14. Številka. Ljubljana, v sredo 18. jami var ja 1899. XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan iveč»r, izimsi nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejeman za avs tro-ogerske dežele za vse leto 15 gH , za pol leta H gll, za Cotrt leta i gH., za jelen mesec 1 gll. 40 kr.
Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld, za četrt leta t gM 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na meneč, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne <zira - Za oznanila plačuje se od ItMstOpM petit vrste po 0' kr. 6o .-;e oznanil'. jeđeOkrat tiska, po B kr, če se dvakrat, in po 4 kr, če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu at. 12 Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravruštvo pa s Kongresnega trga st. 12.
Telefon hi.
Oživljena obstrukcija.
V poslanski zbornici je nemška opozicija včeraj zopet začela s pravo obstruk-cijo. Ni sicer Se razbijala po pultih, niso^se Se oglašale piSčalke in trobentice, in sploh Se ni priSlo do takih hrupnih prizorov, kakor v zadnjih dnevih Badenijevega vladanja, aH sistematično preprečevanje in zadrževanje razprav se je začelo z vso silo. Z glasovanji po imenih je nemSka opozicija preprečila včeraj začetek razprav in dosegla je Ž njimi, da zbornica sploh ni mogla prestopiti na dnevni red. Glasovanje po imenih in prazno razpravljanje o dnevnem redu prihodnje seje je trajalo celo sejo, in nemSka opozicija je zapustila bojiSče z zavestjo, da je uspeSno začela oživljeno obstrukcijo.
Tistega veselja, katero navdaja bojevnika, kadar se bori za pravično stvar, ni bilo včeraj opaziti na nemški opoziciji. Ob-strukcijska armada Šteje samo kacih 80 mož, ki so združeni pod vodstvom Scho-nererja in Wolfa. Samo nemški nacijonalci, nemška napredna stranka in Schonererjevo krdelce, so se odločili za obnovitev prave obstrukcije, dočim so nemškoliberalni veleposestniki, antisemitje in Mauthnerjevi pristaši odklonili sodelovanje pri obstrnkciji, kakor so jo opustili tudi socijalni demo-kratje. Dasi seje pa število obstrukoijonistov zdatno skrčilo, je še vedno tako veliko, da zamore krepko in uspešno nadaljevati svojo taktiko.
Rekli smo, da mej obstrukcijonisti ni pravega veselja za boj. Oprijeli so se ob strukcije, največ vsled terorizma najskrajnejših elementov, namreč tistih, kateri imajo pred očmi namen, z večnimi krizami in notranjimi boji podkopati stebre države, oslabiti njeno moč in njeno veljavo ter tako pripravljati teren za „Alldeutschland".
Obstrukcija se je mogla smatrati za opravičeno, dokler je veljala jezikovnim na redbarn, dokler so Nemci ž njo hoteli izsiliti preklic po njihovem mnenju nezakonitih jezikovnih naredb. Te pravne podlage, katere mi seveda nikdar priznavali nismo, pa sedaj nimajo več. Najvišje sodišče je namreč s svojo znano razsodbo izrecno priznalo
LISTEK.
O bistvu Wagnerjeve glasbe.
(K jutrišnji promijeri ..Lohcngrina".^ Po Verdijevi „AidiM Wagnerjev L o h engrin"! To znači res dva orjaška koraka, katera jo storila slovenska opera v letošnji sezoni naprej do vrhunca glasbene umetnosti. In če je katera izmej priljubljenih oper italijanskega repertoarja bila sposobna, premostiti prepad mej staro operno obliko in mej Wagnerjevo, je to ravno Verdijeva „Aida", v kateri se je stari, svetovno slavni italijanski mojster, ne da bi zatajil samega sebe, vender tako divno prilagodil VVagnerjevim idejam ter s tem sijajno pri-poznal ženijalnost nemškega glasbenega velikana. Saj to je ravno prednost prave umetnosti, da ne pozna razlik, da je svetovna, splošna za vse narode.
V „Lohengrinu", ki je četrto večje operno delo VVagnerjevo, se kaže mojster tako rekoč najbolj v svoji pravi luči. Z jedne strani se je sicer Že mnogo bolj oddaljil od starih oblik nego v prejšnjih delih, k druge pa le nI postal tako obstruzen in deloma pretiran, kakor je v poznejših
popolne zakonitost jezikovnih naredb, in s tem izpodbilo obstrukciji pravno podlago njihovega nasprotovanja, jedino upravičenje njihovega nasilnega postopanja Proti očitnim nezakonitostim more v gotovih slučajih biti dovoljeno, da se rabi sila, a nemška obstrukcija zdaj ne tnore navajati za svoje postopanje nobenega pravnega opravičenja več in je s tem postala popolnoma navaden, s plaščem imunitete zavarovan punt.
Nekatere nemške stranke uvidevajo to prav dobro. Ne samo tiste, ki so se ločile od obstrukcije in hočejo samostojno delati vladi in desnici stvarno opozicijo, ampak to uvideva tudi tisti klaverni ostanek nekdaj toli mogočne nemško-liberalne stranke, kateri se imenuje sedaj nemška napredna stranka. V tem, ko je ta stranka pod SchOnererjevim zapovedništvom začela obstrukcijo, vzdihuje v svojih časopisih uprav ginljivo, zakaj jo je vlada prisilila k obstrukciji; v isti sapi, ko toži, zakaj ni vlada zakona o rekrutih uveljavila s § 14 , predlaga zbornici, naj se vlada zaradi porabe § 14. posadi na zatožno klop.
Vzlic temu pa, da je v obstrukcijski armadi nekaj elementov, kateri obstrukcije niso veseli in si drugega ne žele, kakor da bi se jim omogočilo delati mirno opozicijo, ki nikomur ne škodi, vzlic temu ni nobenega dvoma, da se je z včerajšnjim dnem začel v parlamentu nov boj, kateremu ne bo kmalu konec.
Obstrukcijske stranke so tako močne, da bodo lahko zadrževale funkcioniranje parlamentarnega stroja, a da bi odnehale, na to je toliko manj misliti, ker je bilo treba v nemških strankah samih velikih in hudih bojev, predno je zmagala misel, da s tako zvano mirno obstrukcijo, kakršna se je tirala v predidočem zasedanju, ni ničesar doseči.
Nemci so bili v zadnjem zasedanju vsled pritiska veleposestnikov začeli taktiko zmerne obstrukcije, vsled katere je bilo v parlamentu rnogoče vsaj nekaj malega storiti; ker pa politične stranke svoje taktike ne menjavajo tako, kakor menjava posameznik obleko, je utemeljeno mnenje,
svojih delih. \Vagnerju je pripuščala velika njegova pisateljska nadarjenost, da si je sam zlagal besedila svojim operam, bil je torej ob enem pesnik svoji glasbi in glasbenik svojim poemom, kar je mogočno uplivalo na jednotno celotnost njegovih del.
Glavno težnjo poklada \Vagner v orkester, kateri ima v vseh njegovih delih veletežavno nalogo; orkester izraža vse strasti in čutstva delujočih osob, ki z efektno glasbeno deklamacijo popolnjujejo celoto; orkester je tako rekoč odmev ali nožna odeja, skozi katero gledamo vse vibracije njihovih src. Iz njega odmeva krik sovraštva, besnenje osvete, šepetanje ljubezni, ekstaza zamaknjenosti.
V „Lohengrinu" se je \Vagner že popolnoma osvobodil starih konvencionalnih opernih oblik z arijami, dvospevi in trospevi, ki so vsak zase odločena točka in le rahlo mej seboj zvezani z recitativi. Njegova glasba teče neprenehoma naprej, in le kadar situacija neobhodno to zahteva, združi se več glasov v impozantno donečo skupnost. Navzlic bučnosti in mogočnosti svoje orkestracije pa pušča Wagner pevcem — deklamatorjora mnogokrat popolno svobodo, In jih orkester spremlja le v tresla-jocih ali sem ter tja vpadajočib, dolgo za-tegnenih akordih, potem pa zopet prevzame
da tudi obstrukcijske stranke ne bodo iz lepa odnehale od oživljene obstrukcije.
To store toliko manj, ker so iz njihovih vrst izginili tisti veleposestniki in antisemitje, katerim obstrukcija nikdar Ugajala ni in ker je Stein\venderjeva usoda ukro tila tudi one nacijonalce in liberalce, kateri nimajo simpatij za obstrukcijo.
Novo zasedanje parlamenta se je torej
začelo na način, vsled katerega ne moremo verjeti, da bi trajalo dolgo časa, ampak menimo, da bo zasedanju v nedolgem času konec in da se potem začne vladanje g 14.. da se začne doba absolutizma.
\ IJ u 1» I j« u I. 18. januvarja.
Opozicijske stranke
niso jedine. Pri konferenci načelnikov levice so se potezali zastopniki nemško-napredne stranke in nemško-narodno stranke za obstrukcijo, ki se naj dela zlasti z imenskimi glasovanji Za tak predlog je treba vedno le 50 poslancev opozicije Antisemitje. liberalci in soc. demokratje so proti obstrukciji. nego hočejo delati samo resno opozicijo. V včerajšnji seji državnega zbora so se zategadelj Se pokazala nesoglasja mej nacijonalci in socijalisti. Vzlic temu se trudijo nekateri poslanci za to, da se opozicija organizira in združi za skupno taktiko, kar se bržčas ne posreči, ako pa se doseže vendar-le kak modus organizacije, ta ne bo trpežen. „Arbeiter Zeitung" piše glede obstrukoijonistov: Gospodje na nemški levici naj nikar ne pozabijo, da niso sami na svetu in da pride prav lahko še do tega da bo zahteval narod od njih račun, ako bodo v slepi trmi razbili parlament., od katerega se zahteva še kaj druzega. kakor odprava slovitih jezikovnih naredb. Vsi razlogi razuma se bore tako zelo proti obstrukciji, da je še vedno pričakovati, da otročje strasti ne postanejo zmagovite v trenotku, ko se gre za toli važne stvari. — Lani so bili socijalisti mej najsrditejšimi razgrajači v parlamentu, letos pa se njim zdi obstrukcija bedasta, otročja in državi skrajno kvarna.  Časi se spreminjajo . . .!
vodstvo za dalj časa V tem ozira je posebno karakteristično vse prvo dejanje do končnega kvinteta s zborom. Drugo in tretje dejanje z daljšimi dvospevi in en-sembli se pa zopet nekoliko bolj približujeta stari operni obliki.
Karakteristični v \Vagnerjevi glasbi so takozvani „v o d i 1 n i motivi" (Leit-motivel, s katerimi izraža strasti in značaje oseb svojih oper; ti melodični motivi se začujejo vselej, kadar je dotična osoba delavna, ali pa kadar drugi govore o njej. Razpredeni so po vsi operi tako umetno, da tudi manj muzikalni slnšalci najdejo v njih zasledovanju krasen užitek. Takih motivov je v „Lohengrinu" pet. Najmarkant-nejši je poleg Gralovega motiva, ki se začuje v visokih vijolinskih legah in se potem večkrat ponavlja, in nadalje L o h e n-grinovega in bo žj oso d nega motiva, izraziti takozvani p rep o ved ni motivna besede „Lohengrina: „Nikdar me ne spra-Savaj, nikdar ne pozvedavaj, odkod je moja pot, kakovo ime in rod!" Ta melodični motiv, ki ga Lohengrin ponavlja, se potem začuje mnogokrat v raznovrstnih kombinacijah, ko je govor o misterijozni Lohen-grinovi prepovedi. Okolu tega motila se kakor strupena kača ovija in razteza skozi vso  glasbeno  dramo  mrkli  in mračni
Kriza na Ogerskem.
Pogajanja rnej ogersko vlado in opozicijo menda vender ne ostanejo brezplodna. Ministerski predsednik hoče odstopiti pod Sledečimi pogoji: Votirajo se razni provizoriji za pol leta ali, če potreba, za 1 leto. — Opravilnik parlamenta se .^j>remeni tako, da se za bodoče tehnična obstrukcija onemogoči. Definitivna nagodba se sprejme v smislu zakona iz 1. 1887. ter se ohrani carinskopolitična jedinost monarhije napram inozemstvu. — Koncesije v volilnem redu se dovolijo samo v toliko, da niso nevarne ogerski državni ideji in ogerski državi Vlada bo morala vsekakor še prijenjati, ker zahteve opozicije so precej višje, sicer bode morala parlament razpustiti.
Krečanski mohamedanci. Princ Jurij je pozval mohamedance, ki so se mej  minolimi  nemiri zbrali v velikem številu v Kandiji ter zasedli krščanske hiše, naj se vrnejo takoj na svoja posestva na kmetih. Mohamedanci večinoma nočejo ubogati,  ampak  se hočejo rajše izseliti, kakor pa  vrniti   se v zapuščene in opustošene kraje v notranjih  delih otoka, kjer se potikajo roparske tolpe. Veliki vezir je dobil prošnjo krečanskih begov, naj pošlje dve ladiji za izseljence    Kreta 86 taki čim dalje bolj čisti mohamedance v. Francozi in Nemci. Napetost mej Francozi  in Angleži je rodila   čuden   sad:   približanje Francozov Nemčiji.   Že parkrat smo navajali glasove francoskih časopisov, ki predlagajo, naj se sklene z Nemčijo alijanca.   V „Gau1ois-uM poroča Ernest Dandet, da dobiva ta ideja vedno več pristašev ter pripoveduje, da je nedavno člen francoske vlade dejal tujemu državniku:   ,.Mej Nemčijo in mej nami je politika jeze in slabe volje minula. Povsod, kjer mor-"* biti Franciji koristno, bom hodil z Nemčijo roko v roki. Z efektivno alijanco pa je težavna stvar, ker so potrebni pogoji. Kakšne pogoji se nam nudijo ? Rusija hoče poizvedeti baje te pogoje v Berolinu. V Parizu upajo, da se ti pogoji ne tičejo Afrike. Tako bi se rodila nova trozveza.
motiv O rt rude, da slušatelj meni, da črjje strup človeške zlobe, v boji s tajin-stvenim čarom božje dobrote. Do vrhunca se popne ta strupeni, nesrečo oznanjujoči motiv pri besedah skrivaj do Klze se pri-plazivšega Telramunda: „Zaupaj mi, jaz sredstvo ti naznanim, ki ti gotovost da Itd." na konci drugega dejanja.
Predaleč bi nas vedlo, ko bi hoteli le na kratko označiti vsa ona mesta, na katnih se ponavljajo ti razni, nasprotujoči si motivi. Pazni poslušalec opere jih bode sam opazil, ko se nekoliko seznani z vele-zanimivim delom.
Akopram ima Wagner v „Lohen-grlnu" že svoj princip: nepretrgoma tekoče melodije v orkestru, z mogočnim in raznovrstnim spremljevanjem pevskih glasov, že precej dosledno razvit, se vendar tudi v tej operi ne manjka krasnih melodičnih odstavkov, iz katerih naj omenimo le nekatere: slovo od labuda, Elzina povest, krasni peterospev z mogočnim finalom I. dejanja; velezanimiva dramatična dvo-speva Telramunda z Ortrudo in lete z Elzo ter krasni finale II. dejanja. V III. dejanji se na prvi hip prikupi jako raelodi-jozni svatbeni zbor, krasen pa je tudi dolgi ljubavni dvospev Elze in Lohengrinar* Celo resni kralj se popne v zadnji sliki do
Slovenska izvozna zadruga za prekomorski promet
V Aleksandriji v Egiptu živeči naš rojak, zdravnik dr Pečnik, je razglasil naslednje nasvete I
„Praktična skušnja, da sodim po došlih mi pismih, kak«, da se na Kranjskem in Štajerskem dosti bolj zanimajo za preko morski promet kot na Primorskem. Dandanes ne morem več govoriti le o mizarskih izdelkih, treba je stališče razširiti, treba je vzeti vse slovenske ročne in strojevne izdelke za izvoz v pofetev, in ti so jako mnogovrstni.
Slovenci trpimo i tako že na „društvo-maniji", vsak dober rodoljub bodi člen deseterim, dvajseterim krožkom, ki so narodu vsi prepotrebni. Novo društvo, izvozna zadruga, bi bil že nekak abstrakten pojem, ki nima tolike pereče, vsakdanje važnosti kot naša šolska društva. Pri malem, tlačenem narodu, ki ima toli vsakdanjega dela v lastni hiši, padajo vsa bolj abstraktna vprašanja v vodo, životari se dalje. „Der Pech-vogel glaubt nur ans Unglilck" —, zaupanja nam manjka, podjetnosti, omikancem in denarnim zavodom, kakor kaže, še bolj kot posameznikom, našim malim izdelovalcem in tovarnarjem, ki si sami ne morejo pomoči.
Bodisi kakor koli, bodi tudi solkanska mizarska zadruga trnjeva zadeva, sem vendar glede „vseslovenske izvozne zadruge za Egipet" manj pesimističnega mišljenja.
Po mojem merodajnem mnenju bi se cela zadeva tako-le najlažje izvedla. Nekaj rodoljubov se žrtvuje dobri stvari na ljubo ter sestavi osnovalni odbor „slovenske izvozne zadruge- Po objavih v vseh slovenskih listih se naprosijo slovenski denarni zavodi, da pristopijo zadrugi s začetnim prispevkom, recimo 10O gld Ob jednem bi bilo po listih naprositi vse slovenske zadruge, rokodelce, trgovce in tovarnarje, ki se zanimajo za izvoz, da se točno izjavijo. Na to bodi glavna skupščina interesentov, recimo v Ljubljani.
Glavna stvar odbora bi bila volitev, recimo, dveh uglednih veščakov, ki bi imela proučiti po potovanju v Egipet vse podrobnosti Biležke in opazke teh dveh gospodov naj dajo posameznikom in zadrugam v po jedinih slučajih direktivo in udeležencem potrebno zaupanje- Kapitalizacija izvozne zadruge bi bila potem lahka stvar. Kako naj se nadalje ta stvar izvede, moram seveda našim pravnikom in trgovcem prepustiti.
Začetek take zadruge naj bi bil ta, da se osnuje skladišče in prodajalnica v Aleksandriji, eventuvalno v kakem drugem jutrovskem mestu, kjer bi se začetkoma razni izdelki skupno prodajali. Kdor z malim, a oprezno začne, — bodočnost je v tem slučaju njegova!
Kakor po slovenskih časnikih čujem, nabavil si je neki tržaški Slovenec parobrod, ki bi početkoma za slovenski izvoz v Egipet zadostoval ter tu proti ogromnim BLloydovira* tarifom vspešno tekmo vaL Slovenska izvozna zadruga bi bila tedaj početek slovenskega pomorskega parobrodarstva!
šuri
Vse drugo saj se prečita v moji bro-
„Slovenci in mednarodni promet*.
neke, skoro bi rekel banalne melodijoz-nosti, s katero prav lepo kontrastuje glas beno krasna pripoved Lohengrina o taj-nost.nem gradu Monsalvat in njegovih čudežih ter milote polno slovo od Elze. Neopravičeno je to raj očitanje Wagnerjevih nasprotnikov, da je udušil melodijo, ker je ni znal vstvariti, vsaj za prva njegova dela in mej ta spada tudi „Lohengrin", v katerem je, kakor rečeno, še dovolj melodije najti, bodisi v orkestralnem ali tudi v pevskem delu.
Da je Wagner našel mej mlajšimi glasbeniki fanatičnih čestilcev, a to ne le mej Nemci, nego tudi pri dr uzi h narodih priča dogodbica, ko je pisatelju teh vrst neki italijanski glasbenik hotel dokazati svoj izrek, da jedna sama stran Wag-n e r j a odvaga vsa Verdijeva dela, na kar ae mu je seveda opravičeno ugovarjalo. Resnica pa ostane, da so VVagnerjeva dela. epohalna, in da je njegova alava prodrla končno tudi tam, kjer so mu bili najhujši nasprotniki.
Ne dvomimo torej, da bode tudi pri nas tako, tem bolj, ker se je storilo vse, da se prva VVagnerska opera poda v kolikor možno dovršeni obliki. A.
Občinski svet ljubljanski.
v Ljubljani, 17 januvarja. Seji  je predsedoval župan Hribar. Overovateljema zapisnika sta bila imenovana obč  svetnika Dimnik in Ma!ly.
Župan Hribar se je spominjal umrlega častnega meščana, grofa Falkenhavna in pojasnivši, da je vdovi brzojavno kon-dolira! in naprosil dvor. svetnika šukljeja, da zastopa občino pri pogrebu ter da na krsto položi venec, pozval je obč. svetnike naj v znak sožalja ustanejo raz sedeže.
Meščana gg Avgust Jenko in Fran Ojstriš sta na to storila obljubo kot meščana in se je za v sprejem zahvalil goep. Jenko.
Obč. svet. Senekovič je poročal o proračunu loterijskega posojila in njegovega amortizačnega zaklada za I. 1809. Proračun amortizačnega zaklada izkazuje po aroorti-začnem načrtu potrebščino 296.092 gl. 60 kr., pokritja na 896 gld. 84 kr. manj in se ta nedostatek na obrestih pokrije iz prebitkov mestnega loterijskega posojila. Proračun loterijskega posojila izkazuje potrebščine 66 414 gld 44 kr, pokritja pa 71803 gld. 39 kr , tako da znaša prebitek 5388 gold 95 kr. Obč. svet je proračun odobril
O prepustitvi nekoliko mestnega sveta na Barju v svrho melioracijskih poskusov na Barju je poročal obč. svet. dr. H ud ni k in je predlagal, naj se v tej zadevi 13. decembra storjeni sklep obč. sveta premeni v toliko, da se opusti zahtevana letna odškodnina po 40 gld. in se svet prepusti erarju brezplačno. — Sprejeto.
Ponudba Fr. Pavločiča, da mu mestna občina odkupi vrt ob bodoči Miklošičevi cesti, o kateri je poročal obč. svet. L e n č e. je bila kot pretirana odklonjena.
Obč. svet. dr. H u d n i k je poročal v zadevi nakupa bivše Galletove hiSe. Obč. je bil dne 11. oktobra 1890 sklenil, najeti pri mestni hranilnici posojilo 32.000 gld. za nakup Galletove hiše. To se je zgodilo. Sedaj pa zahteva dež. odbor, da mora občina zadobiti za ta svoj sklep dovoljenje deželnega zbora Poročevalec je predlagal, naj se sklep z dne 11. oktobra 1890. naknadno odobri in naj se magistratu naroči, da izposluje potrdilo dež. zbora.
Župan Hribarje konstatoval, da je navzočnih 24 občinskih svetnikov, na kar je obč. svet soglasno sprejel poročevalcev predlog.
Obč. svet. Hudnik je poročal o pri zivu Terezije Maurerjeve proti naročilu glede odstranitve hodnikov, in o prizivu kneza Auersperga proti naročilu, da mora predložiti parcelacijski načrt za svet, na katerem je stal knežji dvorec. Obč. svet je sprejel poročevalcev predlog in zavrnil priziv Tereze Maurerjeve ter sprejel dodatni predlog svet. Žužka, naj se rekurentinji ukaže prenarediti vrata potem pa zavrnil tudi rekurz kneza Auersperga.
0 oddaji dimnikarskih del pri novi topničarski vojašnici je poročal obč. svet Žužek in je predlagal, naj se oddajo firmi Stricel A Vrhovec za 1. 1899. in 1900. in to za plačilo letnih 228 gld, od katere svote spada na mesto 62 gl. 40 kr., ostanek pa na erar. — Sprejeto.
0 prizivu Marije Grumnikove proti na ročilu, da mora kletne odprtine pri svoji hiši v Frančiškanskih ulicah zavarovati, je poročal obč. svet. Ž užek in je bil po nje govem predlogu priziv odklonjen.
O nakupu stavbišča za novo ubožnico je poročal obč. svet Žužek. Pojasnil je posamične ponudbe in predlagal, naj se nakupi svet Adolfa Hauptmanna v Vodmatu, ki meri 2415 štirijaških sežnjev in je po 4 gld. za štirijaški seženj na prodaj, toda s pogojem, ako prepusti Ad. Hauptmann mestni občini brezplačno ograjo in barake ter za cesto potrebni svet. Za nakup naj se porabi znesek 1168 gld., obstoječ iz raznih volil, za pokritje ostale kupnine pa naj se porabi del glavnice za kar naj magistrat izposluje privoljenje dež. odbora
Podžupan dr. vit. Blei weis-Trste -n i 6 k i je izrekel mnenje, da o bodoči ubožnici vender ni možno sklepati, še predno je napravljen načrt. Podlaga nasvetu je svoječasno županovo poročilo o zgradbi ubožnice, katera podlaga pa ne more zadoščati. Vzor je menda ubožnica v Elber-feldu. Ako se hoče zgraditi ubožnico po tem vzoru za sto bolnikov, se zgradba
znatno podraži, ker so v Blherfeldu posebni spalni prostori za uboge in zopet posebni prostori, v katerih se mude čez dan. če se zgradi ubožnica aa 100 oseb, bodo troski sa osebo po 1000 gld. Pri tako velikem izdatku je pač najprej potrebno, da se poprej napravi načrt, da se more presoditi, bodi prostor primeren.  Sploh je pa govornik mnenja da ni treba novega prostora kopiti, ker ima občina nasproti trnovski cerkvi ladoeti velik prostor na razpolago, ki je prav primeren sa ubožnico Vrta ubožci pač ne bodo obdelovali, kakor se je mislilo, ker so večinoma pohabljeni- Vprašanje je tudi. če se  bo stara ubožnica mogla prodati, kakor se je računalo, ker ni za nobeno rabo.   Morda bi zadoščalo za sedaj, da se zgradi za kacih 50 ubožcev poslopje, trdnejši ubožci pa naj ostanejo v sedanjem poslopju.   Tudi je misliti, kako bo v novi ubožnici s hrano Govornik je predlagal, ker se mu ne zdi koristno, da se vsi zavodi kupičijo v Vodmatu, naj se magistratu naroči, narediti najprej potrebne načrte, potem naj so sklepa dalje Župan Hribar — ki je odstopil predsedstvo starosti obč. sveta Za buk ovcu — je naglašal, da je treba najprej vedeti, kje se bode zidala ubožnica, predno se narede načrti.   Obč. svet je že sklenil, da v spomin na cesarjevo petdesetletnico sezida ubožnico za 100 ubogih.   Ta sklep se je naznanil vladi in cesarju in se torej ne more več premeniti. Ako bi se zidala ubožnica po vzgledu elberfeldske, bi bili troški manjši, ker so projektirane velike spalnice za 40 ljudij in bi bilo torej manj zidov treba.   Ako bi troski presegali 75.000 gld., se da lahko napraviti alternativni načrt, po katerem bi spalnice služile tudi kot prebivališče. Govornik je pojasnil, da v Trnovem ni možno zidati ubožnice, ker bi večino dotičnoga sveta bilo oddati za regulacijo in bi bilo treba kupiti dve sosedni hiši, kar bi stavbo silno podražilo. Po projektu imeli bi ubožci hrano doma. Sezidati ubožnico za 50 oseb, ostale ubožce pa pu stiti v  sedanji ubežnici, nikakor ne gre, ker bi  bilo potem skrbeti za dvakratne režijske troSke. Stara ubožnica se bo lahko prodala.   V proračunu je nje vrednost določena  na 10.000 gld., a toliko je samo s ta vb išče vredno.   Najprej je določiti svet, kjer se hoče zgraditi ubožnica, potem je narediti stavbeni program in na podlagi tega šele načrt.   Z ozirom na to je govornik  predlagal,   naj   se sprejme odsekov predlog.
Po kratki debati, v kateri so se obč. svetniki Velkavrh. Pavlin, Kozak in Predovič izrekli za odsekov predlog, in po kratki polemiki mej podžupanom drom. vit Blei weisom in županom Hribarjem je poročevalec obč. svet. Žužek še s strokovnjaškega stališča pojasnil zadevo, na kar je bil sprejet odsekov predlog. Seja se bode nadaljevala jutri.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 18. januvarja
— Ossbns vesti. Častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje so dobili učitelj-voditelj v Naklem, g. Jos. Traven, vpokojeni učitelj v Škofji Loki, gosp. Ivan Zettel, dalje Ivan Jezeršek v Škof) Loki, dekla Katarina F u r 1 a n v Senožečah in babica Jos Medved v Novem mestu.
— Farlzsjatvo „Narodovo". Pod tem nadpisom nas včerajšnji .Slovenec" prav pošteno ošteva,  ker smo  bili tako predrzni, da smo ugovarjali proti pornografični propovedi nekega jezuvita. če vam je prav, da se take reči razpravljajo v cerkvi, mora nam tudi prav biti, ker v tem pogledu imate duhovniki zadnjo in odločilno be sedo!   Odklanjamo pa očitanje, da smo se hlinili. Prejeli smo od odlične gospe pismo, v kojem se je britko pri toževala nad omenjeno pridigo. Ko smo potem še od drugih stranij čuli pri tožbe, bili smo mnenja, da je naša dolž nost. ponižno ugovarjati proti svinos'ovju, katero se vender ne bode gojilo pa naših cerkvah,   če „Slovenec" cerkev na jedno vrsto stavi z gledališčem, ali pa posamez nim leposlovnim listom, kaže s  tem le veliko svojo najlvnost. Ravno take naivno je, če se misli, da take poltnosti, kakor jih je jezovit s lece prodajal, poslušalce spo-kore. Nasprotno, to Je najboljša re klama za tiste« ki so svoj oas avl njo ns k era u škofu davek plače valel
V drugem pa spada ta zadeva ne na lečo in ne v javen list: če ima kdo kako pritožbo, obrne naj se do kompetentne oblasti. Pa še celo pri teh oblaetsittak |e zaseda, da se take in jednake zadeve tajno vez pravljajo. To je gotovo modro in naj so očetje jezuvitje in redakterji „Stoveaosvi" desetkrat dražega mnenja? Sicer p;* kakor vam drago! Če hočete boaja svetJMa spremeniti v kloake — svobodno vasa; samo od nas ne zahtevajte, da oaj potem fyu<l stvo prigovarjamo, da naj otroke v cerkva pošilja! S tem je za nas ta slabo dišeča zadeva dognana i
— Društvo zdravnikov na Kranjskem.
V svoji seji dne 17. t. m razpravljalo je društvo o notici „S?ov. Naroda" z dne 16. t m, v kateri se je dvema členoma nekako predbacivalo, da sta izdala tajnost društvenih razprav o znani zadevi. Oba gospoda sta s častno besedo izjavila, da je to pred-bacivanje popolnoma neosnovano, in zaradi tega radi prekličemo sum, kateri se je bil izreke) v prej omenjeni notici. Načelništvo društva nam tudi naznanja, da bodo storilo potrebne korake za obrambo časti zdravnikov, ki so se baje javno z lece ločili v poštene in nepoštene zdravnike
— VVagnerjev „Lohengrln" ns slovenskim odru.   Naša slovenska opera pripravlja se na velik muzikalen dogodek Dne 19. t. m. bo prvič vprizorjena velika muzikalna drama Wagnerjevega „ Lohengr i na" na slovenski pozornici deželnega gledališča v Ljubljani,  in to je v istini dogodek, ki mora vzbuditi vsestransko priznanje in zanimanje.   \Vagnerjeve opere bile so doslej nekaka   predpravica   največjih gledališč, kajti  ne le da je treba za nje umetniško proizvajanje pravih pevcev umetnikov — tako solistov in zbora — treba je za dostojno inscenacijo tudi ogromnih žrtev. In-tendanca slovenskega gledališča ni se strašila niti truda niti žrtev. Potrebni rekviziti, kakor meči, ščiti, čelade, labod itd. naročeni so iz Berolina, kostumi za vse soliste in ves izdatno pomnoženi zbor so popolnoma  novi, jako  krasni in stanejo okroglo 700 gld.   Ako se k temu prištevajo še stroški za rekvizite in muzikalije   —   pokaže se skupni strošek nekaj čez 1000 gld. — Pri tej svoti pa niso upoštevane tantijeme za skladateljeve dediče in honorari za pomnoženi zbor. Opera pripravlja se že več tednov in so se vršile nepretrgano skušnje vsak dan.   Poleg an-sembl-skušenj bile so 3 orkestralne skušnje, in popolni vspeh opere je danes zagotovljen. Slovensko občinstvo torej ne bode zamerilo intendanci, ako je cene prostorov za premijero izdatno   zvišala.   Ves bruto dohodek prve predstave ne pokrije niti dnevnih stroškov. Dolžnost občinstva je, da dokaže svoje priznanje in hvaležnost za toliko truda in toliko žrtve z obilim obiskom. Pričakovati je pa tudi, da nas ne pozabijo prijatelji umetne glasbe izven Ljubljane!
— Iz učiteljskih krogov goriških se nam piše:   „Soči"   ne da miru učiteljsko vprašanje. Kadar je v zadregi z gradivom, pa se zažene v učiteljstvo, ki tirja to, kar mu gre po božji in Človeški postavi. V številki od 13. t m. že zopet po svoji navadi bega občinstvo.   Mej drugim trdi, da se ni niti jeden laški učitelj oglasil javno po listih, da bi zahteval deželni šolski zalog in zboljšanje gmotnega stanja uči-teljstva.   To je očitna neresnica, kajti v „Corrieru"   in v .Sentinelli"   so  bili kaj ostri članki v tem zmislu in neki učitelj, g. D. je gospoda Gabrščka v goriški čitalnici celo tedaj opozoril na „Sentinelli", kako piše  ona ali  pa  „Soča". To je res, da se niso laški učitelji oglasili za deželni šolski zalog, ker jim to tudi mar ni, kakor tudi nam slovenskim učiteljem.  Mi zahtevamo zboljšanje plač, za drugo se ne brigamo, vse drugo je stvar poslancev. Mi bi ravno tako lahko zavrnili „Sočo", da se ni   nobena   slovenska občina oglasila za deželni šolski zalog, (vsaj kolikor je meni znano), d o č i m so vse  furlanske občine ugovarjale proti zalogu.  Mi bi sicer želeli, da se kmetu ne nalagajo nova bremena, ako bi bilo mogoče denar v ta namen dobiti drugje ali ako drugače ne gre — mora plačati oni, komur šole največ koristijo.   Sicer pa bi kmetje ne propadli gmotno, ako bi doprinesli le jedno ali dve kroni za vzgojitelje svojih otrok. Že marsikateri davkoplačevalec je izjavil — ko zo se mu raztolmaclle razmere — par litrov
,anj popijem, pa bo. Bogatini pa tako ihko plačajo jeden ali dva petaka več na sto, tega ne bodo občutili in ako bi jih ne
ila 8oš\aa razdmžila, bi se ne bil nikdo m**nil za povišanje šolskih doklad, ako bi e bile zboljšale plače Sicer se tudi zdaj i bati, da bi davkoplačevalci nasprotovali, er priznavajo opravičene naše tirjatve, azen ako bi bili razdraženi po „Soči". Zato , veseljem pozdravljamo sklep ital po-Jancev ki so slednjič vendar le uvideli »otrvbo, da se učiteljstvu r.boljSa gmotno itanje Naše poslance pa prosimo, naj ž ijimi glasujejo, da na ta način dokažejo, la so naši prijatelji in prijatelji omike in napredka S tem nikakor ni re i eno. da naj ustavijo boj za leželni šolski zalog, ampak ta boj nadaljujejo, dokler ne dosežejo svo,ega smotra.
— Pisarne trgovske in obrtniške zbornice se nahaja v I. nadstropju poslopja mefičanske imovine — šolski drevored.
— Umrl je v Grižah trgovec in posestnik gosp. Ernest Sirca star šele 46 let. N. v m. p-
— Telovadno društvo ..Gorenjski Sokol" v Kranju imelo je dne 14 t. m svoj redni občni zbor in voljeni odbor konstituiral se je naslednje: Ciril Pire, starosta; Ivan Rakoveo, podstarosta; Janko Sajovic, tajnik; Ivan Jagodic, blagajnik; Janko Engelman, predtelovadeč; Janko Pollak, četovodja; Jakob Killer, Vinko Majdič, Ivan Vnlenčič, odborniki. Občnega zbora vdeležilo se je 41 členov.
— Bolnica  v KancHJi   pri Novem mestu.   Ravnokar je izšlo letno poročilo bolnice usmiljenih   bratov  v Kandiji pri Novem mestu aa 1. 1898, katero daje natančen pregled srečnega in velekoriutnega delovanja tega zavoda. V I. 1898 je bila v tej bolnici oskrbovanih bolnikov 802. Od teh je bolnico zapustilo ozdravljenih 547, zbolj-šanih 146, neozdravljenih pa 22; umrlo je 32 bolnikov, v oskrbovanji pa jih je ostalo koncem leta še 55. — Bilo je torej 68.20°/, ozdravljenih (odbitkom tuberkuloze 7l\>0° 0) 18-20°/« zboljSanih in 2*74*/0 neozdravljenih. Umrlo jih je odbitkom 6 umirajočih privedenih 8 36°/o*   Število sprejetih bolnikov v raznih mesecih bilo je sledeče: novembra 82, septembra 69, julija, avgusta in decem bra po 68, januvarja 65, junija 64, marca 01, februvarja 60, aprila 54, majnika in oktobra po 53   Tekom leta 1898 se je sprejelo 280 bolnikov več nego leta 1894. 143 več   nego   leta   1895.,    120   več nego Ista   1896.   in   28  več nego leta 1897. Število oskrbovalnih dnij  vseh bolnikov snaša 14417.   Na vsacega bolnika pride povprečno 17.07 dnij. Vsak dan seje oskrbovalo  povprečnno  39.49  bolnikov. Razun sgoraj navedenih v bolnico sprejetih bolnikov, oglasilo se jih je, kakor druga leta tudi v letu 1898, mnogo za izvršitev raznih operacij, za obvezo ran in za odstranitev slabih zob. Operacij je bilo izvršenih vseh skupaj 294. Od operirancev jih je ozdravelo 240, 32 se je zboljšalo zdravje, umrl je jeden, 21 pa jih je še v bolnici.   88 operacij  se je izvršilo v narkozi s klorofor-mijem, 24 v narkozi z bronovim etrom, v drugih slučajih pa so se  porabljala večinoma razna lokalna anestetična sredstva z dobrim uspehom. Konvent usmiljenih bratov končuje, svoje poročilo s prošnjo aa nadaljnjo podporo in  mi  ga toplo priporočamo, ker v polni meri zasluži najizdatnejšo podporo.
— Ljudska kopel. Obč. svet je svoj čas sklenil, zgraditi v spomin na cesarjevo vladarsko petdesetletnico ljudsko kopel. V sinočni seji obč. sveta je župan Hribar v svojem govoru glede ubožnice povedal, da se načrti za to kopel že izdelujejo in sicer jih dela firma Bruck nor & Comp v Gradcu. Projektovana je prsna kopel.
— Požsr. V L u p i n i c i poleg Smartna pri Litiji je v noči od ponedeljka na torek zgorel znani Pilarjev mlin. Doslej se še ne ve, kako je ogenj nastal.
— Zgodovinsko-zemljepisnega klubs „Sumadije" v Prsgi VI. redna seja še vrši v četrtek 10. t. m. ob 7. uri sveoer. Na vzporedu je predavanje: „Kras in pomen njegovega pogozdovanja".
— Sumljiv olgsn se je te dni klatil v ljubljanski okolici. Popival je v Podraol-Hiku, v Sostrem, v Zadvoru, kjer je kro-iflftiju prodal velik not, in v Bizoviku, ter pripovedoval, da je na Dolenjskem nekoga csklal. Ko Je v Bizoviku nekdo obvestil
orožnike o tem sumljivem človeku, je cigan pobegnil-
— Konji splsšili so se včeraj zvečer na Poljanski cesti Predovičevemu hlapcu Martinu Zagorjanu Hlapec, ki je drsal konja za vajeti, je padel in sta ga konja vlekla za seboj po tleh. Ko je vajeti spustil, tla sta mu dve kolesi čez desno nogo, vendar ni bil tako poškodovan, da bi ne bil mogel še hiteti za konjema, katera je pri Predo vicevi hiši še vjel
— Trgovska in obrtniška zbornica v Celovcu je včeraj in to petindvajseto pot izvolila g. Karola Hillingerja svojim predsednikom
— Z Vranskega se nam piše: Koncert slovenskega pevskega društva »Vran ska Vila" z dne 15 t. m  obnose! se je
sijajno. To pevsko društvo kaže po številu in kakovosti, da je jedno prvih na slovenskem Štajerskem Pri tem nastopu videl se je opetovano adaten napredek v predna Sanji lepih skladb in složnem, lepem obnašanju društvenikov.  Vse je bilo veselo in ples po koncertu je trajal do rane ure Da se je to pot posebno Živahno in navdušeno pelo, provzročila je hvaležnost in veselje društvenikov nad obilno udeležbo cenjenih gostov iz Celja, Žalca, Braslovč. Št Pavla itd.  Pesen „Po zimi iz šole" je posebno ugajala in se je morala ponoviti Razvijaj se „Vranska Vila* pod izbornim vodstvom svojega neumornega predsednika, gospoda Karola Schwentserja in blati srce človeška bolj in bolj, sebi v čast in v prid domovini slovenski!
* Očuh — umoril sina.  V Pragi se
je vršila sodna obravnava proti kmetu Prošeku iz Krala pri Svati. Pred leti se je oženil s postarao vdovo Holeček, ki je imela tri večje sinove Očuh ni mogel videti teh otrok in pregnal jih je končno z doma. 13 novembra I. 1. je prišel 19Ietni Ivan z dedom Neumannom na poset k materi. Prošeka ni bilo doma. Ko se je okoli polnoči vrnil, je našel pri ženi njenega očeta in sina. Kakor besen je planil na oba, ju vrgel na tla ter ju pretepal. Napadenca sta hotela bežati, a surovež je zaklenil vrata, zgrabil puško in hotel vse tri ustreliti. K sreči mu je vzel nekdo puško, a blaznik je planil z nožem na Ivana ter ga zabodel. Obsojen je bil le na 6mesečno ječo.
* Umor in samomor radi nesrodne ljubezni. Na Dunaju je včeraj mlad tesarski delavec, Ivan Biedennann, ustrelil na cesti v Ottakringu 241etno služkinjo svojega mojstra. Frančiško Spottl, da je takoj mrtva obležala, potem je tekel par korakov naprej ter tudi sebi prestrelil prsa. Biederman je bil zelo zaljubljen v gospo darjevo služkinjo, toda dekle ga vkljub večkratnim prošnjam, naj bi postalo njegovo, ni hotelo uslišati. To ga je tako bolelo, da se mu je končno nekoliko zmedlo v glavi, vsled česar je menda tudi storil ta grozni čin
* Štirileten morilec Iz Hijeline poročajo, da je v Magnojevici štiriletni Dimitrij Parič umoril s sekiro svojo dveletno sestrico Jovanko. Sbariši so ju pustili aasna, in tako se je zgodila ta strašna nesreča
* V Isatni mreži utonila. Kakor poročajo iz Bune ob Neretvi, sta ribiča Ibro Rasid in Ibro DemiroviČ nedavno ribarila v Neretvi. Toda mahoma jima je priplul nasproti velik hlod lesa, kateremu se nista mogla več umakniti, čoln se je zvrnil; ribiča sta padla v mrežo ter se tako napletla v njo, da sta utonila. Neki deček je gledal od daleč ta žalostni prizor, ne da bi bil mogel pomagati.
Telefonična in brzojavna poročila.
„Slovenec" in poslanci.
Dunaj 18 januvarja .Vaterlajad" in „R e i c h s w e h r" prijavljata danes brzojavke iz Ljubljano, v katerih ae poroča, da je .Slovenec" priobčil članek, ki zahteva prestop slovenske delegacije v opozicijo. Ta Članek je v poslanski zbornici obudil občno veselost, ker je vsled političnega polo taja in a ozirom na obstrukcijo nemških opoaicijonalnih strank proti zakonu o re-krutih zahtevani prestop v opoaioijo poli Učna neumnost „Slovanska krščanska narodna zveza", ki je imela danes ob 10. uri dop. sejo, se je bavila tndi s tem nasvetom Nekateri .Slovencevi" stranki pripadajoči poslanci so našemu poročevalcu in lastne inicijative povedali, da nI ne jeden po slaneo „Slovenesvih* mislij.
Aszširjsnje slovenske gimnazije,
Dunaj 18. januvarja Vlada je voljna razširiti slovenske Bitjo gimnazijo v Ljub bljaai v popolno gimnazijo in je že storila v to potrebne is/ormativae korake Slovsnsks krščsnsko-nsrodna zveza". Dunaj  18- januvarja.   Danes dopo-ludne je imela .Slovanska krščansko-na rodna zveza" sejo, v kateri so razni govor niki dali iaresa veliki in utemeljeni nezadovoljnosti z vladajočimi razmerami. Z ozirom na položaj in z ozirom na to, da poteče le preoej časa, peedno pride do glasovanja o n Širnih-  se je sklenilo, naj klub še po čaka, predno se odloči glede nadalnjega svojega postopanja.
Obstrekoijs v ns godbe nem odseku. Dunaj 18 januvarja Danes ob 10. ari dopolodae je imel nagodbeni odsek sejo. Nemci so takoj začeli z obstrukcijo. Najprej so ae na dolgo in na široko pritoževali, češ, da niso dobili pravočasno vabil na sejo, potem pa je začel Leoher govo riti o nagodbi in je govoril nepretrgoma do konca seje do polu 1. uie ter zaključil svoj govor z naznanilom, da bo še nadaljeval svoj govor v petek.
Covorios. Dunaj 18. januvarja. Ko so se členi nagodbe nega odseka po današnji seji raašli. raznesla se je govorica, da nagodbeni odsek ne bo imel nobene seje več, in da se tudi poslanska zbornica več ne sni de, nego da min istarski predsednik grof Thun prav v kratkem   zborničnemu  predsedništvu naznani konec zasedanja.   Te govorice, glede Katerih ni mogoče reči, v koliko so utemeljene, so najbrž nastale vsled tega. ker je grof Thun, prišedli od cesarja v nagodbeni odsek in videvši postopanje nemških strank, s Kaizlom zapustil  sejo in se z ministri sešel  v  miniaterski konferenčni sobi, kamor sta bila na važno posvetovanje povabbeaa tudi J a w orskiiuEngel. Vlada In desnios. Praga 18.januvarja. „Narodni Li-sty" javljajo, da se je parlamentarna komisija desnice v svoji včerajšnji seji bavila s političnim položajem, in da se je sklenilo zahtevati, od vlade, naj stori kar treba, da se pojasni razmerje mej njo in desnico Na prihodnjo sejo se povabijo ministri Dipauli, Jedrzejowicz in Kaizl in od njih se bode zahtevalo, naj vlada pojasni vse svoje namene za pribodnjost.
Ravnopravnost v šleziji. Opava 18. januvarja Novi deželni predsednik grof Thun je poklical k sebi vse okr. glavarje in jim naznanil, da stopi s 1. marcem v veljavo naredba, po kateri morajo politična oblastva s češkimi in poljskimi strankami Češki, oziroma poljski ura-dovati in vse vloge reševati v tistem jeziku, v katerem so spisane. Zajedno je deželni predsednik strogo naročil, da se mora ta naredba točno in natančno iz vrševati.
Ogsrska kriza.
Budimpešta 18 januvarja.   V današnji seji magnatske zbornice je kardinal nadškof Vassary interpeliral ministarskoga predsednika glede položaja B a n f f y je odgovoril, da vlada   za nastali položaj ne more biti odgovorna. Storila je vse, kar je bHo v njenih močeh, da prepreči exlex stanje.   Že od 6. septembra je bilo jasno, da nagodbeni in   budgetni  provizorij ne bodeta pravočasno dognana.  Vlada je storila vse. da se poraiurae z opozicijo, a ker porazumljenja ni bilo doseči, mora državno upravo tudi vzlic exlex položaju dalje voditi. Sadnji čas ae je začela nova transak oija z opozicijo.   Vlada je pripravljena na žrtve, na noben način pa ne more pripustiti, da bi terorizem manjšine premagal voljo veČine.  Vlada smatra obnovitev na godbe za avojo najvažnejše nalogo, z osi rom na pogajanja z opozicijo, pa ni v stanu, razviti obsežnega akcijskega progama Kar dinsl Vaaearv je vzel BaonVJevo izjavo v vednost, na kar je grof Emerih Szechenv .predlagal, naj se sklene adresa, v kateri se izreka žalost nad nastalimi razmerami in se krona prosi, naj jim čim prej naredi konec Oacpiava o tem predlogu je določena na ponedeljek.
Dijaški izgradi v Italiji. Palermo 18 januvarja. Vsled neke ministarske odredbe glede izpitov so visoko-.Špici prouzročili včeraj n* vseučilišču velika
dovali tudi poslopje. Vseučilišče mora sedaj policija stražiti.
Narodno gospodarstvo.
— Državne zsleanice. Lokalna proga 0 Lipa Niemes preide iz rok c kr držav
Iszffvds. RasbiH m vse šipe, polomili vsatn In klopi. demoUraii pedelovo stanovanje, poskušali utgatl pohištvo In znatno polko-
nih železnic v posest r kr. priv. Ustje-Tepliške železniške družbe. Prevzetje te lokalne proge, na kateri je oskrbovalo obrat c. kr. državno železniško ravnateljstvo v Pragi, se je v noči od 78 na 28 decembra 1. 1. izvršilo. Isto tako se je kolodvor v C Lipi (mesto) lokalne prog«; Lipa Niemes zaprl in se je odpravljanje potnikov, prtljage, brzih in tvornih pošiljate/ preložil na kolodvor Ustje-TepliSke železni&ke družbe v C. Lipi Vozni redi in tarifi se niso premenili.
Omadeževan.
(Povest iz Nizozemske.) Sodni predsednik je končal. Rekel je, da je slučaj brez dvombe očitno razžaljenje najsurovejše vrste, a da se mora ozir jemati na razmere.   Moža, ki si stojita tu kot to-žite\j in obtoženec nasproti, sta si bila pred letom dni najboljša prijatelja; jeden je delal za trgovino druzega in iz tega razvilo se je občevanje, kakor mej sorodniki A obitelj jed nega, ne premožnega, postala je od leta do leta večja, in kar je pri prijatelju zaslužil, ni več zadostovalo.  Že je bil postal prijateljev dolžnik In necega dne je uvidel, da to ne sme in ne more iti več tako naprej — z velikim pogumom začel je lastno podjetje in posrečilo se mu je z velikimi žrtvami   poplačati   prijatelju  dolgove ter svoje mlado podjetje utrditi  Dokler se mu je še slabo godilo, bilo je razmerje s sedanjim tožiteljera skoraj isto ostalo kakor prej. čim se je pa jela njegova trgovina dvigati, in je postal tako konkurent prejšnjega svo jega gospodarja,'mu je bil ta prijateljstvo odpovedal, in od tega trenotka se je bila začela cela vrsta spletk in zasledovanj, s katerimi se je hotel prekošeni trgovec tekmecu maščevati. In ni manjkalo dosti, da bi bil mlado podjetje uničil.  Ko pa izpod-rinjeni trgovec le ni nehal obrekovati in preganjati ga, nastala je jeza njegova tako velika, da se necega dne ni mogel premagati, ter je na neko zbadljivo opazko svojega sovražnika, storjeno na javnem mestu, odgovoril z udarcem v obraz Ta udarec je gotovo protizakonito dejanje, Čin samopomoči in kaznovati se mora, akoravno — tako je končal  predsednik — z najmanjšo dopustljivo kaznijo
Ves dogodek je bil za udeležence tako nezanimiv, da je komaj kdo opazil, kako je tu sodnik prav za prav postal zagovornik. In pri tem predsedniku je bilo malokdaj kaj zabavnega slišati. Bil je sodnik po starem kopitu. Korekten do pičice, a strogo pravičen. Nikdar ne bi bil on vedč komu krivice storil — nikdar I Tudi ni trpel nikake prešernosti To so vedeli najbolje oni gospodje zagovorniki, ki so imeli navado, s hitro besedo govor prestriči, ali celo s kakim dovtipom svoj uspeh doseči. Stari ravnatelj deželnega sodišča, Broosvvin, tega ni trpel; pri njem se je moralo z dokazi delati.
Vse jedno — dva človeka iz takozva-nega boljšega kroga sta se v ^kraljevskem dvoru" tepla — in vredno je bilo, obstati.
Eleganten mlad gospod s prijaznim, malo zagorelim obrazom, vstopil je šele mej obravnavo v prostor za poslušalce, a videti mu je bilo, da ni prišel tolikanj radi „do-godka". kakor iz zasebnih vzrokov. Večkrat je smeje" predsedniku pokiraal; a ta je le z jednim očesom namižikal; tu ni poznal ni-kakih privatnih razmer.
Zastopnik tožiteljev je vstal in se zmagonosno ozrl krog sebe. Brez dvoma imel je pripravljeno še kako ostro besedo, kako zanimivo presenečenje.
„Opis dogodka", začel je, „ki nam kaše obtoženca tako malo krivega, opira se največ le na podatke obtoženca samega, kateri je v kričečih barvah opisal raz>.aljc nja in oškodovanja, ki so se baje njemu primerila Ako bi bila njegova verjetnost vzvišena nad vsak dvom, potem bi seveda za mojega klijenta stvar slabo stala. A temu nasproti me veže dolžnost, na to opozoriti, da je bil obtoženec že kaznovan, kaznovan radi hudodelstva
Mož, o katerem se je tu govorilo, je probledel. Na predsednikovo vprašanje, je li to istina, bilo je nekaj časa vse tiho. Mož se je moral premagovati, da ga ta udarec ne podere. Krčevito oklenil« sa je njegova roka ograje in globoko Je vzdlhnil (Dalje priti.)
Darila.
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: <i Franjit | Maj zelje v a, v Beluerkvi 7 K, nabrane dne 15. t m v veseli družiti gg. Ni \< nn^ranov. G Jusip K os t an j e v e c, naduritrlj v Litih. H K 90 v., nabral v veseli družbi jri Kerzn.irju. — G. Ivan Raj želj, v Jesenicah na Gorenjskem 9 K 32 ▼, in sicer 6 K, ki jih je zluitiral g. P, za „podvoz ' v p stilni g ViSnarja: B K ZJ v. pa sv daroval«* £ ;< 1 Lmi< ;\ in H ..zinit a. p 1 \ .Tigra tz. Klmar. (Justin in Hajželj Skupaj 27 K. 22 v. — Živeli roduljubni dan.vaKi in njih nasledniki !
Za Prešernov spomenik: << Anka < i • • r L -far in Anka I, i p. Id, 14 K 4 0 v., nabrali mej mozirskimi rodoljubi za spomenik prvaku pevcev in vzoru Slovencev. - G. A. Š 2 K U Toott Maj zelje v a 7 K. j^iabrZM dne 15 t ni. v veseli družbi novomeških gg pevcev. — Skupaj 19 K 40 vin. — Živeli vsi darovalci in njih posnemovalci '
Za prebivalce mest, uradnike i. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega ilela je 0| rav ne> 1 h in i p« >t robno domače zdravilo pristni ..Aloll-ov BetdlHa-pra«ek". ker upliva na prebav -ljenje trajno in ura vin >valn.> ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 1 gld Po pustnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A MOLL. o in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOI.Ihiv preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj kot 2 skatljici se ne pošljeta. 8 (60- 1
V visokih in najvišjih krogih pijejo se čaji znane tvrdke „Thee Messner"* (ces. kralj, dvorni založnik . Choioest l.apsang Souchoug leta 1898 ^100 gr v zavojčku i 75 kr.) in carski čaj (Z l gld.) se posebno priporočata občinstvu. — Dobivata se pri Ant. Stacul-u, nasl. Ivana Liv-kmann-a. (1975-1)
Dež. gledališče v Ljubljani.
Štev. 48. Dr. pr. 9to.
V četrtek, dne 19. januvarja 1899. Nova opera! Prvikrat: Nova opera!
Lohengrin.
Velika romantična opera v :i dejanjih. Besede in glasbo zložil Rikard \Vagner. Poslovenil M Markič. Kapelnik g. H. Benišek. Vprizoril režiser g. J. Nolli.
Blagijnka N odpre ub 7. uri. — UkUk "h 1 ,v uri. — K <nn po uri
Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peh. polka Leopold II. St. V
V soboto, dne 21. januvarja: n Lohengrin".
Umrli so v Ljubljani:
Dne 15. jauvarja: Franc \Vagner, r. kr. umirovlj. ravnatelj pum. uradov in e, kr. stotnik, 78 let. Turjaški trg št. 1, ostarelost.
V deželni bolnici:
Dne 18. januvarja. Boštjan Keržmanc. kaj-žar. 49 let, leger.
Dne 14. januvarja. Karolina Kobald, brzojavnega sluge hći. 11 mes. davica.
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem B08*fl m.
Št. 7i>4.
z		Stanje				31
m »	oas opa-	baro-	! >	Vet-ovi	Nebo	«
s s	zovanja	metra	2 =			
* —i		v mm	p- H			™*
17.	9. zvečer	733-4	29	al. sever	oblačno	s s
18.	7. zjutraj	7:;7 7	16	si. jzahod	oblačno	ep
•	2. popol.	736 G	2 1	si. jjza-h.	oblačno	
Srednja včerajšnja temperatura 5-1°, male: —2'5°.
nor-
DTj-zistjslsa. locrza
dn.- 18. januvarja 1809.
Skupni državni dolg v notah. .	101 gld.		45	kr
Skupni državni dolg v srebru	101		88	n
Avstrijska zlata renta ....	120		—	n
Avstrijska kronska renta 4"',,.	101	#	85	n
	119	n	86	n
Ogerska kronska renta 4" 0    . .	97	9	95	i
Avstro-ogerake bančne delnice	9:«	n	- ■	■
		n	—	•t
	120	m	46	
NemSki drž. bankovci za 100 mark	58	a	95	
20 mark..........	11	it	78	„
	9		d")'	t *
	44	„	17:	< n
		_	09	
Odda se služba
kateri je brnz otrok. — Povpraša naj se na Dunajski cesti št. 7 v pisarni za posredovanje služeb Th. Novotny. (89—2
Popravek
(84-3)
Pri srečkanju znčtt ljubljanskega loterijskega posojila dne 2 t. m. ni bila srečka št [)9M0, ampak srečka št. 29.510 z dobitkom 3<> gld. vzdignjena.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 7. januvarija 1800
Posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice st. 6
priporoča a brhki eed.nl In urni kuhariol za ▼se, Z5 In 38 let stari Jedna Kranjloa, druga Ztajerka, ki dobro kuhate, likate na svetio ln lepo dedno pospravljate, s letnimi aprl oevall ln dobrim povpratevanjam ; — daljo veo modnih deklet ta vse porabnlh In spretnih za vsako delo, nekatere gredo tudi drugam: — brhko mlado natakarico sigurno raounarloo ln Iztirjeno v oboe vanju s g-ostl. — Itoe ss hladno ma tukajinjo prav dobro meščansko hl*o.
Citraši
ter vsi oni, ki se žele z malimi stroški kot samouki gotovo in temeljito naučiti igrati na citre, t*e I tem uljudni) pozivljejo, da blagovolijo svojo č. adreso naznanit' po poštni dopisnici podpisanemu, ki jim bode doposlal brezplačno in franko obsežen popis novosti in pregled najbnIjSih učnih pripomočkov za citre. Nas] v Josip Sorg v Zagrebu. (2 'Ji
T. O.
sprejme takoj
'zaunsseis
špecerijska in delikatesna trgovina na
Mestnem trgu v Ljubljani.  (100—1)
Varstvo proti prehlajenju In mnogim boleznim dajejo naši zakonito varovani, jako praktični
suhi klozeti
z zavitkovo vložko.
Najve'ja čednost brez vsacega izpiranja z vodo. Popolnoma brez smradu. Najsolid-nejše izdelani iz litega železa, emajlirani, sedalo in pokrov fino ptlitiran.  Cena 15 gid. (102—1;
JI. Feltli. VVien, II., Taborstrasse 11 B.
Ces. kr- avstrijske £fe državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1808. leta. Odhod lz LJubljane jnž. kol. Proge će* Trbli. Ob 12. nri r> m. po noći osobni vlak v Trbiž. Beljak, i elovec, Franzeosfesta, Ljubno; rtez Sel-tnal Aussh. Solnograd ; čez Klein fluiR v Sieyr. v Line, na Dunaj via Amsfetten. — Ob 7 nri f> m zjutraj Osobni vlak v Trbli, Pontabel, Beljak, C-lov.c, Frau-zensteste Ljubno. Dunaj; fez Selzthal v Snlnograd; čez AmBtetteu na Dunaj. — Ob H. ari 50 ra. dopoldne OSobni ^lak v Trbiž, Pontabel, B«liak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj — OV 4 nri 2 m pOpbludM osobni vlak v Trbiž, Beliak, (,'elovec Ljubno; ćcz Selzthal v Solno»rad, Lend-G btein, Zeli ob jezeru, Iuomost, BrtgSDO Cnr h. Oenevt>, Pariz, cez K!oin Reiflin<» v Steyr, Line, Bud«-j«*vice, PUenj Marjine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amst.tt.-r. _ Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Mešani vbtki: Ub ti uri lf> m. zjutraj, ob lf, uri r.f) m. popoludne, ob ti uri BO m zvečer. — Prihod v LJubljano . k. Proga ls Trbita. Oh 5. nri 4ti. m. zjutraj osobni vUk z Dunaja via Ara-stetten. iz Lipskega, Pra^e Francovih varov, Karlovih varov, Hel)* Marijinih vnr-iv, PLnja, Budeievic. BolDO-t»rada, liinca, Steyra, Aus-*ea, Ljuhna, (Celovca, Oe-lj»ka, Franzensfebte. Ob 11. uri 17. m. dopoludne osobni vlak ■ Dunaja via Amstetten, Karlovih varov. II' 1 .i Marijinih varov, Plznja Budejevic, S...lno^r.ifla Linca Stt-yra, Pariza. Geneve, Cu iha, Brepenra, Ino-moBta Zella ob jezeru, Lend Gasteina, Ljubna, Celovca, Linca. Pomabla. — Ob 4. uri bi m. popoludtie osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Sel/thala, Beljaka, Celovca, Franzensteste. Pontahla. - Ob 9. nri 6 m. ■/.■(• ć»r osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca. PontabU. - Proga lz Novega mesta ln Ko-devja Mešani vbtki: Ob S. nri IS* in. zjutraj, ob 2. nri m popoludne in ob M. nri ;jf> m zvečer. — Odhod ls kVJublJane d. k v Kamnik. Ob 7 nri mS.i m. zjutraj, ob 2. uri f> m. popoltidne, ob ti uri BO m — Prihod v LJubljano d. k ls Kamnika. Ob ti. uri oti m. zjutraj, ob 1 I. 8 m. dopoludne, ob 6 uri 10 m. (1)
Ženini in neveste
ne zamudite prilike! 8fi
Velika in bogata zaloga vsakovrstnih ur |XJ in verižic« prstanov namizna oprava iz pra- M vega- in kina-srebra, posebno velika iz- A bira za gg. ženine in neveste in to po m najnižjih cenah. {}
Vabim na  mnogobrojen obisk ter pošiljam  na  za- W htevo tudi cenike po pošti zastonj. w
FRAN OUJOJE^N W
urar in trgovec
tt £rfjVL*bl3eVxxl ziaa, Mestac-ra. trg:vi nasproti Tctovža. y
Kompagnon
s«1 iS«?e za neko dobro nločo novo obrt. Kapital 8-10.000 gld.
Mlati trgove«', ki ima veselje do potovanja, ima prednost. (9o J
Naslov pove upravniStvo „Slov. Nar u.
Preostanek
zaloge manufakturnega blaga
&>red škofijo št S
se bode
-*i razprodat
do dne 28. januvarja na drobno
globoko pod ceno. Na skladišču je še mnogo ostankov sukna in damskega blaga itd. zimske in letne sezone.
(44-4)
St. 1214.
Razglas.
(80—2) (94-2)
V eetrtcla, dne 19. t. m..
dopoludne ob S), uri vršila se bode %" IiImI st. 11 nta 11 u n tajski cenil
dražlia
premičnega blaga, kakor: pohištva, obleke
i. t. d.
Kupci se vabijo z do.stavkom, da bode kupljene reči takoj plačati in odstraniti.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljana
ilne 14. januvarja 1899.
čedno meblovanih, vsaka s posebnim vhodom, 7. največjo udobnostjo in vporabo kupelji, se odda ta'.oj |na Poljanskem trgu štev. 1, I. nadstropje (sprednje poslopj. onkrarne). {T.\ j,
Hiša v Vodmatu
poleg nove vojaške bolnice
se proda iz proste roke
da se poplačajo upniki.
Hiša je primerna za vsako obrt, posebno pa za gostilno ali pekarijo. Obsega dve poslopji in vrt. (68
Kupci naj se oglasijo v Vodmatu št. 3
Išče se
najbolji izvor za nakupovanje kava, iajs, rama ln konjaka l
Nepotrebno iskati! (21—M)
Kavčič & Lilleg v Prešernovih ulicah
dobivata to blago neposredno iz prekmorakih dežel ter prodajata
1 kilo fine kave (Santos Pr<rae  po .   .   . gtd. 1'—
1 steklenica pristnega Jaraaika ruma   .   . „ 0T>i
1 deka pristnega Pecco Souchong čaja .   . „ iiit.
1 pusica prave angleake carske melanže „   0 5U
l steklenica pristnega finega konjaka   .   . „ 14' aZZT Bros tekmsoal *W
Posojilnica in hranilnica
v Moravčah
registr. zadruga z neomejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge po
3[ O
w3Sm    |-5= O
t. j. gld. 4-75, in plačuje rentni davek.
) Načelništvo.
različnega pohištva, porcelana, steklenine, obleke, perila, vinske trombe, blagajne itd.
iz zapuščine Ift* llriiMkovlc-M bode
dnš 19. januvarja 1899
na Dunajski cesti št. 11
dopoludne od 9. do 12. in popoludne od 2. ure naprej; ako potreba, bode dražbu tudi še dno 20. t. m. ob istem času. (92-31
splošno prižeme Iti50-G)
karamele iz poprove mete
pri penan|k«u|a leka, šeloileolh štele?« «-in«li in sIhIh ni, sji<»kvnr|enrui a<*li»«lrei.
Pristnu v zavojčkih po 20 kr. se dobivajo «■ le« k urni .pri al nt« m orla* pri telesnem mostu in uri U. pl. Triikocsy|u v l.|ublj«ol.
V prijazno znanje!
Plzensko pivo
katerega izborna kakovost je od nekdaj svetovno znana, imajo na prodaj v aodih v Ljubljani: Gosp. Fantini, restavrater,Gradišče št. 2; I Gosp. Karol Koiser, hotel pri „Maliču"; „    Bilina A Kasch, pri ..l.'ožr-; | Frohllch, hotel pri „Slonu".
Zalogo za pivo v sodih in v steklenicah za Kranjsko ima g. Fantini, Gradišće Ki. 2. V ateklenirah imajo jo v izvirni napolnitvi na prodaj: Gospod Fantini, gospod Stacul, gdčna Avvanzo in gospod Praunseiss.
Friderik Reim
'08—1 j generalni saatopnlk, Oradso, Jangferngaiae It. 1.
DR IVAN GLASER
odvetnik v Mariboru
naznanja p. n. občinstvu, da je otvoril početkom meseca prosinca t. I.
(0.1—2)
v Mariboru
Tegetthof-ova ulica št. 22, v pritličji na levo.
Poslovne tire od 8. do 12. dopoludne in od 2. do 6. popoludne
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne",
I.
50^377