne sprejme nobene jedi, če je človek potrt, žalosten ali obupan, želodec tudi močno reagira na razne občutke. Že duh jedi lahko vpliva nanj enako kakor okus. Želodec začne izločati sok že, če človek duha jed. Mnoge gospodinje, ki morajo po več ur stati pri štedilniku in kuhati, često trdijo, da jim jed ne diši že mnogo prej, preden je pripravljena. Vse to je treba pripisati želodcu. Tudi na bolezni želodec zelo močno reagira, človek je večkrat bolan, tudi' če zdravnik ne more ugotoviti na njem nobene bolezni. Celo rentgenski posnetki in pogled v želodec z gastro-skopom često ne morejo pravočasno diagnosticirati znakov bolezni. Prizadevanje, da bi rešili žrtve raka na želodcu, se je doslej često izjalovilo, ker so novotvore v času, ko jih je zdravnik ugotovil, že zdavnaj dosebla stadij, ko bolniku ni več moč pomagati. Zdaj pa je ameriški zdravnik in raziskovalec dr. M. Rehfuz na svoji kliniki v Philadelphiji skupaj s sodelavci izdelal novo želodčno kamero, gastrophotor, s katero lahko fotografira brez sleherne zameglitvi približno v 30 sekundah ves želodec. Ga- strophotor visi na kakih 8 mm debeli želodčni gumijasti cevi. Kamera ima obliko cevke s premerom 11 mm, dolga pa je 5 cm. Bolnik mora želodčno kamero požreti. Majčken aparat je sestavljen iz dveh delov, spodnje in zgornje kamere. Med njima je drobna žarnica, ki daje 20,000 svečno modrikasto belo svetlobo. Žarnico zdravnik avtomatično regulira. Njena toplota je tako neznatna, da želodcu ni nevarna. V vsaki kameri so po štirje barvni filmi, stoječi medsebojno pravokotno. Vsak film je za dva posnetka tako, da dobi zdravnik v 120tinki sekunde 16 posnetkov, na katerih je videti vso notranjo površino želodca. V 30 sekundah je fotografiranje želodca končano. S tem novim fototehničnim postopkom je moč baje ugotoviti raka na želodcu še preden ga zdravnik opazi na rentgenskih ploščah. Nova želodčna kamera jasno pokaže tudi polipe in druge tvorbe, ki jih na rentgenskih ploščah sploh ni videti. Celo želodčno vnetje, ki je često prvi znak čirov, je moč zdaj fotografsko posneti. Če pa so posnetki z želodčno kamero brez slehernih zatemnitev in znakov, je želodec docela zdrav, tudi če se bolnik pritožuje, da čuti v njem bolečine. V takšnih primerih zdravnik takoj ve, da je treba iskati vzroke bolečin zunaj želodca. Japonska išče pot do Azije Japonski zunanji minister Mamoru Šigemicu je pred nedavnim izjavil, da bo zunanja politika Japonske v tem letu v glavnem usmerjena na Azijo. Naloga japonskih diplomatskih predstavnikov bo razvijati gospodarske in" kulture zveze ter pospešiti ureditev vojnih reparacij. Tokijski časopisi zahtevajo spremembo japonske politike v Aziji. Pogajanja o vojnih reparacijah s Filipini in Indonezijo počivajo že štiri leta, zbližan je z LR Kitajsko je na mrtvi točki in vse kaže, da se Japonska glede Azije zgleduje po Združenih državah Amerike . . . Ko so sivolasega japonskega liberalca Yukia Ozakija, ki je sedel v parlamentu od dneva njegove ustanovitve, vprašali leta 1946, kako dolgo bo trajalo, da bo Japonska postala "demokracija," je ta odgovoril: "Če bodo Američani vztrajali, bodo morda videli prve uspehe v 60 letih, v 100 letih pa bodo lahko presodili, če je bil njihov eksperiment uspešen. Dvomim pa, da bi Američani vztrajali 100 let." Američani niso vztrajali 100 let, še 60 let ne. Od tistega dne, ko je general MacArthur priletel na letališče Atsuki 1945, do 28. aprila 1952—ko so Japonci dobili svojo nacionalno suverenost nazaj—je preteklo približno 80 mesecev. V prvem valu osvobodilnega navdušenja in jeze nad Japonci so Američani izvedli precej naprednih reform. Med drugim so—vsaj na papirju—emancipirali ženske, uzakonili sindikate in skušali japonski način življenja prekvasiti s svojim pojmovanjem demokracije, kar je pravzaprav tudi ostalo na papirju. Naposled so Japoncem tudi dali novo ustavo in v njej člen 9, ob katerem lahko premišljujemo o eni izmed največjih ironij našega časa. Zakaj člen 9 nove japonske ustave postavlja vojno izven zakona. Dokler bo ta člen ostal v veljavi, je ponovna oborožitev Japonske nezakonita. Za vsako spremembo ustave pa je potrebna dvotretjinska večina v parlamentu, in te demokratska stranka predsednika vlade Ha-tojame in liberalna stranka na lanskih volitvah nista dobili. Levi in desni socialisti so namreč skupaj dobili 156 sedežev, kar je nekaj več kot ena tretjina skupnega, števila 467 sedežev. Socialiste so v boju za ohranitev člena 9 podprli še štirje kmečko-delavski poslanci in dva komunista. In odtod ironija: čim bolj na levo gremo, tem večja je odločnost ohraniti Mac-Arthurjevo ustavo. Poznavalci japonskih razmer pravijo, da je nesmisleno ugibati, koliko se je Japonske "prijela" amerišlia okupacija. Pravijo, da je Japonska predvsem azijska dižava. In to nenavadna država. Na področju, ki je manjše od poldruge Jugoslavije, živi po zadnjem štetju 88 milijonov ljudi. Samo 17'/o celotne površine je orne zemlje in se ta je do skrajnosti obdelana. Problem, ki zadeva vsako stranko in vsakega Japonca, je v tem, če bo današnja Japonska, ki je izgubila bogate kmetijske površine v Mandžuriji in na Formozi, lahko gospodarsko uspevala v dal;^ šem razdobju. Zmotno bi bilo misliti, da japonsko ljudstvo misli na revanžo ali nove vojaške pustolovščine. Socialisti so dobili toUko glasov predvsem zato, ker so proti odpravi člena 9. In Hatojama je zmagal predvsem zato, ker je v predvolilni kampanji precej jasno namigoval, da bo dosegel pobotanje s Kitajsko in začel z njo trgovino. Naj bo današnja Japonska še tako močno vezana na Ameriko, je vendarle azijska država, če hoče obstati, mora trgovati predvsem z azijskimi državami in si spet pridobiti njihovo zaupanje. Zato ni naldjučje, če je bila japonska delegacija na azij-sko-afriški delegaciji v Bandun-gu sestavljena skoraj izključno iz gospodarstvenikov, ki so se zanimali samo za trgovinska vprašanja in skoraj nič za politiko. Ni naključje, če je Japonska lani .obnovila trgovinski sporazum s Kitajsko, čeprav so najbolj dobičkanosni artikli v strukturi izvoza še vedno na seznamu strateškega embarga, ki ga zahtevajo ZDA. Ni naključje, če so se japonski diplomati na mirovnih pogajanjih s Sovjetsko zvezo v Londonu doslej vseskozi trudili, da bi dobili pravico do ribarjenja v sovjetskih vodah in tako podprli domačo ribiško industrijo ter pomagali rešiti problem prehrane. To so najrealnejša dejstva današnje Japonske, ker zadevajo japonske želodce. Skratka, kakor Velika Britanija, japonsko otočje nima zadostnih izvorov, da bi prehrani-lo svoje številno prebivalstvo. Blagostanje države je odvisno od aktivne zunanje trgovine, ker uvoz lahko plačajo samo z dohodki od vidnega ali nevidnega izvoza. Obseg japonskega izvoza, ki je med leti 1948 in 1954 sicer šestkratno narastel, je ostal kljub temu še pod polovico predvojnega izvoza. Obseg uvoza pa znese približno 75% predvojnega. Zmanjšanje obsega izvoza v primerjavi s predvojnimi leti, je predvsem posledica dveh činiteljev. Trgovina z LR Kitajsko, ki je v letih 1934-36 absorbirala 17 % vsega japonskega izvoza, je leta 1954 znašala pičel 1 odstotek. Po drugi svetovni vojni je bilo čutiti vedno hujšo konkurenco v izmenjavi blaga, predvsem v tekstilnem blagu in drv^ih artiklih "široke" potrošnje, ki so prej sestavljali glavni odstotek japonskega izvoza. Iz tega začaranega kroga Japonska še ni našla izhoda. Embargo strateškega blaga v "rdeče" države velja tudi za Japonsko, -toda nezadostna ameriška pomoč ne more večno odlagati dne, ko bodo ekonomske nujnosti podrle vse politične pregrade.—Američani sicer kažejo Japonski Jugovzhodno Azijo, toda trg je tam prenasi-čen, pa tudi Japoncem tam še niso odpustili. Ta pritisk je postal tako močan, da je celo ameriški senator George dal izjavo, v kateri megleno predlaga, da bi Japonska povečala trgovino s Kitajsko, ker bo sicer prišlo do boja na nož med japonskimi in ameriškimi izvozniki. Toda razgovori, ki jih je japonski zunanji minister Šigemicu imel lani septembra v Wash-ingtonu z Dullesom, so pokazali, da ZDA še niso pripravljene popustiti. Poudariti je treba, da so Šigemicuja v Washingtonu silno hladno sprejeli in da je njegova pot vzbudila na Japonskem viharne polemike in nezadovoljstvo. Glavni namen njegovega obiska je bil doseči, da bi Japonska spet dobila polno svobodo akcije, ne da bi hkrati kompromitirala prijateljstva z Združenimi državami. Razgovori so se sukali okrog gospodarskih, vojaških in diplomatskih vprašanj. Pri gospodarskih vprašanjih je Šigemicu seveda načel trgovino s Kitajsko in ukinitev embarga. Na to ni dobil zadovoljivega odgovora. Toda bolj kot gospodarski problemi je vihar na Japonskem sprožila vojaška plat razgovorov. Iz komunikeja bi se dalo namr eč razbrati, da bi novo japonsko vojsko utegnili uporabiti izven japonskih meja. Drugi spet trdijo, da Šigemicu ni šel tako daleč, pač pa je obljubil pospešitev oboroževanja po nekem vladnem načrtu. Američani naj bi imeli, zdaj v mislih sklenitev novega varnosti^ega pakta z Japonsko ali pa upajo, da bo prišlo do rezvije MacArthurjeve ustave, predvsem člena 9, tako da bi Japonsko lahko vtaknili v Obi-ambni pakt Jugovzhodne Azije SEATO. Toda Japoncem to ne diši. Reakcija japonskega javnega mnenja očitno kaže na to, da Japoncem ni nič drugega mar, kot da bi svoje gospodarstvo postavili na noge. Prihod ameriških atomskih bombnikov so nedavno sprejeli z odkritim nezadovoljstvom. Prav s takim nezadovoljstvom gledajo na ameriške vojaške baze na svojem ozemlju, ki so lahko ostale zaradi določil japonsko-anieriške-ga varnostnega sporazuma. Toda najhujše nezadovoljstvo je pred kratkim povzročila novica, (Dalje na 3. strani) POMAGAJTE POTREBNIM POTOM RDEČEGA KRIŽA Letošnja kampanja Cleve-landskega Rdečega križa se v Clevelandu vrši od 5. do 19. marca, in sicer v istem času ko bo Ameriški narodni rdeči križ obhajal 75-letnico obstoja. Rdeči križ se je ustanovilo v svrho pomoči potrebnim, ki jih zadene nesreča ene ali druge vrste. Letos je bilo najslabše leto z ozirom na vremenske neprilike in povodnji v zadnji 75 letih. Od julija 1955 je Rdeči križ nakazal pomoči za relifna dela za več kot $27,000,000 v vzhod- nih državah in na zapadni obali, kjer so utrpeli največjo škodo vsled poplav. Ne samo, da je Rdeči križ porabil milijone dolarjev več za poplavljence, so se stroški in potrebe tudi v drugih ozirih povišale in naravno pričakuje glavni stan Rdečega križa, da bo ljudstvo povišalo svoje prispevke, da se doseže zastavljeni cilj. V Clevelandu je Rdeči križ postavil cilj $1,42,741, ali za 10 odstotkov več kot pa se je nabralo lansko sleto. Pokvarjena mladina Porota v Wheelingu, W. Va., ima soditi o krivdi ali nekrivdi 14 letnih dvojčkov Tommya in Josepha Williamsa. Tommy in Joseph sta pod obtožbo, da sta do smrti pobila devetletnega dečka Davida Powella. Powell je po okolici prodajal vstopnice za prireditev svojega ekavtskega kluba. Kaj je ozadje, da sta se brata Williams znesla nad Davidom, javnosti ni znano, ker gre pač za tri nedoletnike. Oba ubijalca ah morilca sta posečala šolo. Od porote bo odvisno, ali ju spozna knVe umora brez priporočila milostno sodbo. V tem slučaju bi šla, četudi mladoletna, po zakonu v smrt na električnem stolu. Zločin sam na sebi je gnusen, in zopet kaže na mladino, o kateri pra\dmo, da je pokvarjena, da iz njenih vrst izhajajo mladinski zločinci. Zločin se je izvršil dne 9. februarja, aretacija obeh zločincev pa 11. februarja. Dečka Williams vztrajata, da sta nedolžna. Grehi so odpuščeni! Nemec Kurt Goebell je služil v bivši vojski Adolfa Hitlerja. V ^dnji vojni je bil stotnik v nemški mornarici. Kurt Goebell je sodeloval pri umoru sedmih ameriških letalcev, ki so v zadnji sve,-vojni padli v nemško ujetništvo. Najprvo je bil obsojen na smrt, nato na dosmrtno ječo, se-ga je zavezniška komisija pomilostila. Kurt Goebell, ki je star 59 let, je šel iz ječe na svobodo. Za zunanji svet se je izreklo, da je bil pogojno izpuščen. Vlada v Bonnu je pri tej priliki objavila sporazum z zavezniki, na podlagi katerega bo večina nemških vojnih zločincev izpuščena iz zaporov. Kdo naj gre k vojakom Izšel je nov vojaški pravilnik, kako bodo klicali nabornike k vojakom, Najprvo bodo prišli v po-štev tisti, ki so dopolnili 19. leto, pa še niso stari 26 let in ki niso družinski očetje. V tej skupini od 19. do 26. leta pa bodo starejši klicani pred mlajšimi. Tako se bo zgodilo, da mladina na primer med 19 in 20 leti ne bo klicana, razen v slučaju vojne. Ameriške oblasti računajo, da je v skupini od 19. do izpolnjenega 25. leta 1,300,000 fantov, ki niso očetje; več kot polovica od teh pa je takih, ki 8g stari od 21 dg 25 let in ki pridejo prvi na vrsto. Na mesec jih kUčejo od 6,000 do 16,-000 in je malo verjetnosti, da bi manj kot 21 let. Povprečno so rekruti stari okrog 23 let. Tisti seveda, ki še niso dopolnili 26. leta, pa so očetje, ali tisti, ki so stari več kot 26 let, nimajo skrbeti da bi bili poklicani k voja-bili pokhcani tisti, ki so stari kom. Za boljši ruski standard! Za rusko družabno življenje je važno, kar je sklenil občni zbor ruske komunistične stranke in to je: Sovjetski delavec mora delati na teden 48 ur, v bodoče bo delal samo 42 ur. V času od leta 1956_1960 bodo sovjetski državljani imeli trikrat toliko živil in oblačil na razpolago kot so jih imeli leta 1950. Vodstvo komunistične stranke je tudi napovedalo, da bo veČ svobode govora, združevanja in tiska, in da bodo uvedli sistem porote. (Vsekakor nova revolucija v sovjetski revoluciji, pod pogojem seveda, da se bodo obljube izpolnile.) drobne iz kanade V kanadski industriji je zaposlenih 4,703,000 delavcev, to po podatkih federalnega urada 2a delo. To pomeni padec za 5o,-000 v primeri z začetkom lanskega ' leta. Na zdravstvenem polju se je tudi Kanada v letu 1955 borila zoper polio. Kanadski otroci so dobiU Ž3 drugo cepljenja zoper polio in zdravstvena oblast pravi, da je bila v Kanadi le ena četrtina bolnikov od števila, katere je sicer poho redno obiskoval. Kanadske zdravstvene oblasti pripisujejo novemu cepivu zoper polio odličen uspeh. BR20V0ZNA LETALA Gre za veliko tekmo med Veliko Britanijo in Združenimi državami. Zdi se, da bodo v tej tekmi zmagale Združene države. Brzo-vozna potniška letala so naročila v Ameriki celo britanske letalske družbe, poleg njih francoske in druge. Ameriška industrija letal ima naročil za preko milijarde dolarjev. OHIJCI so SAMI KRIVI Cestno nadzorstvo za državo Ohio je bilo objavilo, kakor smo že poročali, da je bilo lanskega leta na ohijskih cestah 2,067 ljudi ubitih, 7,844 pa ranjenih. Materialna škoda je bila ocenjena na $50,900,000. UNAKOPRAVNOST BTRAN a lemlja se z nami premika (Odlomek iz romana) Godba je igrala na vso moč ^ 86 je počasi po cesti bližala gostilni. Prvi ljudje so že prihajali mimo. Pred gostilno se je ustavila gruča ravenskih fantov, nekdo je že prijel za kljuko иа vratih, ki so se čez čas odprla. Vstopilo je nekaj fantov, ki so pri odprtih vratih čakali, da sprevod mladežencev pride ^^0"—Po kolniku so tekali otročja in se tudi ustavljali pred gostilno kakor vsi drugi 4udje, ali pa na oni strani kol-nika, ob njivah. Po kolniku sta priplesala po-z^ačina, v desnici sta držala ze-lenko z vinom, v levici kozarec in sta, začela nalivati fantom in jih silila, naj pijejo. Dekleta posvatbice so prišla v belih oblekah, noseč v rokah vrta,nike z umetnimi rožami. Za temi sta stopala mladoženca— Kološa Joško in Čamijeva Rozina. Joško je bil v temni obleki s črnim klobukom na glavi, gladko obrit, nasmejan. Ob nJem je šla Rozina v beli poročni obleki, krojeni na ravenski način, z belim vencem na glavi w s tančico, padajočo ji na hr-oet. Okroglo ravensko lice, z rožno nadahnjenimi lici, s svet-inu očmi je vendar že kazalo aozorelost. Saj jih je Rozina ^ela že nad dvajset, kar je v Kavnem precej. Za njima sta šli Jajprej posnehalji, poleg teh pa ruzbani in oba starešina, vsi ^'ssni, pa vendar sijočih obrazov. Za temi je stopala godba, ozje so se napihovali, da so se napela, kakor bi v ustih ® 1 jabolka. Koračnica je dvi-^ ^ji^dem pete. Sprevod se je pred gostilno zagozdil med Iju-1 Ш se ustavil. Fantje, ki so o