Listek.                                                                  391
»Slovenski citrar«. Pod tem naslovom je izdala podjetna knjigarna L. Sclnvent-nerja v Brežicah dve skladbi za citre kot prvi dve številki zbirke, katera se bo nadaljevala v nedoločenih rokih. Prvi zvezek obseza J'osipa Mešička »Pozdrav slovenskim citrarjem« (cena 40 kr.); to je koračnica, sestavljena iz štirih dobro harmoni-zovanih narodnih pesnij: ,Vojaški boben', ,Prešmentane citre', ,Pobič sem star šele osemnajst let' in ,Nedeljo jutro vstala bom'. Fr. S. Kozeljskega »Na vasi« (cena 45 kr.) prinaša kot drugi zvezek tele narodne pesni, spretno v ven ček zvezane: Slovensko dekle', ,Vinčice bi pil', .Zdravo očka, mamca' in ,Men' se dekle smili'. Ista knjigarnica objavlja,  da izda  v kratkem   1. zvezek Fr.  S.  Kozeljskega   »Poduk  v  igranju  na citrah« .
—oe—.
Slovensko - nemškega slovarja Wolfovega je izšel devetnajsti sešitek, obsegajoč besede od s p is ni k — š e s te r o plosk. S tem se nagiblje h koncu ogromno delo, ki šteje že doslej 624 stranij. Kakor se nam je povedalo, je dvajseti sešitek že tudi gotov, in potem je gradiva še za trinajst pol, in to bo d&lo s popravki vred zopet tri sešitke.  Vsega skupaj  bode torej  triindvajset sešitkov.
Ilustrovani modni listi skladišča dunajskih oblek. Izdajatelja Gričar &* Mejač. Odgovorni urednik: Ivan Mejač, Izhajajo v marcu in septembru vsakega leta. — Doslej je izšla I. letnika št. i., obsezajoč pomladno in poletno sezono. 1895. — Citatelji bodo morda z glavami majali in se čudili, kako zaidejo modni listi, četudi samo njih naznanilo, v leposlovni in znanstveni časopis. Toda mi smo teh mislij, da je ravno ta prvi ilustrovani modnik ,,signuni temporis« in jako značilno in zanesljivo merilo za naš — vsestranski napredek. Pred dvajsetimi leti, ko so imeli naši dnevniki semtertja kak skromen inseratek, se pač ni nikomur izmed nas sanjalo, da se kdaj  popnemo do  —  ilustrovanih modnih listov.
Knjižnice za mladino četrti zvezek, katerega naznanilo smo čitali v nekaterih slovenskih listih,  nam doslej  ni došel.
Iz hrvatskih leposlovnih časopisov. -- Nesreča, katera je zadela Ljubljano, je pobudila tudi zanimanje hrvaških ilustrovanih noviu. Tako prinaša ro. številka »Dom i svieta« opis potresa in pet podob, ki prikazujejo različna mesta Ljubljane, ki so po potresu močno poškodovana. Tudi »Prosvjeta» ima v 10. broju člančič o ljubljanskem potresu  in   10 slik.  Tudi sarajevska   »Nada«   se spominja simpatično nesrečne Ljubljane
V 9. številki »Prosvjete« poroča zuani glasbenik g. F. S Ktihač o Ipavčevi operi »Teharski plemiči« in hvali smer Ipavčevega skladanja, ki je slovensko-narodno. Zatem navaja sodbo brnskih listov, ki govore o predstavi te opere, ki se je vršila v Brnu dne 5. aprila iS95. leta. Vsi listi sodijo jednako, da Ipavčeva opera sicer nima virtuvoznih pevskih partij, niti sijajne instrumentacije, ali hvalijo ljubkost melodij in to, da je skladatelj  izvrstno pogodil značaj   narodnega petja.
—   Kako se po nepotrebnem cepijo književne moči pri naših južnih bratih, se ne vidi samo v tem, da se pisatelji in citatelji, ki pišejo in čitajo cirilico, prav nič ne ozirajo na one, katerim rabi latinica, in obratno, nego tudi v tem, da prinašata istodobno dva hrvaška lista, ki izhajata v Zagrebu, prevod istega dela. Najnovejše delo Tolstega »Gospodar i sluga« je prevel za »Dom i sviet« neki brezimenjak, za »Vienac« pa je oskrbel prevod   neki Is.  V.
—   V »Viencu« opisuje brezimni pisatelj, starinom Bošnjak, prav zanimljivo Sarajevo in sarajevske prilike.                                                        >
—  V 16. št. »Napredka«, časopisa za učitelje, nahajamo začetek dveh zanimivih razprav.    Dr. J.   Turič   razpravlja   o   vprašanju,   more-li   se   pomisliti   pedagogija,   ki   bi
392
Listek.
vredila za  vse narode  in  vse čase.  Namen   ji je pokazati   neupravičenost  opozicije,  ki se upira posnemanju tujih vzorov.  Milan A.  Miholjevič pa piše o Tolstem  kot pedagogu.
R. P.
Češka književnost. II. »Naše doba«. — Masarvkove »Casove smery a tužby.« Preidimo k najnovejšim časopisom. V prvi vrsti naj omenimo za danes praški mesečnik »Naše doba«. Stopil je letos v drugo leto, izdajatelj mu je dr. yosip Ziaichter, urednik pa prof. T. G. Masarijk. »Naše Doba« je smotra za vedo, umetnost in socijalno življenje, v prvi vrsti za življenje in duševno delo češkega naroda. »Naše Doba« je plod češke literarne revolucije, ki pregleduje in premotruje stoletno delo preporoda, ki je torej kritiška revolucija. Poglobitev narodne prosvete bode njen sad. Češki narod mora ne le fiziški, ampak tudi duševno rasti; le narod, ki je probujen, in katerega vsaki pojedini član čuti, da je soodgovoren za narodni napredek, le tak narod se bode vzdržal in napredoval. Znamenito je pogodil ta program kritiške revolucije T. G. Masaryk s svojo študijo »Casove" smery a tužby« (časovne smeri in težnje), katero prinaša letošnja »Naše Doba«. Le-ta spis je aktuvalue važnosti tudi za naše življenje, in zato podamo iz njega vsaj aforistiški nekaj njegovih globokih in obče zanimivih mislij. Masa-rykova študija pregleduje osnovne in temeljne ideje narodnostnega programa, da se razvidi, kaj je v njih zdravega, kaj ne, kaže, ob kakih idejah da se razvija narod, ter uči,   s kakimi pripomočki da se dado najgotoveje doseči ideali češki.
Masaryk sega logiški in kritiški v početke preporoda češkega naroda, preiskujoč in kažoč, kje da je najti izvor »našim smerim in težnjam,« kaj da je v njih narodnega in starejšega, kaj-li tujega. V svesti si je, da še ni končan preporod češkega naroda, da je marveč nova doba le nadaljevanje onega historijskega razvitka, ki ga imenujemo preporod.
Preporod češkega naroda se je pričel v drugi polovici osemnajstega stoletja, in njegovo prvo obdobje sega do leta 1810. Značilen je za to dobo Dobrovsky. Leta je osnoval narodni program na idejah humanizma in prosvete 18. stoletja, torej na filozofski ideji humanitatnosti; temeljni obseg tega programa je : buditev narodne zavesti v Slovanih vobče in zlasti v Cehih. Drugo obdobje sega do leta 1848. in je označeno po Kollarju in Jungmannu. Kolldrjeva domoljubna ideja je filozofski zopet osnovana na humanitatnosti in sicer tisti, ki se pojavlja v nemški literaturi, posebno pri Herderju. Utemeljila se je z njo narodnostna ideja, narodnost češka pa je obsežena v širjem okviru narodnosti slovanske. Ideja slovanska je ideja Kollarjeva in sploh cele dobe. Literarnemu delovanju je geslo slovaustvo in domoljubje. Narodnjakom je bilo vodilo: slovanska sedanjost in češka ter slovanska minolost, čeprav le nekritiški in nepopolno  proučena.
Doba tretja je doba HavMčka in Palackega in sega od prevrata 1. 1848. tja do osemdesetih let 5 v tej dobi se je popolnil narodni program literarni in teoretiški s politiškim programom. Tudi Palackega politiški program ima svoj vrhunec v humanitatni ideji in je na le-tej logiški utemeljen; toda pojem češke narodnosti se razumeva manj splošno in abstraktno, nego v prejšnjih dobah. »Ceh, ne Slovan« je Havličku geslo. Havličkov literarni in politiški program je bolj ljudski, nego Palackega; le-ta je nasprotno ustvaril program historijskega prava, to je, on hoče v soglasju s humanitatno idejo najti narodno in politiško sporazumljenje z Nemci. Naravno je, da je priznal s tem prednost plemstva kot dotedanjega nositelja politiških pravic. Naše obdobje (počenši z osemdesetimi leti) pa se ne odlikuje toliko po politiškem, ampak zlasti po liberalnem in socijalnem gibanju.                                                                              (Dalje  prihodnjič.)