Učiteljska zborovanja v Ljubljani. i. Občni zbor ,,Karodne šole". (V 4. dan septembra t. 1. ob 6. uri zvečer v čitalničini dvorani.) (Dalje.) Izmej učencevih učnih pripouaočkov je najvažnejša pisanka, in to po vsej pravici. Pisanka je zrcalo učencevih čednosti, a tudi učiteljevih spretnosti, njegove inarljivosti ia sposobnosti, njegovega jezikoslovnega delovanja, njegovega leposlovnega okusa in sploh njegove vzgoje; zato so se šolniki vzlasti v zadnjem desetletji raznim načinom poganjali za osnovo vsakovrstnih lepopisnih, spisovnih in številnih zvezkov, tako da je trgovina dandanes preplavljena ž njimi. In kar šolniki niso izumeli na teni polji, spravila je konkurenca na svetlo. — Da je pri takih okoliščinah posameznim učiteljem, ki imajo vsak svoje nazore, težavno, odločiti se za jedno ali drugo vrsto teh izdavanj, se urae sarao po sebi. Vsaka dežela ima svoje posebnosti kakor v naravnein istotako tudi v tej zadevi; vzlasti vlada v linijamentih nebrojna razlika. Kako zanimivo bi bilo, da bi ob priliki kake šolske razstave irneli od vsake kronovine posebej na ogled postavljen Btableaux" raznih pisank za ljudske šole se potrebnimi linijainenti. Hrvatje, Čehi, Poljaki, Tirolci, Lahi, vsi imajo svoje odlikujoče se izrednosti, katerih pa tudi celovkupno ne odobravajo; jeden je za to naredbo, drug za diugo, kakor je to tudi med nami. Kar je prijateljev BNarodne šole", večina je zadovoljna z uašimi pisankami; to trdiin, ker nismo od nobene strani pritožeb čuli; ako pa po svoji današnji razpravi vzbudim kritiko tudi najnepovoljuejšo, potem nii bode jako ljubo, da izvem vender jedeukrat odkritosrčno sodbo, ki naj stvar v prihodnje v splošuo zadovoljnost zboljša. Glede na število ljudskih šol na Slovenskem, osobiti pa na Kranjskem, štelo bi naše društvo lehko dvakrat, trikrat toliko članov, kakor jih zdaj šteje. Ker jih večina ni pri uas, torej mora vzrok biti ta, da jih društveno delovanje, vzlasti pa kakovost naklonjeiiega šolskega blaga ne zadovoljuje. Gotovo je lnarsikateremu iz mej vas, gospoda juoja, prišla na ušesa kaka graja; zato najuljudnejše prosim, da se take tožbe na korist dobie stvari danes prijavijo in da se prav živahuo za dobro stvar potegnete. Da je društvo BNarodna šola" stopilo na borišče, kjer se je raznel še zdaj trajajoč boj za prednost šolskim pisankam, in si za se ustanovilo blago s slovenskim licem, vzrokov je imelo dovolj, in dovolite mi, častita gospoda, da se ozrem nekoliko na početek in razvitek tega podvzetja. Usojam si, da bodem delovanje društvenega odbora tem načinom opravičil in občno ninenje učiteljev o tej zadevi ua prid društva modificiral. Ko sem prva leta svoje prakse učiteljeval, sem si samo v svojem delokrogu prizadeval, vzlasti kar se tiče pisank, nekak red vpeljati. Ta red je imel vselej dober vspeh. Založništva šolskega blaga pa takrat niso imela tacih samoučil, ki bi me zadovoljila. V obče so bile razširjene take pisanke, kakor so še dandanes razširjene po kramarjih na deželi. Marsikaj je bilo videti na ovitkih takratnih pisank, kar bi se ne smelo otrokom v roke dati. Zato sem v letnem sporočilu Idrijske šole to stvar očitno grajal. Tudi _Uč. Tovariš" je ponatisnil ono razpravo o pisankah in lepopisji. Odsihdob sem si vedno prizadeval zastran pisank nekak red napi^aviti. Vsako leto sem po Ljubljanskih trgovcih skušal posredovati pri fabrikantih, da bi se na svetlo dale slovenske pisanke po nizkej ceni, čedne in od dobrega papirja. Fabrikantje so Ljubljanskim založnikom stavili take pogoje, katerih brez raaterijalne škode ni bilo vzprejeti. Ko sem videl, da s posredovanjem stvar ne najde ugodne rešitve, obrnil sem se sam do fabrikantov in našel sem v g. Grubbauer-ji v Lincu prijaznega in požrtvovalnega podvzetnika. Z njegovo pripomočjo smo spravili na svetlo naše pisanke in skušali zajeziti razprodajo slabega kramarskega blaga. Na učiteljih je bilo, da se ta naklep ,,in optima forma" izvede. Pa le deloma se je to doseglo, ker so nazori učiteljev bili zelo navskriž, kakor so še dandanes. Ta neugodnost nas ni strašila, in društveno podvzetje je čedalje več prijateljev pridobilo. Vspeh, katerega smo po izdavanji Grubbauer-jevih pisank dosegli, je pa ta-le: 1. Pisanke so od dovolj trdnega, nepremočljivega in neprozornega papirja, t. j. da pisave druge strani ni videti na prvi strani. 2. Vsaka vrsta teh pisank ima svoj stalen, poseben barvan ovitek, kar na šolski red najbolje vpliva. 3. Je cena vsakemu zvezku saino 1 kr. na drobno; kdor jih naroči več vkup neposredno od fabrikantov, dobf jih cenejc. 4. Kdor jih jemlje pri društvu, dobi jih razun po znižani ceni še nekaj brezplačuo za revne otroke. 5. Po teh pisankah je pomanjkanje pisalnega orodja v Ijudski šoli odstranjeno. 6. S temi pisankami more učitelj brez lastnega požrtvovanja obdaiovati pridno deco in pospeševati marljivost. 7. To tudi pridno hojo v šolo pospešuje, ker se deca, ne more izgovarjati, da niiua samoučilnih pripomočkov; umeje se, da more imeti učitelj kaj zaloge od BNarodne šole". 8. Veče razširjanje in veča razprodaja omogoči tudi več brezplačnega obdarovanja, ker je Grubbauer v tem obziru res velik nesebičen dobrotnik. V dokaz tcmu navedem satno to, da je Grabbauer naklonil ,,Narodni šoli" v dveh letih 4400 raznih pisank, vrednih nad 40 gold. Iz tega razvidite, slavna gospoda, da ne delamo za Grubbauer-ja zaiadi kake dobičkarije, temuč zgolj iz hvaležnosti, katera nam še posebne koristi donaša. Tudi z gospodarstvenega stališča moramo toplo priporočati ta fabiikat. Naša dežela je revna, in štedljivost bodi naša prva skrb. BNur nobel und fein" ne inoie biti gaslo našim revniia ljudskim šolam. Niti bogatejše kronovine se ne drže tega načela. Gornja Avstrija n. pr. ima gotovo srečnejše narodno-gospodarstvene razmere, a vender se merodajni krogi in strokovno časopisje pogaujajo za zmerne potrebščine. V tej kronovini je skoro izključljivo razširjen Grubbauer, ki tudi tukaj zdatnc darove prinaša na korist mirodne izomike, in ,,(jlasilo Gornje-avstrijskega učiteljskega društva" piše o Grubbauer-jevih pisankah: nWas die Qualitat dieser Hefte anbelangt, so haben dieselben in keiner Hinsicht die Konkurrenz mit den ubrigen zuliissig anerkanuten Heften zu scheuen; Papier und Liniamente sind gleich vortrefflich". Ako kdo gospodov kaj druzega misli, prosim, da se oglasi. Jaz bi najraje vidcl, da ,,Narodna šola" vsacemu vstreže. Grebenec: Jaz bi samo toliko omenil, da bi bilo dobro, ko bi na dotičnih zvezkih bili napisi v narodnem jeziku, a na zvezkih, katere deli BNaxodna šola", naj bi to napisano bilo, da bi potem učitelji vedeli, katere pisanke so od ,,Narodne šole", ter bi jih tudi več upotrebljevali; samo treba bi bilo skrbeti, da bi bil papir dober. Lapajne: Ne bodem vas dolgo nadlegoval, samo toliko omenjam, da je bilo tacih pisank v narodnem jeziku užč dovolj, in le pomislite, koliko smo časa potrebovali, da smo to dobili! Take pisanke priredil je že pokojni profesor Lesar, Grubbauer, Grandauer, Stegnar, "VViniker, pa tudi jaz. Izbor je tedaj dosti velik. Dogovorimo se tedaj zdaj n. pr. za Grubbauer-jeve pisanke, papir na teh pisankah je jako trden. Učitelji te pisanke lehko prodajajo po 2 kr., tudi bi inogli dobiti 2 pisanke za 2 kr. To bi bil v šoli nekolik korak, ko bi dobre pisanke dobili po 1 kr. Ko že o pisankah govorim, prinesel sem eno tako seboj, katero je mogoče po 1 kr. prodajati (pokazuje tako pisanko). V Pragu, pa tudi po vsej Ceškej prodajajo se že pisanke po 1 kr. Kako koristno bi bilo to za našo mladino in sploh za naš narod! Čenčič: Glede napisa ,,Narodne šole", kateri se je nasvetoval, da bi imel stati na pisankah, omeniti mi je, da »Narodna šola" ninia svoje fabrike, da bi to na pisanke postavljala. Ona bi mogla za to reč le štampil imeti, pa tudi to bi preveč posla dajalo. Sicer pa tega sploh ne bo treba, če so le pisanke slovenske in za dobre spoznane. Žirovnik: Ako mi, kolikor mogoče, take zvezke v narodu širirno, jaz mislim, da bo to najboljši napis. Po 1 kr. pisanke prodajati bo pa zelo težko, to gospodje, ki so ua deželi, dobro vejo. Pri nas so 3 trgovci uže prodajali pisanke po 2 kr., naenkrat nam je prišlo, da ne smemo tacih pisank kupovati — tudi nemških ne. Jaz sem svojim učencem sam pisanke preskrbel in sein rekel, da bom za dobiček kupil peres. Prvo leto je bil tak vspeh, da sem imel 5 gold. izgube. Revnim otrokom sem od srca rad zastonj pisanke delil; od boljših kmetov otroci so radi plačevali. Dogodi se tudi, da otrok večkrat ne pride v šolo, ako ve, da je v šoli tisti dan naloga, a oče mu za pisanko denarja ne dti. Nemarneži se pa tudi na ta način večkrat goljufije privadijo, ker od staršev preveč denarja za pisanke zahtevajo. Krajni šolski svet naj bi pisanke založil in skrbel, da otroci pisanke zastonj dobivajo. Tako manipulacijo bi jaz priporočal. Jaz bi ta piedlog stavil, da BNarodna šola" Grubbauer-jeve zvezke naroči, ker so res izvrstni; okrajni šolski sveti naj pa za ostalo skrbijo; na vsaki način pa bi bilo želeti, da pisanke sami delirao. Ce bo kdo imel preveč pisank, naj jih pošlje v Tržič, tam zelo potrebujejo narodnih zvezkov. Prvosednik: Še bi jaz o tej reči nekoliko rad omenil. Blago, za katero se poganjamo, je res priporočila vredna stvar, kakor je tudi g. Žirovnik rekel. Grubbauer daje te zvezke nam — naj to mej nami ostane — za 15# ceneje, kakor javnini trgovcem. Trgovci draže računajo. Mi jih nikdar ne plačaino po 95 kr. ali po 1 gold., teniuč nas 100 stane 66 ali največ 72 kr. Samo eukrat, ko smo jih manj naročili, so nas stale 100, 80 kr. Trikrat smo do 4000 zvezkov zastonj podelili. Mi nikakoršne kupčije s pisankami ne moremo začeti; kdor je prijatelj ntirodnega našega društva, je tudi prijatelj slovenske mladine (Tako je! Živijo!), in vsak tak bo skušal mladini koristiti. Grubbauer pri svojih pisankah nima skoraj nič dobička,- njegovo blago je pa povsod razširjeno, njomu je le več do časti, kakor do dobička. In zdaj so ti zvezki še ceneji, ker je dal na zadnjej strani tiskati prirodopisne slike, katere ga tudi dosti troškov stanejo, vsaka velja, do 20* 40 gold. Mej tem časom je pa še prepoved udarila od ministerstva, katero je take pisanke s podobicanri prepovedalo — tedaj za Grubbauera škoda še veča. Kar se pa tiska tiče, mi ne morerao Grubbauer-ja prisiliti, da na omenjenih zvezkih našo firino tiska, sami pa te reči ne moremo v roke vzeti, ker denar našega društva v ta namen ne zadostuje. Tudi politički odnošaji niso ugodni za take napise na zvezkih. Kdor ima narodno srce, ta tudi dobro ve, kje se dobra stvar dobi. S tem, mislim, da sem stvar dovolj razjasnil in da dotičnemu g. govorniku vstrežem, dam na glasovanje njegov predlog in prosira gospode, ki so za to, naj bi se tiskalo ime nNarodne šole" na zvezkih, naj roke vzdignejo. (Ta predlog ne obvelja.) Tudi glede peresnikov smo stvar na bolje ukrenili, ker z novimi peresi vsak bolje piše, a z škatljami, ki smo jih kupovali po 20—30 kr., nihče se ni okoristil. Grubbauer tudi taka peresa daje prav po ceui in dobre. Če pa hočete, da vam druga peresa dajemo, pa jih bodete manj dobivali. (Glasovi: kaj je pa s svinčniki?) Zdi se mi, da so premajhni, bo treba večih. Še imam nekoliko besedi spregovoriti glede risank. Zdaj imamo risanke od Grubbauer-ja, ki nam jih daje po 2 kr. Že več let sem mislil, da bi se za prvi in drugi razred rabile prav po ceni risanke. Že takrat, ko sem se z Grubbauer-oin o tej reči pogovarjal, rekel mi je, da je to težavno, a vender je napravil take risanke, v katerih je precej dober papir in ki so po l1/^ kr. Ako to odobrujete, potem botn posredoval, da se napravijo tudi risanke s slovenskimi napisi, pa bo BNar. šola" le take naročevala. če pa tega ne odobrujete, potera mu bodem odsvetoval, naj tacib risank ne napravlja. Grebenec: Tablice naj se napravijo, vsaj one zadostujejo v 1. in 2. razredu. Žirovnik: To zopet ne stoji, kar g. Grebenec pravi, ker po osnovi morarao v Ijudski šoli že v diugem letu risati, in v tem letu se že risajo kvadrati; to pa na tablicah ni mogoče, ker otroci brišejo. Grebenec: Začetno risanje so po postavi predpisavne vaje. V viših razredih se še le začenja pravo risanje. Ce je pa že v drugem letu risanje v zvezkih, potem pa ni vredno kaj tacega sklepati. Žirovnik: Moram še nekaj spregovoriti, ker g. Grebenec bi mogel reči, da naukovne osnove ne poznam. Otroci, kateri na tablicah dobro rišejo, tudi risanke lebko imajo. Prvega pol leta je na tablicah lepopis, za računstvo se tudi pisanke upotrebljujejo, zakaj bi tedaj otroci tudi risank v teh letih ne imeli? V ostalem je to malo važna stvar; glavna je stvar, da se risati nauče. Toliko v razjasnenje. Tomšič: Samo toliko bi omenil, da je tukaj razgovor, kakšne risanke bi Grubbauer naredil. Tu tedaj ni razgovor, kaj da je začetno risanje. Učitelji pa lehko satiio sprevidijo, ali jim je mogoče risati z otroci na zvezkib v prvem ali drugetn razredu, ter se po tem tudi lehko ravnajo. Ker je pa sploh priznano, da bi Grubbauer take risanke prav dobro naredil, bi jaz priporočal o tej zadevi konec debate. Žirovnik: Še samo eno opazko — gosp. Tomšiču, ki misli, da ni prav, da smo se tukaj glede tega malo vzprejeli. Jaz pa mislim, da tudi taka razprava spada simkaj. Prvosednik: Prosim, gospodje, ki ste za moj predlog, da se take risanke pripravijo, blagovolite vzdigniti roke. (Vzprejeto.) Zdaj pridejo posamezni predlogi. Žirovnik: Bral sem v BUčit. Tov.", da bi bilo jako dobro, ko bi se dogovorili glede društva, ki bi izdajalo slov. spise. Danes nas je tukaj precej udov zbranih, tedaj bi se lehko o tem posvetovali. BNar. šola" po §. 2. točka d. pa že iraa neko tako pravico. Praprotnik: Ta važen predlog je poslal učitelj Vrtovec. Zdel se nam je tako važen, da smo ga djali na jutrašnji dnevni red. Jaz mislim, da se bode to vprašanje jutri v BSlov. učit. društvu" obravnavalo, in če bo potreba, ga bodemo pa nNar. šoli" odstopili. Prvosednik: Predlog g. Žirovnika gre na to, da bi BNar. isola" tudi po §. 2. točki d. skušalo delovati o narodnem šolstvu. Dozdaj ni bilo za to priličnega časa. BNarodna šola" dozdaj ni v ta namen svojih novcev upotrebljevala. — Zdaj pride na vrsto volitev odbora. Cenčič: Jaz bi nasvetoval, naj ostanejo dozdanji odborniki. Prvosednik: Jaz bi za svojo osebo želel, da ne. Gosp. Močnik je opešal. On, žalibog, zapušea svoje dozdanje stanovanje, za katero naj mu bode v imenu BNar. šole" izrečena srčna zahvala. Kam bodemo zdaj BNarodno šolo" djali? Jaz nimam prostora za njo, tedaj kam ž njo? Gosp. Stanonika ni pa nikdar bilo na posvetovanje. Želeti bi bilo, da se samo taki volijo, ki v Ljubljani stanujejo. Vršijo se volitve, in izvoljeni so skoraj enoglasno v odbor: Feliks Stegnar (predsednik), Andr. Praprotnik (podpredsednik), Matej Močnik (tajnik in blagajnik), Ivan Tornšič, France Praprotnik. Jan. Borštnik, France Govekar, Hen. Podkrajšek in A. Žumer. Društvene račune bojo pregledali gg. Podkrajšek, čenčič in Kovšca. S tem smo današnji dnevni red sklenili. Iskreno se vani zahvaljujem, da ste imeli toliko potrpljenja. Skrbite vsak po svoji moči, da društvu BNarodni šoli" dosti prijateljev pridobite. Bog vas poživi, da se zdravi in srečni zopet vidimo! Ž i r o v n i k: Gosp. Stegnar se tudi dosti trudi za prospeh tega našega društva, in po pravici zasluži, da mu zakličemo iskreni BŽivijo", in da ga prosimo, da tudi zanaprej kakor dozdaj skrbi za to društvo. Prvosednik: Bodite preverjeni, da bodem delal z isto voljo kakor dozdaj na blagor domovine. (Živijo!)